VS_Uroı_−antelj_1979

Transkripcija

1 Uroš Šantelj RAZVOJ APLIKACIJ Z OGRODJEM ORACLE ADF Diplomsko delo Maribor, junij 2011

2

3 I Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa RAZVOJ APLIKACIJ Z OGRODJEM ORACLE ADF Študent: Študijski program: Smer: Mentor: Lektorica: Uroš Šantelj VS ŠP Računalništvo in informatika Programska oprema red. prof. dr. Marjan Heričko Irena Rauter, prof. slov. jezika Maribor, junij 2011

4 II

5 III ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju dr. Marjanu Heričku za pomoč in vodenje pri nastajanju diplomskega dela.

6 IV RAZVOJ APLIKACIJ Z OGRODJEM ORACLE ADF Ključne besede: Java EE, Oracle ADF, poslovne aplikacije, razvoj UDK: 649.2:004(043.2) Povzetek V diplomski nalogi so predstavljene značilnosti ogrodij, ki lahko pomagajo pri izbiri ustreznega ogrodja za razvoj bogatih poslovnih aplikacij v okolju Java EE. V nadaljevanju raziščemo ogrodje Oracle ADF in opišemo njegove značilnosti. V praktičnem delu diplomske naloge z ogrodjem Oracle ADF razvijemo rešitev za evidentiranje delovnega časa zaposlenih. Pri tem na deklarativen način, s poslovnimi komponentami ADF, razvijemo poslovno logiko in z uporabo potekov opravil določimo navigacijski in kontrolni model aplikacije. Za predstavitveni nivo, s komponentami ''bogati odjemalci ADF'', zgradimo večje število interaktivnih uporabniških vmesnikov. V zaključku diplomske naloge predstavimo značilnosti razvoja bogate poslovne aplikacije z ogrodjem Oracle ADF.

7 V APPLICATION DEVELOPMENT WITH ORACLE ADF Key words: Java EE, Oracle ADF, enterprise applications, development UDK: 649.2:004(043.2) Abstract This diploma presents the characteristics of frameworks which can be helpful when choosing the appropriate framework for developing rich enterprise applications in Java EE environment. This is continued with investigating Oracle ADF (Application Development Framework) and describing its characteristics. The practical part of diploma develops a solution for tracking employees work hours with Oracle ADF. By doing so, the business logic is developed in a declarative way with ADF business components and the navigational and control model of the application is defined by task flows. For the presentation section, the components of ADF Faces Rich Client enable us to build a large number of interactive user interfaces. The conclusion of this diploma presents the characteristics of developing rich enterprise applications with Oracle ADF.

8 VI VSEBINA 1 UVOD RAZVOJ APLIKACIJ NA OSNOVI RAZVOJNIH OGRODIJ LASTNOSTI RAZVOJNIH OGRODIJ IZBIRA RAZVOJNEGA OGRODJA OGRODJA ZA RAZVOJ SPLETNIH APLIKACIJ PLATFORMA JAVA EE IN OGRODJA RAZVOJNO OGRODJE ORACLE ADF ARHITEKTURA OGRODJA ORACLE ADF NIVO POSLOVNIH STORITEV POSLOVNE KOMPONENTE ADF MODEL MODEL ADF POGLED PREGLED TEHNOLOGIJE JSF BOGATI ODJEMALCI IN ADF KONTROLNI NIVO KONTROLNIK FACES KONTROLNIK ADF PRAKTIČNI DEL RAZVOJNO OKOLJE OPREDELITEV PROBLEMA DIAGRAMI PRIMERA UPORABE OPISI SCENARIJEV LOGIČNI IN PODATKOVNI MODEL POSLOVNE KOMPONENTE...40

9 VII 4.7 ZAJEM IN OBDELAVA PODATKOV UPORABNIŠKI VMESNIK IN POTEKI OPRAVIL UPORABNIŠKI VMESNIK VSTOPNE STRANI APLIKACIJE UPORABNIŠKI VMESNIK ZA VNOS PRISOTNOSTI UPORABNIŠKI VMESNIK ZA PREGLED MESEČNE PRISOTNOSTI UPORABNIŠKI VMESNIK ZA PREGLED OSEB UPORABNIŠKI VMESNIK ZA PREGLED LETNIH DOPUSTOV UPORABNIŠKI VMESNIK ZA ŠIFRANTE UPORABNIŠKI VMESNIK ZA MESEČNI IZPIS PRISOTNOSTI UPORABNIŠKI VMESNIK ZA NADZOR SISTEMA VARNOST APLIKACIJE SKLEP LITERATURA, VIRI PRILOGE SEZNAM SLIK SEZNAM TABEL IN KOD...65

10 VIII UPORABLJENE KRATICE ADF - APPLICATION DEVELOPMENT FRAMEWORK ASF - APACHE SOFTWARE FOUNDATION AJAX - ASYNCHRONOUS JAVASCRIPT AND XML API - APPLICATION PROGRAMMING INTERFACE BC - BUSINESS COMPONENTS BSD - BERKELEY SOFTWARE DISTRIBUTION CSS - CASCADING STYLE SHEETS EDC - EVIDENCA DELOVNEGA ČASA EE - ENTERPRISE EDITION EJB - ENTERPRISE JAVABEANS FOP - FORMATTING OBJECTS PROCESSOR GPL GENERAL PUBLIC LICENSE GWT - GOOGLE WEB TOOLKIT HTML - HYPERTEXT MARKUP LANGUAGE IDE - INTEGRATED DEVELOPMENT ENVIRONMENT IM - IDENTIFIKACIJSKI MEDIJ JAX-WS - JAVA API FOR XML WEB SERVICES JCP - JAVA COMMUNITY PROCESS JPA - JAVA PERSISTENCE API JSF - JAVASERVER FACES JSP - JAVASERVER PAGES JSR - JAVA SPECIFICATION REQUEST JVM - JAVA VIRTUAL MACHINE LPGL - LESSER GENERAL PUBLIC LICENSE MIT - MASSACHUSETTS INSTITUTE OF TECHNOLOGY MVC - MODEL-VIEW-CONTROLLER PDA - PERSONAL DIGITAL ASSISTANT

11 IX PL/SQL - PROCEDURAL LANGUAGE/STRUCTURED QUERY LANGUAGE RC - RICH CLIENT REA - RICH ENTERPRISE APPLICATION XML - EXTENSIBLE MARKUP LANGUAGE XSL-FO - XSL FORMATTING OBJECTS XSLT - EXTENSIBLE STYLESHEET LANGUAGE TRANSFORMATIONS

