Microsoft Word - Priloga.DOC

Transkripcija

1 ZAPRTJE ODLAGALIŠČA RUDARSKE JALOVINE JAZBEC UVOD S sprejetjem Zakona o trajnem prenehanju izkoriščanja uranove rude in preprečevanju posledic rudarjenja v Rudniku urana Žirovski vrh (RUŽV) (Uradni list RS, št. 36/1992) je bila dana zakonska podlaga za začetek dejavnosti, povezanih s trajnim prenehanjem rudarjenja v RUŽV. Z ustreznimi ukrepi je bilo treba trajno zavarovati okolje pred posledicami izkoriščanja. Predelovalni obrat in drugi objekti rudnika so bili porušeni in sanirani. Po ureditvi sta ostali odlagališče rudarske jalovine Jazbec in odlagališče hidrometalurške jalovine Boršt. Na odlagališče rudarske jalovine Jazbec sta se med obratovanjem odlagali revna ruda in rudarska jalovina. Na odlagališče so bili ob končni ureditvi zunanjih rudniških objektov RUŽV v letih prepeljani rudarska jalovina iz začasnih rudniških odlagališč in nasutij z uranom ter potomci njegove razpadne vrste kontaminiranega materiala in ruševine objektov ter del kontaminirane tehnološke opreme predelovalnega obrata in drobilnice RUŽV. Neuporabna in kontaminirana tehnološka oprema je bila odložena v letih Odloženi kontaminirani material na odlagališču rudarske jalovine Jazbec je bil trajno vgrajen v telo odlagališča Jazbec. Odlagališče ima po Zakonu o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (Uradni list RS, št. 102/04 uradno prečiščeno besedilo, 70/08 ZVO-1B in 60/2011; v nadaljnjem besedilu: ZVISJV) status sevalnega objekta. S končno ureditvijo odlagališča rudarske jalovine Jazbec je: s preoblikovanjem dosežena ustrezna stabilnost odlagališča, s preusmeritvijo in regulacijo potoka Jazbec, izvedbo kanalov in ureditvijo drenažnega rova (prepusta) doseženo ustrezno odvodnjavanje odlagališča, z izvedbo ustrezne prekrivke preprečeno uhajanje radona nad dovoljenimi vrednostmi, z ustrezno zunanjo ureditvijo odlagališča dosežena vključitev odlagališča v prostor, s sistemom spremljanja (radiološko, fizikalno-kemično, ekološko, geodetsko, geofizikalno) zagotovljen nadzor nad vplivi na okolje in na stabilnost telesa in površine odlagališča. S končanjem rudarskih del končne ureditve odlagališča Jazbec so izpolnjeni tehnični pogoji za zaprtje odlagališča. V postopku izdaje dovoljenja za zaprtje odlagališča sta predvideni tudi izdaja odločbe o prenehanju statusa sevalnega objekta ter dodelitev statusa objekta državne infrastrukture. Za objekt je predviden dolgoročni nadzor. Po 96. členu ZVISJV je za dolgoročni nadzor in vzdrževanje odlagališč rudarske jalovine obvezna državna gospodarska javna služba. Naloge obvezne državne gospodarske javne službe opravlja ARAO Agencija za radioaktivne odpadke, Ljubljana. ARAO bo takoj po zaprtju odlagališča prevzela dolgoročni nadzor in vzdrževanje odlagališča. Podjetje Rudnik Žirovski vrh, d. o. o., ki upravlja objekt odlagališča in zanj podjetje IBE, d. d., je za zaprtje odlagališča Jazbec dopolnil varnostno poročilo. Varnostno poročilo je po 80. členu ZVISJV pogoj za izdajo dovoljenja za zaprtje objekta. V varnostnem poročilu so poleg uvodnih vsebin pregledi različic odlaganja, značilnosti območja, vodnih virov, varstva pred ionizirajočim sevanjem, ekologije, meteorologije, ozračja in kakovosti