12

13 Razvoj aplikacij z ogrodjem Oracle ADF Stran 1 1 UVOD Pojem bogate spletne aplikacije oziroma v širšem pogledu bogate poslovne aplikacije (angl. REA Rich Enterprise Applications) je z razvojem tehnologij za gradnjo interaktivnih spletnih rešitev postal resničnost. Končalo se je obdobje razvoja tradicionalnih spletnih aplikacij, ki so predstavljale zaključeno poslovno rešitev. Sodobna spletna aplikacija je sestavljena iz komponent uporabniških vmesnikov, ki so dosegljivi z oddaljene lokacije, in lokalnih storitev za poslovno logiko [3]. Toda poslovni uporabniki vseeno ocenjujejo in primerjajo sodobne spletne aplikacije po meri interaktivnosti in odzivnosti s standardnimi namiznimi aplikacijami. Razvijalci programske opreme smo postavljeni pred nov izziv, kako razviti bogato poslovno aplikacijo, ki je sestavljena iz ponovno uporabljivih komponent in storitev po konceptih storitveno orientirane arhitekture ter zagotoviti lastnosti standardne namizne aplikacije. Na voljo so nove tehnologije, načrtovalski vzorci in dobre prakse, vendar za razvoj bogatih poslovnih aplikacij potrebujemo še razvojno orodje, ki zagotavlja enostavno in hitrejšo gradnjo bogatih spletnih aplikacij s temi tehnologijami. Namen naloge je razložiti problematiko izbire ustreznega razvojnega ogrodja za gradnjo sodobnih spletnih aplikacij v okolju Java EE, določiti značilnosti ogrodij, ki bi pomembno vplivale na izbiro ogrodja, ter raziskati razvojno ogrodje Oracle ADF. Z implementacijo spletne aplikacije pa bi prikazali razvoj aplikacij z ogrodjem Oracle ADF, ki je sestavni del integriranega razvojnega okolja Oracle JDeveloper 11g. V drugem poglavju bomo opisali glavne značilnosti razvojnih ogrodij in se osredotočili na razvojna ogrodja za razvoj aplikacij v programskem jeziku Java. Izmed vseh značilnosti ogrodij bomo poskušali izpostaviti tiste, ki so pri izbiri ustreznega ogrodja najpomembnejše. V nadaljevanju bomo povzeli ključne značilnosti platforme Java EE za razvoj poslovnih aplikacij ter opisali dva tipa razvojnih ogrodij, ki temeljita na načrtovalskem vzorcu MVC za razvoj aplikacij v okolju Java EE.

14 Razvoj aplikacij z ogrodjem Oracle ADF Stran 2 V tretjem poglavju bomo raziskali razvojno ogrodje Oracle ADF. Opisali bomo, kako je ogrodje vpeto v načrtovalski vzorec MVC in razložili arhitekturo ogrodja. V vsakem sloju arhitekture ogrodja bomo razložili koncepte in komponente, ki se uporabljajo pri razvoju aplikacij. V četrtem poglavju, ki opisuje praktični del naloge, bomo predstavili zamisel rešitve za evidentiranje delovnega časa, s katero bomo nadgradili obstoječi sistem pristopne kontrole. Najprej bomo preučili osnovne komponente sistema in iz dobljenih informacij sestavili opis problemskega področja. Določili bomo funkcionalnosti aplikacije EDC in skozi primere uporabe opisali njeno delovanje. V orodju JDeveloper 11g bomo prikazali razvoj aplikacije EDC. Poslovna logika aplikacije bo razvita s poslovnimi komponentami ADF. Z uporabo pripravljenih komponent ''bogati odjemalci ADF'' bomo razvili uporabniške vmesnike in prikazali njihovo delovanje, ki bo dosegalo visok nivo interaktivnosti. V sklepu, ki je opisan v petem poglavju, povzamemo diplomsko delo. Ugotovimo, da je izbira ustreznega ogrodja pomembna odločitev, ki lahko odločilno vpliva na realizacijo projekta, in predstavimo prednosti uporabe ogrodja Oracle ADF, ki poenostavi in pospeši razvoj bogatih poslovnih aplikacij.

15 Razvoj aplikacij z ogrodjem Oracle ADF Stran 3 2 RAZVOJ APLIKACIJ NA OSNOVI RAZVOJNIH OGRODIJ Razvojna ogrodja so produkcijska plast za gradnjo aplikacij. Ponujajo dobro načrtovane programske komponente, ki zapolnijo določene niše v procesu razvoja programske rešitve kot so povpraševanja (angl. queries), poslovna logika (angl. business logic), validacija (angl. validation) in upravljanje s trajnimi objekti (angl. persistance management) [3]. Programske komponente morajo biti inteligentne, znajo med seboj sodelovati in imajo zmožnost medsebojne integracije v razvojnem ogrodju. Biti morajo prilagodljive, a hkrati ustrezati točno določenim poslovnim zahtevam. 2.1 Lastnosti razvojnih ogrodij Razvojno ogrodje je kot skrita programska koda v ozadju, ki skrbi za najbolj osnovne funkcionalnosti, kot sta validacija podatkov in preverjanje poslovne logike. Nudi tudi metode za dostop do podatkov in upravljanje s transakcijami. Mora biti dovolj prilagodljivo, da lahko z minimalnimi posegi zadovoljimo vsem zahtevanim poslovnim pravilom. Vsako razvojno ogrodje ima privzete nastavitve, ki določajo standardno delovanje ogrodja. Standardno delovanje ogrodja mora biti uporabno brez nepotrebnih izvajanj ukazov, ki ne naredijo ničesar [17]. Ogrodje mora imeti prestrezne točke (angl. hook-points), ki omogočajo dodajanje lastne funkcionalnosti že pripravljenemu standardnemu delovanju. Za dosego željene funkcionalnosti, npr. dodajamo funkcionalnost beleženja akcij v transakciji (angl. audit trail) pred izvedbo standardnega uveljavljanja sprememb (angl. commit) [8]. Pomemben vidik razvojnih ogrodij je tudi ločevanje programske kode. Programska koda ogrodja se ne more spreminjati [8]. Lahko jo nadgradimo s svojo funkcionalnostjo. Lastni razredi objektov morajo vsebovati samo lastno programsko kodo. Takšna izolacija lastne programske kode prepreči, da bi nas programska koda razvojnega ogrodja zmedla, ker naša

16 Razvoj aplikacij z ogrodjem Oracle ADF Stran 4 programska koda nima vpliva na delovanje razvojnega ogrodja. Prav tako ni potrebno kreirati ovojnic s programsko kodo okoli naše programske kode [8]. Za produktivnejši razvoj spletnih aplikacij se mora ogrodje uspešno odzvati v primeru sprememb programske kode v času delovanja aplikacije. Na primer, razvijamo komponento za spletno aplikacijo in smo pozabili dodati vrstico programske kode. To velikokrat pomeni ponovno namestitev aplikacije na strežnik in ponovno testiranje delovanja komponente, kar vzame veliko časa. Ogrodje mora zaznati spremembe brez ponovnega nameščanja aplikacije na strežnik. Že samo po osvežitvi strani v spletnem brskalniku morajo biti spremembe uveljavljene. 2.2 Izbira razvojnega ogrodja Na trgu je veliko razvojnih ogrodij in zelo težko je izbrati takšno, ki bo izpolnilo vsa naša pričakovanja. Omenimo nekaj ključnih dejavnikov, ki običajno vplivajo na izbiro [18]: - tip aplikacije delimo jih lahko na aplikacije, ki so neposredno dostopne in namenjene velikemu številu uporabnikov, kot so na primer informacijski spletni portali z novicami, namizne aplikacije odjemalec strežnik, kjer je aplikacija nameščena na računalniku odjemalca, večpredstavnostne aplikacije, ki ponujajo video na zahtevo, video prenose v živo in predvajanje glasbe, ter aplikacije, ki so namenjene za uporabo v intranetu podjetja malemu številu uporabnikov in so zaščitene s požarnim zidom. - tip razvojnega ogrodja ogrodja lahko med seboj delimo glede na tip ogrodja, ki je lahko: o na osnovi proženja zahtev (angl. request based framework), npr. ogrodja Struts 2, Spring, MVC, Rails in Stripes, o na osnovi komponent (angl. component based framework), npr. ogrodja JSF, Tapestry in GWT, o ogrodja za gradnjo bogatih spletnih aplikacij, npr. ogrodje Flex [18]. - produktivnost razvijalca določa, v kakšnem času smo sposobni razviti komponento aplikacije, jo kvalitetno testirati in v primeru napak oziroma dopolnitev tudi ponovno

17 Razvoj aplikacij z ogrodjem Oracle ADF Stran 5 namestiti na aplikacijski strežnik. Pri tem omenimo, da je zelo želena lastnost ogrodja, ki omogoča in zahteva ob velikem številu sprememb v implementaciji aplikacije čim manjše število ponovnih namestitev na aplikacijski strežnik. - sposobnost hitrega učenja pri spoznavanju z novimi ogrodji se jih želimo naučiti v najkrajšem možnem času. Orodje moramo spoznati v nekaj dnevih in že v nekaj tednih uporabe moramo postati polno produktivni. Če smo po tem času še vedno presenečeni nad delovanjem ogrodja, lahko to pomeni, da se ogrodje preveč spreminja, ali pa da se ga je pretežko naučiti. - razvoj ogrodja naučili smo se uporabljati novo ogrodje, potem pa njegov razvoj zaide na stransko pot in za nas ni več pomemben. Vse znanje, pridobljeno pri učenju ogrodja, je zgubljeno. - podpora pri testiranju aplikacij ogrodje mora nuditi dobro podporo pri testiranju razvitih komponent. - validacija pri razvoju aplikacij z veliko vnosnimi formami mora imeti ogrodje vgrajeno podporo za preverjanje vnesenih podatkov v formi tako na strežniški kot na odjemalčevi strani. - podpora večjezičnosti v aplikacijah, ki so razvite za več jezikovnih območij, lahko s podporo večjezičnosti v ogrodju na enostaven način preklapljamo med jeziki brez dodatnega programiranja. - kvaliteta dokumentacije in vodnikov pri učenju ogrodja so pomembni dobra dokumentiranost ponujenih funkcionalnosti ogrodja in vodniki, ki nam predstavijo pot do rešitve določenega problema z uporabo ogrodja. Velikokrat se nam je že zgodilo, da smo hoteli uporabiti določeno metodo, ki ni bila dokumentirana in so bili samo našteti vhodni argumenti v stilu ''(int p1, int p2, int p3)''.

18 Razvoj aplikacij z ogrodjem Oracle ADF Stran Ogrodja za razvoj spletnih aplikacij V zadnjih nekaj letih je število ogrodij za razvoj spletnih aplikacij zelo naraslo. Na izbiro je veliko ogrodij in vsako od njih ponuja svojo edinstveno kombinacijo značilnosti, omejitev in prednosti. Izbira pravega ogrodja je s tem še veliko težja. Na spletnih straneh Wikipedije 1 je seznam s preko 115 ogrodij za razvoj spletnih aplikacij. Tabela 2.1 prikazuje število ogrodij glede na implementacijski jezik. Tabela 2.1: Število ogrodij glede na implementacijski jezik Programski jezik Število ogrodij Java 35 ASP.NET 6 PHP 22 Pearl 6 Python 15 Ruby 6 CFML (ColdFusion) 9 Ostali 18 Največ ogrodij je razvitih za programski jezik Java. V Tabeli 2.2 je seznam ogrodij za razvoj spletnih aplikacij v programskem jeziku Java povzet s spletne strani Wikipedija [20]. Med odprtokodnimi razvojnimi ogrodji prevladuje licenčni model, ki temelji na licenci Apache verzija 2. Ta je bila odobrena s strani ASF leta Glavni cilji licence so bili zmanjšanje števila pogosto zastavljenih vprašanj, možnost vključevanja licence po referenci, možnost ponovne uporabe licence brez modifikacij za katerikoli projekt, razjasniti licenco ob pošiljanju prispevkov, ki zahtevajo patente drugih licenc in premik komentarjev in drugih avtorskih obvestil izven licenčnih pogojev [22]. Licenca določa njeno obvezno distribucijo skupaj s programom ali z izvorno kodo, dovoljeno je vključevanje knjižnic in programske 1 Wikipedija je spletna enciklopedija, ki jo v mnogih jezikih družno pišejo njeni bralci po vsem svetu. Spletišče je wiki, kar pomeni, da lahko vsakdo enostavno spremeni članek [19].

19 Razvoj aplikacij z ogrodjem Oracle ADF Stran 7 kode, licencirane pod drugimi licencami, dovoljena je objava izpeljanega dela pod drugo licenco in prosta prodaja izpeljanega dela [23]. Uporabljajo se tudi licence GNU LPGL v3.0, GPL v3.0, Mozzila Public v1.0, MIT, BSD, Eclipse Public License in Oracle Technology Network Developer License. Tabela 2.2: Seznam ogrodij za razvoj spletnih aplikacij v Javi [20] Projekt Trenutna stabilna verzija Datum izida Licenca Apache Click Apache Apache Cocoon Apache Apache Struts Apache Apache Tapestry Apache Apache Wicket Apache AppFuse Apache Aranea Apache Eclipse RAP Eclipse Public License FormEngine MIT Google Web Toolkit Apache Hamlets BSD IceFaces Mozilla Public License 1.1 ItsNat 1.0 AGPL / Proprietary JavaServer Faces JBoss Seam GA LGPL Jspx-bay Apache 2.0 JVx WebUI Apache 2.0 ManyDesigns Portofino GPL v3 OpenLaszlo 4.1 Common Public License OpenXava LGPL Oracle ADF Oracle Technology Network Developer License Play Apache RIFE Apache Shale Apache Sling Apache 2.0 SmartClient LGPL Spring Apache Stripes Apache ThinWire 1.2 GPL Vaadin(IT Mill Toolkit) Apache Wavemaker Apache WebObjects Proprietary WebWork Apache ZK LGPL / Proprietary

20 Razvoj aplikacij z ogrodjem Oracle ADF Stran Platforma Java EE in ogrodja Poslovne aplikacije so lahko razvite z Javo, Microsoft.NET, PLSQL s skriptiranjem in z drugimi programskimi jeziki in razvojnimi orodji. Veliko možnosti pa vendar nimamo pri izbiri platforme za razvoj poslovne aplikacije. Ponavadi se odločamo med izbiro platforme Java EE ali Microsoft.NET. V diplomskem delu se bomo osredotočili na platformo Java EE, saj tudi razvojno ogrodje podjetja Oracle (Oracle ADF) temelji na standardu Java EE. Velikokrat Java sama po sebi ne predstavlja rešitve, ampak je samo implementacijski jezik. Takšen primer je Ajax (angl. Asynchron java script and XML), ki je sinonim za interaktivne spletne aplikacije, zgrajen iz kombinacije tehnologij HTML, JavaScript, XML in CSS. Ajax ni odvisen od Jave in platforme Java EE, toda Java in Java EE sta naša izbira [3]. Skozi leta razvoja platforme Java za velika podjetja je ta postala zelo kompleksna, raznolika in je v skupnosti razvijalcev programske opreme na veliko uporabljana. Razvijalci pa so med seboj zelo različni, saj nekateri niso tako dobri v samem poznavanju programskega jezika Java, ampak so specialisti za poslovne procese podjetja, za katera razvijajo poslovne informacijske rešitve. Zelo malo je takšnih, ki bi poznali in razumeli vso širino platforme Java EE. Na tržišču je danes veliko razvojnih ogrodij za platformo Java EE, tako odprtokodnih kot tudi plačljivih, tako imenovanih ''angl. vendor-owned''. Naštejmo jih nekaj: Eclipse Link, JavaServer Faces, Struts, Google Web Toolkit (GWT), Spring in ADF Business Components. Kot razvijalci bogatih spletnih aplikacij za velika podjetja bi želeli imeti razvojno ogrodje, ki omogoča načrtovanje in razvoj poslovnih rešitev od samega začetka načrtovanja do namestitve razvite aplikacije na Java EE strežnik z upoštevanjem dobrih praks in vzorcev, ponovno uporabljivost že razvitih komponent in možnost razvijanja različnih tipov aplikacij. V diplomskem delu se bomo osredotočili na razvoj poslovnih aplikacij na osnovi platforme Java EE, zato v nadaljevanju povzemamo njene ključne značilnosti.