zraka, hrupa, zgodovinskega in kulturnega razvoja območja, vidne in pokrajinske značilnosti območja, gospodarskega in socialnega stanja, opisa ravnanja z drugimi odpadki, ocene vplivov na okolje, monitoringa in načrta dolgoročnega nadzora, finančne analize, programa zagotovitve kakovosti in pregled literature. Med zahtevami za izdajo dovoljenja za zaprtje odlagališča so tudi izveden tehnični pregled (leto 2009) ter izdane odločbe pristojnega ministrstva za rudarstvo (uporabno dovoljenje, odločba, da so odpravljene posledice rudarjenja v zvezi z ureditvijo okolja, ZRud). V nadaljevanju je pravna podlaga, ki ureja zaprtje sevalnega objekta in dodelitev statusa objekta državne infrastrukture, glavne značilnosti območja in objekta državne infrastrukture ter načrta dolgoročnega nadzora. PRAVNA PODLAGA ZVISJV v prvem odstavku 79. člena določa, da mora vlagatelj, ki namerava zapreti odlagališče rudarske in hidrometalurške jalovine, ki nastaja pri pridobivanju jedrskih surovin, pridobiti 1

2 dovoljenje organa, pristojnega za jedrsko varnost. Dovoljenje se v tem primeru izda po izpolnitvi vseh zahtev za končanje rudarskih del, kot to določa drugi odstavek 79. člena ZVISJV. ZVISJV v 56. členu še določa, da organ, pristojen za jedrsko varnost, izda po uradni dolžnosti odločbo o prenehanju statusa sevalnega objekta po zaprtju odlagališča rudarske in hidrometalurške jalovine hkrati z izdajo dovoljenja iz 79. člena ZVISJV. Nadalje prvi odstavek 99. člena ZVISJV določa, da je objekt, namenjen opravljanju državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki po tem zakonu, državne gospodarske javne službe odlaganja radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva iz jedrskih elektrarn ali odlaganja rudarske ali hidrometalurške jalovine (v nadaljnjem besedilu: objekt državne infrastrukture), v lasti države. Tretji odstavek 99. člena ZVISJV še določa, da objekti državne infrastrukture in zemljišča, na katerih so zgrajeni, pridobijo status objekta državne infrastrukture z odločbo, ki jo na podlagi sklepa vlade izda organ, pristojen za jedrsko varnost pred začetkom opravljanja državne gospodarske javne službe ob izdaji odločbe o zaprtju odlagališča rudarske in hidrometalurške jalovine. LOKACIJA IN ZNAČILNOSTI ODLAGALIŠČA TER INVENTAR Rudnik urana Žirovski vrh je v Poljanski dolini južno od Gorenje vasi ob zaselku Todraž (slika 1). Zemljepisne koordinate lokacije odlagališča rudarske jalovine Jazbec so: 46º 04' 51,13'' severne zemljepisne širine 14º 09' 31,59'' vzhodne zemljepisne dolžine X = ,3 m Y = ,6 m Skupna površina ožjega območja odlagališča Jazbec znotraj varnostne ograje do ustja prepusta (drenažnega rova) meri m 2. Slika 1: Lokacija širšega območja nekdanjega rudnika urana Žirovski vrh s cestnimi povezavami. Odlagališče rudarske jalovine Jazbec je v spodnjem delu hudournika Jazbec, enega izmed pritokov Brebovščice, v dolini katere je bil tudi rudnik. Spodnji rob odlagališča po končni ureditvi 2