21 Razvoj aplikacij z ogrodjem Oracle ADF Stran 9 Java EE aplikacijski strežnik je osrednji del izvajalnega okolja Java EE aplikacij in je sestavljen iz vsebnika strežniških zrn (EJB) in spletnega vsebnika. Java EE odjemalci so lahko klasični namizni odjemalci (vsebnik odjemalcev in vsebnik apletov) in spletni odjemalci [15]. Osnovo modela Java EE aplikacij predstavljata programski jezik Java in navidezno izvajalsko okolje JVM (Java Virtual Machine). V JVM se izvaja javanska koda (bytecode) [16]. Platforma Java EE je zgrajena tako, da podpira aplikacije, ki implementirajo rešitve za velika podjetja v podporo strankam, zaposlenim, dobaviteljem, poslovnim partnerjem in drugim, ki s svojimi zahtevami pripomorejo k boljšemu poslovanju podjetja. Struktura takšnih aplikacij je skoraj zagotovo kompleksna, saj dostopajo do več virov podatkov in imajo veliko odjemalcev. Da bi lažje nadzirali in upravljali takšne aplikacije, je poslovna logika umeščena na srednji nivo. Srednji nivo predstavlja okolje, za katerega skrbi skupina informacijskih inženirjev in se tipično izvaja na za to namenjenem strežniku in ima dostop do vseh storitev velikega podjetja [2]. Aplikacijski model Java EE definira večnivojsko zgradbo aplikacij in s tem omogoča doseganje naprednih funkcij informacijskih sistemov na enostaven način, podpira prenosljivost rešitev, dopušča enostavno prilagajanje, vključuje visoko razpoložljivost in integracijo z obstoječimi rešitvami [15]. Aplikacijska logika je razdeljena na komponente glede na funkcijo, ki jo opravljajo, in na komponente, ki tvorijo Java EE aplikacijo in so lahko nameščene na več strežnikov glede na nivo komponent, v katerega spadajo po specifikacijah večnivojske arhitekture Java EE. Slika 2.1 prikazuje dve večnivojski Java EE aplikaciji, razdeljeni na naslednje nivoje [2]: - odjemalski nivo (angl. Client - tier) komponent se izvaja na odjemalčevi napravi, - spletni nivo (angl. Web - tier) komponent se izvaja v Java EE strežniku, - poslovni nivo (angl. Business - tier) komponent se izvaja v Java EE strežniku, - nivo dostopa do podatkovnih zbirk (EIS - Enterprise information systems).

22 Razvoj aplikacij z ogrodjem Oracle ADF Stran 10 Slika 2.1: Pregled dveh več nivojskih Java EE aplikacij [2] Razvojna ogrodja v Javi nam kot razvijalcu poslovnih aplikacij prikrivajo kompleksnost platforme Java EE in dajejo na voljo poenostavljene načine za razvoj poslovnih aplikacij brez potrebe po podrobnem razumevanju tehnologij, ki jih razvojno ogrodje pokriva. To so skupki Java razredov in nastavitvenih datotek, ki ponujajo abstrakcijo platforme in omogočajo enostavnejši razvoj aplikacij v Javi, med tem pa silijo razvijalca rešitev k uporabi najboljših praks in načrtovalskih vzorcev (angl. design patterns) [3]. Načrtovalski vzorci za razvoj programske opreme so dokazano uspešne rešitve določenega načrtovalskega problema pri razvoju aplikacij, ki pomagajo zadovoljiti poslovnim zahtevam aplikacije na konsistenten in ponovljiv način. Pomembno je poudariti, da načrtovalski vzorci niso končna rešitev problemske domene, ampak samo načini, kako problem rešiti [8]. Java EE načrtovalski vzorec je običajno sestavljen iz opisa problema in njegove rešitve.

23 Razvoj aplikacij z ogrodjem Oracle ADF Stran 11 Primer enega izmed najbolj znanih načrtovalskih vzorcev, ki se uporabljajo pri gradnji Java EE aplikacij, je vzorec MVC (angl. Model - View-Controller) [10]. Razvojna ogrodja lahko ločeno pokrivajo vse tri nivoje znotraj arhitekture razvoja po modelu MVC. Slika 2.2 prikazuje vzorec MVC [5]. Arhitektura ogrodij, ki temeljijo na načrtovalskem vzorcu MVC, je lahko strukturirana na različne načine, vendar med njimi prevladujeta dva tipa MVC ogrodij, in sicer [21]: - MVC ogrodja, ki temeljijo na akcijah (angl. action based), imenovana tudi ''angl. Push-based MVC'' ogrodja. Princip delovanja je naslednji: uporabnik iz spletnega brskalnika sproži zahtevo, ki gre do oddaljenega strežnika. Na strežniku upravljavec zahtev, ki ima funkcijo kontrolnika, prenese podatke iz zahteve v model. Model posreduje podatke do pogleda, ki je tipično predstavljen s tehnologijo Java strežniške strani (angl. JavaServer Pages) in podatke iz modela uporabi za prikaz JSP strani. - MVC ogrodja, ki temeljijo na komponentah (angl. component based), imenovana tudi ''angl. Pull-based MVC'' ogrodja, so osredotočena na razvoj bogatih uporabniških vmesnikov. Od koncepta procesiranja zahtev so se oddaljila k generiranju samega pogleda. Komponente omogočajo ponovno uporabo znotraj aplikacije. Princip delovanja je podoben kot pri ogrodjih MVC, ki temeljijo na akcijah, s to razliko, da je lahko več kontrolnikov in pogled zahteva oziroma potegne podatke iz ustreznega kontrolnika. Slika 2.2: Vzorec MVC [5]

24 Razvoj aplikacij z ogrodjem Oracle ADF Stran 12 Razvijalci pri uporabi razvojnih ogrodij ne uporabljamo več direktno programskih vmesnikov Java core API 2, ampak se poslužujemo vmesnikov in storitev, ki jih nudijo razvojna ogrodja, kar omogoča lažje in učinkovitejše razvijanje rešitev [3]. Veliko razvojnih ogrodij pokriva oziroma rešuje samo eno področje v večnivojski Java EE aplikaciji. Razvijalec se mora že v začetku razvoja aplikacije odločiti za integracijo različnih razvojnih ogrodij, da pokrije vse oziroma tiste nivoje Java EE aplikacije, po katerih bo rešitev razvita. Seveda pa morajo za ta ogrodja obstajati tudi integrirana razvojna okolja (angl. IDE - Integrated Development Environment), ki razvijalcu omogočajo praktično uporabo ogrodij. Razvojna ogrodja so najboljša rešitev, ki pripomore pri razvoju Java EE aplikacij, da ostanejo agilne, so prenosljive, dopuščajo enostavno prilagajanje in vključujejo visoko razpoložljivost in integracijo z obstoječimi rešitvami, ne da bi se razvijalci pri tem obremenjevali s postavljanjem infrastrukture Java EE aplikacije, ampak da bi ves ta čas lahko posvetili za implementiranje same Jave EE rešitve [4]. 2 Core Java API je zbirka Java paketov, razredov in vmesnikov z vsemi pripadajočimi metodami, lastnostmi in konstruktorji, vključno z navodili, kako jih uporabiti, ki so glede na različna programska opravila, ki jih opravljajo, kot so na primer povezovanje do podatkovne baze, prikaz grafičnega uporabniškega vmesnika, povezovanje v svetovni svet in drugo, združeni v ločene knjižnice [6][7].