3 je na koti 427,5 metra nadmorske višine (prepust), odlagališče pa sega do 508,94 metra nadmorske višine (zgornja ploščad odlagališča). Ob južnem robu odlagališča rudarske jalovine Jazbec je po jarku speljan potok Jazbec, ki se izliva v Brebovščico, ta pa je od odlagališča oddaljena približno 200 metrov. V Brebovščico se izlivata tudi jamska voda in Todraščica (dolvodno), ki je od odlagališča oddaljena približno 700 metrov in potok Zala (gorvodno), ki je od odlagališča oddaljen približno 450 metrov. Brebovščica se izliva v Poljansko Soro, ki je od odlagališča oddaljena približno 3 kilometre. Poleg odlagališča rudarske jalovine Jazbec je bilo v njegovi okolici tudi več manjših začasnih odlagališč, ki so bila sanirana. Rudarska jalovina s teh odlagališč je bila prepeljana na odlagališče Jazbec ali je bila uporabljena pri zapiranju posameznih rudniških objektov (podkopov, jame). Dolgoročno odlagališče rudarske jalovine Jazbec je bilo urejeno v skladu z rudarskim projektom. Po opravljenih delih in tehničnem pregledu bo objekt institucionalno nadziran. Dostop na odlagališče je prepovedan in oviran z ograjo iz kovinske mreže z opozorilnimi napisi. Na točki centroida odlagališča je opisni kamen kot oznaka lokacije. Slika 2: Aerofotoposnetek odlagališča rudarske jalovine Jazbec in ožje okolice (leto 2009). Na odlagališču Jazbec je odložena rudarska jalovina, ostanek iz predelave uranove rude, tako imenovana rdeča oborina (rdeče blato), ostanki filtriranja na čistilni napravi za jamsko vodo, 3

4 gradbene ruševine, kontaminirana nasutja in zemljine, kontejnerji, napolnjeni s kontaminiranim materialom iz demontaže predelovalnega obrata in drobilnice ter jeklene gumirane in druge posode iz demontaže predelovalnega obrata. Do je bilo na odlagališču Jazbec odloženih ton materiala oziroma m 3, skupna aktivnost odložene jalovine pa je 21,7 TBq. Preglednica 1: Inventar odloženega materiala na odlagališču Jazbec (stanje ) Zap. št. Vrsta materiala Količina (t) Prostornina (m 3 ) 1. rudarska jalovina revna ruda rdeča oborina iz predelovalnega obrata ostanki filtriranja na čistilni napravi za jamsko vodo gradbene ruševine, kontaminirana podlaga, nasutje in zemljina kontaminirani material ter jeklene, gumirane in druge posode iz demontaže predelovalnega obrata in drobilnice SKUPAJ KONČNA UREDITEV ODLAGALIŠČA TER VPLIVI NA OKOLJE Dela končne ureditve odlagališča je začel izvajalec Konzorcij Rudnik Trbovlje, Hrastnik Cestno podjetje Ljubljana, poleti 2006, oktobra 2008 pa je bila prekrivka v celoti vgrajena, odlagališče pa trajno urejeno. Končna ureditev pridobivalnega prostora RUŽV rudarske jalovine Jazbec je zajemala: preoblikovanje jalovišča: največji naklon 20, berma širine 2,5 m v vzdolžnem naklonu 2% na brežinah na vsakih 10 m; prekrivka: sestava: glina, drenaža iz lomljenca, filter iz peska in drobljenca, glavna prekrivka, humus, prekritje vse jalovine z glineno zaporo, na robovih jalovišča tudi osnovni material s predhodno odstranitvijo vegetacije, skalometna peta v podnožju jalovišča; odvodnjavanje: preusmeritev in regulacija potoka Jazbec, kanali po celotnem obodu jalovišča, ureditev prepusta pod jaloviščem; zunanja ureditev: na jalovišču Jazbec na zgornji položni površini saditev grmičevja in manjših dreves s plitvim koreninskim sistemom, ograja okrog jalovišča z vrati in opozorilnimi tablami. Za stabilnost odlagališča je kritično njegovo čelo, to je brežina na severovzhodnem delu. Brežina brez prekrivke je imela pred končno