25 Razvoj aplikacij z ogrodjem Oracle ADF Stran 13 3 RAZVOJNO OGRODJE ORACLE ADF Razvojno ogrodje Oracle ADF je Java EE razvojno (načrtovalsko) kot tudi izvajalsko ogrodje, ki poenostavi razvoj aplikacij, temelječih na Javi in Java EE arhitekturi. Z vizualnim in deklarativnim načinom razvoja zmanjšuje kompleksnost razvoja Java EE aplikacij in povečuje produktivnost. Zmanjša se delež lastne programske kode, saj vnaprej pripravljene ADF komponente omogočajo hitro in enostavno gradnjo aplikacij [9]. Nivo metapodatkov (angl. metadata layer) v Oracle ADF poenostavi povezave med poslovno logiko, prezentacijskim nivojem in kontrolnim nivojem. S tem razvijalcu poslovnih aplikacij omogoča delo samo z enim naborom API-jev, ki je neodvisen od tehnologije, uporabljene na poslovnem nivoju [3]. Oracle ''angl. ADF binding'' je integracijski nivo, ki združuje različna Java EE razvojna ogrodja in tehnologije, vključno z elementi storitvene arhitekture, v enotno razvojno in izvajalsko platformo. Oracle ADF je integriran v integrirano razvijalno okolje Oracle JDeveloper IDE [3]. Skupaj predstavljata zaključeno okolje za gradnjo aplikacij za velika podjetja, ki podpira celotni razvojni cikel aplikacije od načrtovanja do namestitve aplikacije na strežnik [9]. Spletne aplikacije, ki so razvite z orodjem Oracle JDeveloper 11g in temeljijo na ogrodju Oracle ADF, se imenujejo ''angl. Fusion web applications'' [3]. 3.1 Arhitektura ogrodja Oracle ADF Oracle ADF se je razvil iz skupine Java EE ogrodij, ki so integrirana skozi sloj ADF modela (angl. ADF model layer). Sloj ''angl. ADF core binding'' je predlagan za standardizacijo v JSR 3-227»A Standard Data Binding & Data Access Facility for J2EE«in formalizira vez grafične komponente, ki prikazuje poslovno logiko uporabniku, s funkcionalnostjo, 3 JSR 227 (angl. Java Specification Request ) dokument, ki opisuje format meta podatkov in API za deklarativno povezavo in dostop do podatkov v aplikacijah, razvitih v Java EE okolju.

26 Razvoj aplikacij z ogrodjem Oracle ADF Stran 14 izpostavljeno kot storitev v poslovnem nivoju. Razvojno ogrodje Oracle ADF je sestavljeno iz komponent, ki jih prikazuje Slika 3.1 [3]: - ADFv pogledni sloj (angl. view layer) vključuje naslednje tehnologije: JavaServer Pages (JSP) z ogrodjem Struts, JSF, ADF Faces Rich Client in Apache MyFaces Trinidad. Z uporabo podpore JavaServer Faces za razvoj aplikacij za prenosne naprave se ADF aplikacije lahko poganjajo tudi na prenosnih napravah, kot so iphone in PDA. - ADFc krmilna komponenta (angl. controller component) je nadgradnja JSF modela navigacije, ki vzpodbuja razvijalce k modularizaciji in ponovni uporabi. - ADFm povezovalni sloj in model (angl. binding layer and model) sta predstavljena s kontrolniki podatkov in z vsebnikom povezav. ADFm je zgrajen na specifikacijah JSR ADFbc poslovne komponente ADF (angl. ADF Business Components) imajo med vsemi storitvami, ki so na voljo, posebno vlogo, saj v aplikacijski modul (angl. Application module) vključujejo programske vmesnike ADF API-je. - ADFdi integracija namizja s paketom Microsoft Office 2007 omogoča razvijalcu, da lahko iz programa Excel dostopa do ADF povezovalnega sloja, ki je na strežniški strani. Slika 3.1: Arhitektura Oracle Fusion komponent

27 Razvoj aplikacij z ogrodjem Oracle ADF Stran Nivo poslovnih storitev Pri razvoju poslovnih aplikacij v Java EE okolju se jedro poslovne logike implementira kot mehanizem poslovno storitvenega nivoja v eni ali več poslovnih storitvah. Te zaključene celote nudijo odjemalcu načine za izvajanje povpraševanj, manipulacijo s podatki (vstavljanje, brisanje, popravljanje), vse v skladu z domenskimi poslovnimi pravili [11]. V praktičnem delu diplomske naloge bomo uporabili ADF poslovne komponente Poslovne komponente ADF Poslovne komponente ADF zagotavljajo že pripravljene gradnike, s katerimi poenostavimo gradnjo poslovne logike na deklarativen način [9]. Gradniki implementirajo Java EE načrtovalske vzorce in dobre prakse. Nekatere izmed primarnih funkcij ADF poslovnih komponent so vzpostavljanje in vzdrževanje povezave do podatkovne baze, dostop do podatkov, zaklepanje baznih zapisov in upravljanje s transakcijami. Z orodjem Oracle JDeveloper in uporabo poslovnih komponent ADF lahko na deklarativen način testiramo poslovno logiko, ponovno uporabimo poslovno logiko skozi pogledne objekte, temelječe na SQL podatkovnih poizvedbah, ki podpirajo različna opravila v aplikaciji, dostopamo do pogledov (angl. views) in jih spreminjamo iz spletnega brskalnika, namizja, prenosnih naprav in odjemalcev spletnih storitev [11]. Posamezna komponenta je zgrajena iz ene ali več nastavitvenih XML datotek in iz ene ali več javanskih datotek (.java), ki razširjajo osnovne razrede ogrodja domenske komponente za potrebe lastnih poslovnih pravil, ki jih želimo uveljaviti v domenski komponenti. Nastavitvene datoteke lahko vsebujejo nastavitve za uporabniške vmesnike, ki jih spletna aplikacija avtomatsko uveljavi za prikaz oznak, formatov podatkov in namigov na grafičnih komponentah. Model ADF poslovnih komponent je sestavljen iz naslednjih osnovnih komponent, ki so poudarjene na Sliki 3.2:

28 Razvoj aplikacij z ogrodjem Oracle ADF Stran 16 Slika 3.2: Model ADF poslovnih komponent - Entitetni objekt Entitetni objekt lahko v aplikaciji predstavlja eno od tabel podatkovne baze (angl. database table), sinonima (angl. synonym) ali pogleda (angl. view). Omogoča objektno/relacijsko preslikavo med Java objekti, ki jih uporablja aplikacija, in entitetami v podatkovni bazi. Relacijska podatkovna baza vsebuje poleg drugih

29 Razvoj aplikacij z ogrodjem Oracle ADF Stran 17 objektov tudi množico tabel, ki vsebujejo stolpce [12]. Na primer, v relacijski podatkovni bazi obstaja tabela VRSTE_DOKUMENTOV. Tabela 3.1 prikazuje kolone v tabeli in pripadajoče podatkovne tipe. Tabela 3.1: Kolone v tabeli in pripadajoči podatkovni tipi Naziv stolpca SQL podatkovni tip IID_VRSTE_DOKUMENTOV NUMBER SIFRA_VRSTE_DOKUMENTA VARCHAR2 NAZIV_VRSTE_DOKUMENTA VARCHAR2 STATUS NUMBER ADF poslovna komponenta predstavlja tabelo podatkovne baze kot definicijo entitetnega objekta. Definicija entitetnega objekta vsebuje entitetne atribute (angl. entity atributes). Vsak od atributov ustreza enemu stolpcu v tabeli, čeprav preslikava ni vedno ena proti ena. Podatkovni tipi atributov so Java razredi, ki ustrezajo SQL podatkovnim tipom stolpcev [12]. Tabela 3.2 prikazuje definicije atributov entitetnega objekta za tabelo VRSTE_DOKUMENTOV. Tabela 3.2: Definicije atributov entitetnega objekta Naziv atributa IidVrsteDokumentov SifraVrsteDokumenta NazivVrsteDokumenta Status Java podatkovni tip oracle.jbo.domain.number java.lang.string java.lang.string oracle.jbo.domain.number Java neposredno ne podpira SQL podatkovnih tipov, vendar jih lahko pretvori v Java podatkovni tip. Definicija enitetnega objekta je šablona (predloga) za instance entitetnih objektov, ki so posamezni Java objekti in predstavljajo posamezno vrstico iz tabele podatkov [12]. Na primer definicija entitetnega objekta VrsteDokumentov predstavlja predlogo za entitetni objekt. Le ta predstavlja posamezno vrstico v tabeli VRSTE_DOKUMENTOV. V Tabeli 3.3 je predstavljena ena vrstica podatkov z vrednostmi entitetnih atributov.

30 Razvoj aplikacij z ogrodjem Oracle ADF Stran 18 Tabela 3.3: Predstavitev vrstice podatkov z vrednostmi entitetnih atributov Naziv atributa Vrednost atributa IidVrsteDokumentov SifraVrsteDokumenta ''A19'' NazivVrsteDokumenta ''Potrdilo o opravljenih izpitih'' Status 1 Vsak posamezen entitetni objekt je za pripadajočo vrstico iz podatkovne baze odgovoren za njeno shranjevanje, validacijo in izvajanje operacij vstavljanja (angl. insert), popravljanja (angl. update) in brisanja (angl. delete) [12]. - Asociacija Asociacije so povezave med definicijami entitetnih objektov in si jih lahko predstavljamo kot tuje ključe (angl. foreign keys). V večini primerov asociacija povezuje enega ali več atributov ''izvora'' definicije entitetnega objekta z enim ali več atributov ''ponora'' definicije entitetnega objekta. Asociacije lahko temeljijo na pravilih medsebojne povezanosti tabel (angl. constraints), ki so določena v podatkovnem modelu [12]. - Pogledni objekt Pogledni objekt je komponenta, s katero se izvajajo poizvedbe o podatkih ene ali več tabel podatkovne baze ali o enem ali več entitetnih objektih. Definicija poglednega objekta vsebuje SQL stavek in je predloga za instanco poglednega objekta, ki je odgovorna za izvajanje poizvedb in kreiranje poglednih vrstic (angl. view rows). Pogledna vrstica predstavlja posamezno vrstico oziroma zadetek iz rezultata poizvedbe. Definicija poglednega objekta vsebuje pogledne atribute, ki ustrezajo stolpcem v SQL stavku [12]. Večina poglednih objektov temelji na SQL stavkih, vendar obstajajo tudi drugi tipi poglednih objektov [12]: o pogledni objekt, temelječ na statični listi vrednosti, definirani znotraj orodja JDeveloper, o pogledni objekt, temelječ na PL/SQL funkciji,

31 Razvoj aplikacij z ogrodjem Oracle ADF Stran 19 o pogledni objekt, temelječ na zahtevah nad nerelacijskimi podatkovnimi viri. Rezultat povpraševanja po poglednem objektu se lahko v času izvajanja aplikacije dinamično omejuje z določanjem vrednosti vezanih spremenljivk (angl. bind variables), ki so vsebovane v stavku ''WHERE'' poglednega objekta. Stavek ''WHERE'' poglednega objekta se lahko določi tudi v času izvajanja s klicem že pripravljenih metod poglednega objekta. - Pogledne povezave Pogledne povezave povezujejo med seboj dve množici rezultatov povpraševanja o poglednih objektih [12]. Primer takšne povezave je lahko med nadrejenim (angl. master) poglednim objektom in podrejenim (angl. slave) poglednim objektom, kjer je rezultat povpraševanja o podrejenem poglednem objektu omejen glede na trenutno izbrano pogledno vrstico nadrejenega poglednega objekta. Omejitev rezultata je določena v definiciji objekta pogledne povezave, ki vsebuje seznam atributov izvora pogledne povezave in parametriziranega stavka ''WHERE'', ki se lahko doda ponoru oziroma podrejenemu poglednemu objektu [12]. Slika 3.3 prikazuje korak pri kreiranju pogledne povezave v odnosu nadrejenega/podrejenega poglednega objekta, kjer sta izbrana izvorni atribut in končni oziroma ciljni atribut.

32 Razvoj aplikacij z ogrodjem Oracle ADF Stran 20 Slika 3.3: Vodič za kreiranje pogledne povezave - Aplikacijski modul Aplikacijski modul vsebuje pogledne objekte, pogledne povezave in aplikacijske module. Predstavlja eno poslovno opravilo in določa, kateri podatki so potrebni za izvedbo. Odgovoren je za zagotavljanje in ažuriranje podatkov ter nudi ostale funkcije, ki so potrebne v času izvajanja opravila [12]. Struktura podatkovnega modela aplikacijskega modula je hierarhično urejena s poglednimi povezavami med poglednimi objekti. Pogledni objekt je lahko v model dodan enkrat ali večkrat, vendar mora vsak imeti unikaten naziv. Aplikacijski modul lahko v svojem podatkovnem modelu vsebuje enega ali več aplikacijskih modulov. Takšni aplikacijski moduli se imenujejo gnezdeni (angl. nested) aplikacijski moduli. Aplikacijski modul, ki ni gnezden, se imenuje korenski (angl. root) aplikacijski modul. Na nivoju aplikacijskega modula se izvajajo bazne transakcije, kot so uveljavi (angl. COMMIT) in prekliči (angl. ROLLBACK). Na primer, v modelu aplikacijskega modula obstajata dva pogledna objekta, temelječa na entitetnem objektu. Izvedba operacije

33 Razvoj aplikacij z ogrodjem Oracle ADF Stran 21 ''COMMIT'' nad aplikacijskim modulom shrani vse spremembe vrednosti atributov v instancah entitenih objektov, tako enega kot tudi drugega poglednega objekta v podatkovno bazo. Aplikacijski modul je možno med uporabniki deliti (angl. share) in ga ponovno uporabiti (angl. reuse). Deljen aplikacijski modul vsebuje podatke, ki so enaki ves čas in za vse uporabnike aplikacije. Takšen primer so statični seznami vrednosti in vpogledne tabele (angl. lookup tables). Za ponovno uporabo aplikacijskega modula skrbi ogrodje ADF BC z vzdrževanjem bazena (angl. pool) aplikacijskih modulov, v katerem so vse instance aplikacijskih modulov vseh uporabnikov aplikacije [12]. Lahko se zgodi, da je dvema uporabnikoma v različnem času dodeljena ista instanca aplikacijskega modula. Naloga bazena je zagotoviti konsistenco podatkov, tako da bo vsak uporabnik videl svoj nabor podatkov. V orodju JDeveloper obstaja možnost testiranja aplikacijskega modula, in sicer v samostojni Swing aplikaciji, kjer lahko preverimo pogledne povezave med poglednimi objekti, omejen nabor podatkov v podrejenih poglednih objektih glede na izbran nadrejeni zapis; izvajajo se operacije vstavljanja, brisanja in popravljanja podatkov ter tudi uveljavijo oziroma prekličejo spremembe na nivoju testiranega aplikacijskega modula. Preizkusimo lahko tudi omejitev prikazanih podatkov s poglednimi kriteriji, ki jih lahko določimo vsakemu poglednemu objektu, in vnos podatkov na podlagi pripravljenih list vrednosti. Slika 3.4 prikazuje uporabniški vmesnik v tehnologiji Swing za testiranje aplikacijskega modula oziroma podatkovnega modela.