ureditvijo naklon 24º do 27º. Skladno z zgradbo in materialom prekrivke je bilo treba preoblikovati obstoječo brežino tako, da je zagotovljena zadostna varnost pred zdrsom, določena s projektom končne ureditve odlagališča. Za določitev najboljše strukture in debeline prekrivke je bilo pripravljenih več študij, raziskav lokalnih vrst materiala in poizkusnih polj. Po končni ureditvi odlagališča je na vznožju, do kote 434,35 metra, peta brežine (utrjen nasip, kamnomet) v naklonu 1 : 1,5, preostali del brežine pa ima naklon največ 20 o (~ 1:2,75). Tako oblikovana brežina ima večjo varnost pred erozijo meteorne vode. Skladno z zahtevami ustrezne zakonodaje in soglasja je na celotnem območju odlagališča Jazbec prekrivka, katere naloge so: 4

5 preprečevanje uhajanja radona; preprečevanje vtokov površinskih vod v odlagališče in s tem posredno zmanjševanje možnosti za izluževanje in bogatenje podzemnih vod s topnimi snovmi z odlagališča (uran, radij, različne soli); preprečevanje odnašanja snovi z odlagališča s površinsko (voda, veter) ali notranjo erozijo (voda); preprečevanje nenadzorovanih vdorov človeka ali živali v odlagališče; zagotavljanje stabilnosti splošne varnosti brežin odlagališča in varnosti prekrivke pred plitvimi pripovršinskimi porušitvami dolgoročno, ustvarjanje razmer za rast in rastlinsko zaščito površin. Prekrivka v skupni debelini 1,95 metra, sestave, navedene v preglednici 2, izpolnjuje navedene zahteve. Preglednica 2: Sestava prekrivke Debelina Plast Material rastlinje trava 0,25 m rastlinska plast lokalna zemljina, prst in kompost 0,50 m prehodna plast drobljena kamnina Jaka 0,80 m zaščitna plast lokalni material, drobljena kamnina Jaka 0,40 m tesnilna plast lokalni material, naravna zemljina Jaka Vpliv Rudnika urana Žirovski vrh na okolje se spremlja od leta 1985 dalje. Ocenjene vrednosti dodatne efektivne doze za odraslega predstavnika prebivalstva vplivnega območja rudnika v dolini potoka Brebovščica zaradi vpliva rudnika od začetka redne proizvodnje do leta 2000 se niso spremenile in so bile med 0,30 0,40 msv/leto. Dovoljeno mejno vrednost dodatne efektivne doze je takratni Zdravstveni inšpektorat RS Ministrstva za zdravstvo predpisal v poprejšnjem soglasju k lokacijski dokumentaciji št /231/76-34/L , in sicer za vrednost 0,3 msv/leto. V letih 2001 in 2002 so se vrednosti efektivne enakovredne doze zmanjšale na vrednost, manjšo od 0,3 msv/leto, zmanjšanje je bilo pripisano opravljenemu delu na ploščadi P-10, na območju drobilnice uranove rude ter zaprtju prepusta pod odlagališčem Jazbec od leta 2000 dalje. Med končno ureditvijo odlagališča so se začele največje trenutne in povprečne koncentracije radona na samem odlagališču in tudi v njegovi neposredni okolici postopno zmanjševati zaradi vgradnje prekrivne plasti. V letu 2008, to je ob koncu del na odlagališču, je bila letna efektivna doza za odraslega ocenjena na 0,107 msv/leto, v letu 2009 na vrednost 0,124 msv/leto, v letu 2010 pa na vrednost 0,118 msv/leto. Velikost efektivne doze v posameznem letu temelji predvsem na izmerjenih koncentracijah radona, ki se lahko letno spreminjajo zaradi spreminjanja povprečnih vremenskih razmer ali menjave načinov meritev koncentracije radona v