34 Razvoj aplikacij z ogrodjem Oracle ADF Stran 22 Slika 3.4: Samostojna Swing aplikacija za testiranje podatkovnega modela Poslovne komponente ADF predstavljajo jedro ogrodja Oracle ADF. ADF BC ogrodje ponuja na voljo tudi komponente, ki pa niso nujno potrebne pri gradnji Java EE aplikacije, ampak ponujajo dodatne funkcije v podporo osnovnim komponentam. To so: - domene Domene predstavljajo povezave med podatkovnimi tipi atributov v entitetnih in poglednih objektih ter podatkovnimi tipi stolpcev v tabelah podatkovne baze. Domeni je lahko prirejena vrednost več podatkovnih tipov. Na primer domeni oracle.jbo.domain.number je lahko prirejena vrednost podatkovnega tipa integer, long, float, double in tudi vrednost objektnega podatkovnega tipa java.math.biginteger, java.math.bigdecimal ali oracle.jbo.domain.number, ki vsebuje tudi informacije,

35 Razvoj aplikacij z ogrodjem Oracle ADF Stran 23 dobljene pri preslikavi, o velikosti in številu decimalnih mest. Kreiramo lahko tudi lastne domene in domene, ki vključujejo tudi poslovno logiko [12]. - validacijska pravila Validacijska pravila so Java razredi, ki implementirajo razred oracle.jbo.rules.jbovalidatorinterface. Uporabimo ga lahko za validacijo na nivoju entitetnih objektov kot tudi na nivoju posameznega atributa entitetnega objekta. - enote poslovne logike Omogočajo dodajanje poslovne logike definicijam entitenih objektov. Instance entitetnih objektov na podlagi določenega entitetnega atributa izvajajo različno poslovno logiko [12]. To pomeni, da se lahko entitetni objekti v času izvajanja različno obnašajo glede na vrednost določenega atributa. Enotam poslovne logike lahko dodajamo tudi prej opisana validacijska pravila. - množica lastnosti Množice lastnosti so zbirke namigov (angl. hints) oziroma nastavitev, ki v grafičnih komponentah vplivajo na prikaz vrednosti entitetnih ali poglednih atributov [12]. Na primer, že na nivoju entitetnih in poglednih atributov je možno za datumski podatkovni tip (angl. Date) določiti tudi format datuma, ki ga bo prikazovala grafična komponenta. Prednost uporabe množice lastnosti je v tem, da jih lahko določimo različnim entitetnim ali poglednim atributom. Tako ni potrebno za vsak atribut, ki ima podobne ali popolnoma enake lastnosti, ponovno določati enakih lastnosti. Atribut prevzame vse lastnosti iz množice lastnosti, vendar še vseeno lahko atributu za enako lastnost, ki obstaja v množici lastnosti, določimo svojo vrednost.

36 Razvoj aplikacij z ogrodjem Oracle ADF Stran Model Model je po načrtovalskem vzorcu MVC vmesni sloj med nivojem poslovnih storitev in uporabniškim nivojem Model ADF Zagotavlja neodvisnost izbrane tehnologije uporabniškega vmesnika in implementacije poslovnih storitev. ADF model implementira dva pomembna koncepta v JSR-227: podatkovne kontrole (angl. data controls) in povezave podatkov (angl. data bindings) [3]. Omogoča, da s pomočjo različnih tehnologij, uporabljenih za razvoj poslovne logike, predstavimo poslovno logiko poglednemu nivoju na enak način [9]. Komponente podatkovnih kontrol in povezav podatkov temeljijo na meta podatkih v XML datotekah, ki definirajo vmesnik na poglednem nivoju [4]. Arhitektura modela ADF je zgrajena iz [12]: - podatkovne kontrole Podatkovne kontrole so javanski objekti v sloju modela ADF, ki se obnašajo kot poseben sloj programske kode za dostop do poslovnih storitev. Zagotavljajo enoten programski vmesnik API za dostop do poslovnih storitev, razvitih v različnih tehnologijah, kot so: poslovne komponente ADF, spletne storitve, JPA (angl. Java Persitence API), Enterprise Java Beans (EJB), XML ipd. Aplikacije, namesto da bi direktno komunicirale s poslovnimi storitvami, pošiljajo vse zahteve preko kontrolnih zbirk podatkov [12]. Komponenta ''angl. ADF Business components data control'', ki smo jo uporabili za preslikavo poslovne logike, razvite z ADF poslovnimi komponentami, zagotavlja aplikacijski modul. Aplikacijski modul omogoča podatkovnim kontrolam dostop do svojega podatkovnega modela, branje in ažuriranje podatkov, izvajanje poljubnih metod in upravljanje s transakcijami [12].

37 Razvoj aplikacij z ogrodjem Oracle ADF Stran 25 - vsebnik povezav V sloju ADF modela predstavlja vsebnik povezav javanski objekt, ki zagotavlja dostop do podatkov za uporabniški vmesnik, predstavljen kot JSF stran ali delček JSF strani in dejavnosti (angl. activity) v ADF aplikaciji [12]. Povezave (angl. bindings) v vsebniku povezav zagotavljajo komunikacijo med komponentami grafičnega vmesnika v JSF strani ali izvedbo metode ali podatkov v dejavnosti toka opravil (angl. task flow) in kontrolnimi zbirkami podatkov [12]. Slika 3.5 prikazuje arhitekturo ADF modela z JSF, ''angl. ADF Task Flow'' in ADF BC. Slika 3.5: Arhitektura ADF Modela z JSF, ADF potekom opravil in ADF BC [12] V okolju JDeveloper so korenski aplikacijski moduli izpostavljeni kot kontrolne zbirke podatkov v oknu, namenjenem za deklarativen razvoj, imenovanem ''angl. ADF Data Control Palette''. Na Sliki 3.6 je prikazana hierarhična urejenost korenskih aplikacijskih modulov, gnezdenih aplikacijskih modulov, poglednih objektov, atributov poglednih objektov,

38 Razvoj aplikacij z ogrodjem Oracle ADF Stran 26 poglednih kriterijev (angl. view criteria), operacij, ki so vgrajene v aplikacijske module in pogledne objekte, ter poljubnih metod, ki jih zagotovi razvijalec poslovnih komponent v aplikacijskih modulih ali poglednih objektih. Slika 3.6: Okno v JDeveloperju 11g, ki prikazuje kontrolne zbirke podatkov Pripravljeni objekti v ''angl. ADF Data Control Palette'' se v okolju JDeveloper lahko uporabljajo kot način razvoja aplikacije po principu povleci in spusti (angl. drag and drop). Pri tem ni potrebno graditi nobenih dodatnih nastavitvenih datotek, ampak so komponente pripravljene za takojšnjo uporabo. Pri dodajanju komponente na JSF stran (najprej izberemo tip komponente, prikazane na uporabniškem vmesniku, katero želimo, da je povezana) ogrodje avtomatsko izvede naslednje akcije: - v nastavitveni datoteki web.xml se doda vrstica z referenco na ADFBindingFilter, ki skrbi za pravilno prikazovanje podatkov na JSF strani. - za JSF stran, na katero smo dodali komponento, se kreira datoteka z meta podatki, ki vsebuje informacije o ADF povezavah za to stran. Ime datoteke se določi iz imena datoteke JSF strani in pripone PageDef.xml.