zraku, spreminjanja uporabljene metodologije za oceno prispevka odlagališča Jazbec in drugih rudniških objektov v okolje, spreminjanja doznih pretvorbenih faktorjev. Končna ureditev odlagališča Jazbec je glede na meritve po končani ureditvi odlagališča zadostila predpisanim dovoljenim mejnim vrednostim. S končno ureditvijo odlagališča Jazbec je celotno odlagališče prekrito z 1,95 metra debelo prekrivno plastjo, odvodnjavanje zalednih in meteornih vod pa urejeno z betonskimi kanali in jarki. Izredni dogodki, ki bi lahko vplivali na celovitost in stanje odlagališča, so predvsem potres večje moči ter dolgotrajno ali pa zelo močno deževje. Najneugodnejše bi bilo istočasno delovanje obeh. Študija stabilnosti jalovišča ob potresu je pokazala, da ob najvišjih pričakovanih seizmičnih obremenitvah stabilnost same prekrivke ni zagotovljena. Morebitno utekočinjenje rdeče oborine ob brežini bi tako povzročilo le nekoliko večjo dodatno poškodbo na brežini jalovišča, medtem ko na splošno stabilnost jalovišča ne more vplivati. Poškodbe na brežini bi se pokazale predvsem kot pomiki in preoblikovanje, blatni tokovi rdeče oborine pa se ne morejo pojaviti. Poškodba površine bi v najneugodnejših okoliščinah izrednega dogodka (potres velike jakosti) pred ureditvijo dodatno začasno obremenila okolje z nemerljivimi vrednostmi radona, dolgoživih 5

6 potomcev in radionuklidov v tekočem izpustu odlagališča (izcedne vode iz prepusta). Vzrok je omejena velikost poškodovane površine odlagališča, hitra razpršitev radona in aerosolov v ozračju, razmerje pretoka izcednih vod proti pretoku potoka Brebovščica pa bo okrog 1 : 200 (povprečno razmerje v letu 2009). Merljivo povečanje hitrosti zunanjega (gama) sevanja zelo verjetno ne bo seglo zunaj roba odlagališča, gotovo pa ne za več kot 10 do 20 metrov. Ocena morebitne dodatne efektivne doze, ki bi jo prejel prebivalec v vplivnem okolju odlagališča, je konzervativno ocenjena na nekaj mikrosv (ocena narejena po oceni za redno, normalno obratovanje odlagališča), dejanska velikost ocenjene vrednosti pa bi bila odvisna od časa, ki bi potekel od nastanka posledic izrednega dogodka do ponovne vgradnje tesnilne plasti končne prekrivke. Poškodba odlagališča kontaminiranih ostankov tehnološke opreme obrata za predelavo, ki je na zahodnem, zgornjem delu odlagališča Jazbec, zaradi lege same in utrditve z betonom ne bi bilo poškodovano, pa zato tudi ne bi imelo dodatnega merljivega vpliva na okolje (raztapljanje in prevoz po vodni poti v prepust odlagališča, iztok z izcednimi vodami odlagališča). Poškodba urejenih nekdanjih začasnih objektov in površin na jamski strani rudnika ob nastanku izrednega dogodka je sicer mogoča (usad, erozija ob hudourniških potočkih), ne bi pa bilo posledic izrednega dogodka vpliva s sevanjem na okolje. OBSEG OBJEKTA DRŽAVNE INFRASTRUKTURE IN VARNOST Zemljišča, ki so del območja odlagališča rudarske jalovine Jazbec ali so del ploščadi zunanjih jamskih objektov P-10, so namenjena opravljanju državne gospodarske javne službe, to je dolgoročni nadzor in vzdrževanje odlagališča rudarske ali hidrometalurške jalovine. Po 99. členu ZVISJV je tak objekt objekt državne infrastrukture, ki je v lasti države. Naloge obvezne državne gospodarske javne službe opravlja ARAO Agencija za radioaktivne odpadke, Ljubljana. ARAO bo po dokončnem zaprtju odlagališča prevzela dolgoročni nadzor in vzdrževanje odlagališča. Predlog zemljišč, vključenih v objekt državne infrastrukture, je v preglednici 3 ter grafično prikazan na sliki 4. Vsa zemljišča so v katastrski občini s številko 2058 Dolenja Dobrava. Preglednica 3: Predlog zemljišč, vključenih v objekt državne infrastrukture Parcela št. Površina (m 2 ) Lastnik (upravljavec) odlagališče rudarske jalovine Jazbec 901/ RS 1458/ RS 1427/ RS RS 1418/2 246 RS RS 1470/ RS 910/3 977 RS (RŽV) 922/ RS (RŽV) 905/5 336 RS 908/2 42 RS skupna površina zemljišče, pripadajoče odlagališču rudarske jalovine Jazbec (varovalno območje) 1454/ RS ploščad zunanjih jamskih objektov P / RS (MORS) 913/2 367 RS (MORS) 922/ / RS (MORS) RS (MORS) 922/ / RS (MORS) RS (MORS) 916/ RS 916/2 430 RS 6

7 Parcela št. Površina (m 2 ) Lastnik (upravljavec) 922/ RS 922/7 253 RS 910/5 603 RS (RŽV) 910/ RS (RŽV) 910/ RS (RŽV) 1426/ RS 1553/4 766 RS 905/2 508 RS 905/ RS 905/ RS 1541/ RS skupna površina skupna površina zemljišč, ki so vključene v objekt državne infrastrukture Na sliki je z rjavo barvo označena meja območja odlagališča Jazbec, z zeleno barvo pa meja območja, ki je v njegovi neposredni bližini in v površino katerega se zaradi ohranjanja varnosti odlagališča ne sme posegati (zemljišče s parcelno številko 1454/1) ali pa območja, ki je nasuto z rudarsko jalovino oziroma dekontaminirano (območje P-10) in zaradi omejitve po globini oziroma zaradi zagotavljanja varstva pred sevanjem zaposlenih oziroma prebivalcev vključeno v območje objekta državne infrastrukture. V okviru objekta državne infrastrukture se je za dolgoročno upravljanje končno urejenih rudniških odlagališč Jazbec in Boršt ter rudniške jame RŽV leta 2010 prenovil popravljeni objekt 106 (skladišče jeder vrtin) v Center za dolgoročno upravljanje in informiranje javnosti (CDU), ki ima omejitev posega pod talno betonsko ploščo. Po končanih delih je bil opravljen tehnični pregled Centra za dolgoročno upravljanje in informiranje javnosti (CDU) je Upravna enota Škofja Loka izdala Uporabno dovoljenje za Center za dolgoročno upravljanje in informiranje javnosti (CDU) št /2011. Center CDU se uporablja od avgusta 2011 dalje. Na predlog bodočega upravljavca objekta, sta bili k objektu državne infrastrukture priključeni tudi zemljišči v neposredni bližini Centra za dolgoročno upravljanje in informiranje javnosti (CDU), in sicer del platoja zunanjih jamskih objektov s parkiriščem in dovozno potjo na plato (parcelni številki 910/6 in 910/7). Ožje območje odlagališča Jazbec je bilo po trajni ureditvi ograjeno z varovalno ograjo z 1,75 metra visoko aluminijasto mrežo, dolžina ograje je 1560 metrov. Odlagališče rudarske jalovine Jazbec za naključne obiskovalce ni nevarno, če posamezniki ne bodo začeli česa uničevati. Odlagališče je zavarovano z ograjo po celotnem zunanjem robu odlagališča in ob kanalu Jazbec do potoka Brebovščica. Vrata za dostop na odlagališče bodo razen ob vstopu stalno zaprta in zaklenjena. Dostopi v prepust pod odlagališčem so zaprti z vrati oziroma pokrovi in zaklenjeni. Vse osebe, ki bodo dobile dovoljenje za samostojen vstop znotraj ograje odlagališča in tudi v prepust in drenažni jašek, bo moral upravljavec poučiti o nevarnostih in varnostnih ukrepih na odlagališču ter omejitvah gibanja in vožnje po odlagališču. Dostopne poti na odlagališče so potrebne za opravljanje občasnih vzdrževalnih del (košnja, čiščenje kanalet, jarkov, zadrževalnikov usedlin, sečnja dreves in grmovja na robu odlagališča) in odprave morebitnih poškodb. Zgornja, ravna površina in brežine dovoljujejo prevoz z lažjim vozilom (osebno vozilo, kmetijski stroji), na bermah pa je vozna površina utrjena za prevoz. Opozorilne oznake in oznake za prepoved so postavljene na vhodnih vratih in na varovalni ograji. Na opozorilnih oznakah so podatki o lastniku in vrsti objekta, nevarnostih odloženega materiala v objektu ionizirajoče sevanje, prepovedi dostopa nepooblaščenim, opozorilo, da voda ni pitna. Oznake so nameščene tudi na drenažnem jašku in na vstopu v prepust. 7

8 Nadalje bodo označene vse geodetske točke za nadzor stabilnosti odlagališča znotraj varovalne ograje odlagališča, pa tudi zunaj ograje, piezometri in inklinometri, merilna mesta in merilne postaje. Označeni bodo posamezen objekt in prepovedi posega vanj. Poleg stabilnih oznak bo moral upravljavec odlagališča zagotoviti tudi premične oznake, ki se bodo uporabile ob izrednem dogodku. Te oznake bodo ovira za mimoidoče in jih opozarjale na nevarnost. Na območju zgornje ploščadi odlagališča (temena odlagališča na nadmorski višini 507 metrov nadmorske višine je trajna plošča odlagališča (slika 3). Druga trajna plošča je na nekdanjem podkopu P-11 tik ob ograji na zahodnem delu odlagališča. Na odlagališču ne bo rednega ali občasnega varovanja objekta. Z razvojem tehničnih možnosti se v prihodnosti lahko uredi daljinski nadzor. Slika 3: Trajna plošča odlagališča rudarske jalovine Jazbec Slika 4 (na naslednji strani): Grafični prikaz meje območja objekta državne infrastrukture. 8

9 9

10 Meja enovitega območja objekta gospodarske javne infrastrukture, ki je na sliki 4 prikazana v oranžni in zeleni barvi, je v preglednici 5 določena s koordinatami zunanjih oglišč parcel, ki omejujejo območje. Podatki o koordinatah mejnih točk objekta državne infrastrukture so bili s strani pristojnega organa podani v postopku (IDPOS) številka in vsebujejo podatke o zemljiškokatastrskih točkah, ki so bile izmerjene v postopkih navedenih v preglednici 4: Preglednica 4: IDPOS postopki, v okviru katerih so bile izmerjene zemljiškokatastrske točke. Št. postopka (IDPOS) Datum Za mejne točke, ki niso zemljiškokatastrske točke (ZKT) na mejah parcel, za katere v evidenci zemljiškega katastra obstajajo merjene koordinate, so v preglednici 5 podane grafične koordinate. Grafične koordinate so bile določene s postopkom zajema podatkov iz zemljiškokatastrskega prikaza. Ocena položajne nenatančnosti grafičnih točk za prikaz, ki je bil pridobljen v okviru ID postopka , znaša okvirno do ± 9 m. 2 Preglednica 5: Meje točk enovitega območja objekta državne infrastrukture. Mejne točke enovitega območja (k.o Dolenja Dobrava) Mejna točka ZKT Koordinata Y Koordinata X Vir - IDpos , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , / , ,98 grafična točka 20 / , ,77 grafična točka 21 / , ,65 grafična točka 1 Geodetska uprava Republike Slovenije, Območna geodetska uprava Kranj, Geodetska pisarna Škofja Loka; e-pošta GU/IBE ; 2 Ocena pooblaščenega geodeta (IBE, ). 10

11 Mejne točke enovitega območja (k.o Dolenja Dobrava) Mejna točka ZKT Koordinata Y Koordinata X Vir - IDpos 22 / , ,02 grafična točka 23 / , ,49 grafična točka 24 / , ,65 grafična točka 25 / , ,18 grafična točka 26 / , ,47 grafična točka 27 / , ,00 grafična točka 28 / , ,15 grafična točka 29 / , ,78 grafična točka 30 / , ,57 grafična točka 31 / , ,86 grafična točka 32 / , ,99 grafična točka 33 / , ,09 grafična točka 34 / , ,25 grafična točka 501 / , ,13 grafična točka 502 / , ,12 grafična točka 503 / , ,97 grafična točka 504 / , ,70 grafična točka 505 / , ,45 grafična točka 506 / , ,53 grafična točka 57 / , ,24 grafična točka , , , , , , , , / , ,24 grafična točka , , , , / , ,22 grafična točka , ,21 grafična točka , , , , , , , , , , , , , , , , ZK točka št. 43 ima v ZK načrtu koordinati ,88 in ,12, ki očitno ne ustrezata dejanskemu stanju in ZK prikazu. V razpredelnici so zato privzete koordinate grafične točke iz ZK prikaza. 11

12 Mejne točke enovitega območja (k.o Dolenja Dobrava) Mejna točka ZKT Koordinata Y Koordinata X Vir - IDpos , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , / , ,79 grafična točka 92 / , ,49 grafična točka 93 / , ,24 grafična točka , , / , ,11 grafična točka , , , , , , , , , , , , , , / , ,57 grafična točka 302 / , ,97 grafična točka 303 / , ,52 grafična točka 303a / , ,65 grafična točka 304 / , ,36 grafična točka 305 / , ,87 grafična točka 306 / , ,82 grafična točka 307 / , ,97 grafična točka 308 / , ,90 grafična točka 309 / , ,07 grafična točka 310 / , ,96 grafična točka 311 / , ,84 grafična točka 312 / , ,58 grafična točka 313 / , ,71 grafična točka 314 / , ,80 grafična točka 12

13 Mejne točke enovitega območja (k.o Dolenja Dobrava) Mejna točka ZKT Koordinata Y Koordinata X Vir - IDpos 315 / , ,05 grafična točka 316 / , ,62 grafična točka 317 / , ,71 grafična točka 318 / , ,02 grafična točka 319 / , ,56 grafična točka , , , , , , , , , , / , ,09 grafična točka 326 / , ,08 grafična točka 327 / , ,90 grafična točka , , , , , , , , a , , , , , , , , , , / , ,73 grafična točka 331 / , ,31 grafična točka 332 / , ,63 grafična točka , , , , , , DOLGOROČNI NADZOR Po končni ureditvi odlagališča se je v letu 2009 začelo tako imenovano prehodno obdobje, ki bo predvidoma trajalo pet let, to je do konca leta Pričakuje se, da se bodo razmere na odlagališču in ob njem v petih letih po prenehanju obratovanja ustalile. V tem času se bo s prehodnim nadzorom odlagališča in z vplivi odlagališča obremenjenega okolja določila uspešnost projektiranih in izvedenih tehničnih rešitev končne ureditve odlagališča. Poleg objekta samega se bo nadziralo vplivno okolje odlagališča v dolini Brebovščice vključno z oceno dodatne izpostavljenosti ionizirajočimu sevanju iz rudniških virov. Vsebina dolgoročnega nadzora odlagališča Jazbec po njegovi končni ureditvi je določena v Varnostnem poročilu za odlagališče rudarske jalovine Jazbec, in sicer ločeno za predhodno petletno obdobje (obširnejši, redni nadzor) in za dolgoročno upravljanje (manj obširen, občasni nadzor). 13