39 Razvoj aplikacij z ogrodjem Oracle ADF Stran 27 - kreira se registrska datoteka DataBindings.cpx, ki vsebuje informacije, kateri JSF strani pripada definicijska datoteka z meta podatki (angl. PageDef metadata file) JSF strani. - komponenti uporabniškega vmesnika se doda referenca v obliki EL (expression language), ki povezuje komponento uporabniškega vmesnika z meta podatki definicijske datoteke JSF strani. 3.4 Pogled Pogledni ali predstavitveni nivo zagotavlja ustrezno predstavitev podatkov, dobljenih iz modela, v obliki, ki bo odjemalcu aplikacije najbolj uporabna. Tehnologije za implementacijo predstavitvenega nivoja so lahko različne glede na vrsto aplikacije. V primeru Java EE spletne aplikacije, ki je storitveno orientirana, je lahko predstavitveni del razvit v tehnologiji JAX-WS (Java API for XML Web Services) in za odjemalca predstavlja končno točko spletne storitve. Predstavitveno orientirane aplikacije so spletne aplikacije, aplikacije za prenosne naprave in namizne aplikacije odjemalec strežnik. Tehnologije za predstavitev interaktivnih spletnih uporabniških vmesnikov so lahko HTML, JSP. Java Servlets, Java Server Faces in ADF Faces Rich Client, ki je tudi tehnologija, uporabljena v naši aplikaciji Pregled tehnologije JSF Tehnologija JSF je standard za gradnjo spletnih javanskih aplikacij, razvit skozi JCP po specifikacijah JSR-127. Glavni cilj tehnologije JSF je zagotoviti poenostavljen razvoj uporabniških vmesnikov, ki pogosto predstavljajo enega izmed težjih delov pri razvoju spletnih aplikacij. Ogrodje omogoča razvoj spletnih aplikacij po vgrajenih in dobro poznanih načrtovalskih vzorcih, ki so razviti na izkušnjah iz predhodnih javanskih ogrodij, kot je na primer zelo razširjeno in poznano ogrodje Struts.

40 Razvoj aplikacij z ogrodjem Oracle ADF Stran 28 JSF temelji na obstoječih tehnologijah Java Servlets in JSP. Razvoj aplikacij temelji na načrtovalskem vzorcu MVC in pripravljenih UI komponentah za gradnjo uporabniškega vmesnika. Oracle je kmalu po tem, ko je JSF postal standard, ponudil več kot 100 JSF komponent pod imenom ADF Faces, med katerimi so že bile komponente, ki so omogočale delno osveževanje strani (angl. partial page rendering) in jih kasneje podaril odprtokodni skupnosti Apache, kjer so jih naprej razvijali kot del projekta MyFaces Trinidad project [3] Bogati odjemalci in ADF Tehnologija ADF Faces RC je naslednja generacija ADF Faces in je del razvojnega okolja Oracle JDeveloper 11g. Razvita je na osnovi tehnologije Apache Trinidad. Ponuja veliko JSF komponent, obogatenih z AJAX tehnologijo, ki so predstavniki tehnologije Web 2.0 za gradnjo spletnih aplikacij [13]. Komponente ADF Faces RC zagotavljajo sodoben in konsistenten videz aplikacije, ki ga lahko na enostaven način spremenimo na nivoju celotne aplikacije. ADF Faces skins so že pripravljene predloge za vizualni izgled celotne aplikacije. Vizualna predloga (angl. skin) je skupek oznak ''angl. cascading style sheets'', ki določajo izgled vsake JSF komponente. Predlogo, ki bo izbrana za izgled celotne aplikacije, določimo v nastavitveni datoteki trinidadconfig.xml. Koda 1: Nastavitev privzete vizualne predloge ADF Faces RC komponent Pri delu z ADF Faces komponentami ni potrebno direktno uporabljati HTML oznak, saj bo komponenta v spletnem brskalniku prikazana z uporabo HTML oznak. Na primer, oznaka ADF Faces komponente za vnos teksta je af:inputtekst, pri čemer je ''af'' kratek naziv

41 Razvoj aplikacij z ogrodjem Oracle ADF Stran 29 knjižnice, v kateri se nahaja ADF Faces komponenta in določa imenski prostor (angl. namespace) knjižnice Komponenta bo v spletnem brskalniku predstavljena kot HTML forma z vnosnim poljem (angl. text field). ADF Faces komponente so razdeljene v tri kategorije: - splošne komponente vsebujejo komponente za branje vhodnih podatkov, prikaz dialogov, menijev, izvedbo akcij in navigacijo v aplikaciji, - postavitvene komponente so komponente, ki so vsebniki za splošne komponente in tudi gnezdene postavitvene komponente. Določajo postavitev komponent na JSF strani in katere komponente lahko vsebujejo, - operacije, te vsebujejo komponente, ki nimajo vizualne predstavitve, ampak so lahko dodane kot dopolnitev vizualnih komponent s pretvorniki vnosnih podatkov, validacijo podatkov na strani odjemalca ali poslušalcev akcij (angl. action listeners). V orodju JDeveloper 11g so vse komponente v oknu, imenovanem ''angl. Componente Palette'', ki je prikazan na Sliki 3.7 in pripravljene za dodajanje na JSF stran. Slika 3.7: Seznam komponent, pripravljenih za gradnjo JSF strani

42 Razvoj aplikacij z ogrodjem Oracle ADF Stran 30 Strukturo JSF strani pa je poleg vizualnega urejevalnika mogoče graditi tudi s programsko kodo. Koda 2 prikazuje primer gradnje JSF strani s programsko kodo, kjer se v času izvajanja splošna komponenta ''af:inputtext'' doda v postavitveno komponento ''af:panelgrouplayout''. Vsaka ADF Faces komponenta na JSF strani ima svojo instanco JavaBean 4, ki jo kreira knjižnica oznak ADF Faces JSP. Na primer, za oznako af:inputtekst se v času izvajanja aplikacije kreira JavaBean na osnovi javanskega razreda oracle.adf.view.rich.component.rich.input.richinputtext in zagotavlja metode za dostop do lastnosti in stanja objekta. Koda 2: Primer gradnje JSF strani s programsko kodo 3.5 Kontrolni nivo Kontrolni nivo nadzira potek izvajanja aplikacij, komunicira z uporabniškim nivojem in zagotavlja pretvorbo odjemalčevih akcij v akcije, ki jih razume modelni nivo. Vsebuje tudi sistem za upravljanje z napakami [9]. V načrtovalskem vzorcu MVC je kontrolni nivo specificiran kot ločen sloj kode, ki določa potek izvajanja aplikacije. Včasih najbolj popularno odprto kodno ogrodje Apache Struts je že vsebovalo kontrolni nivo po modelu MVC, vendar način povezave med poglednim in kontrolnim nivojem ni bil standardiziran [12] Kontrolnik Faces V JSF aplikacijah je ''angl. Faces controller'' servlet, ki upravlja z vsemi interakcijami in zahtevami uporabnika. JSF navigacijski model, ki določa navigacijo med JSF stranmi, je 4 JavaBean je preprost javanski razred z lastnostmi in metodami, ki se začnejo z ''angl. set'' in ''angl. get'' ter vsebuje privzeti konstruktor brez argumentov [14].

43 Razvoj aplikacij z ogrodjem Oracle ADF Stran 31 določen v nastavitveni XML datoteki faces-config.xml. V datoteki so določena vsa pravila, ki direktno med seboj povezujejo JSF strani [1] Kontrolnik ADF ADF kontrolnik je nadgradnja Faces kontrolnika in se uporablja pri navigaciji Oracle Fusion spletnih aplikacij. Ponuja modularen pristop za načrtovanje poteka izvajanja aplikacije, razvite v JSF in ADF Faces RC tehnologiji. Od standardnega JSF navigacijskega modela se razlikuje po tem, da omogoča razčlenitev izvajanja aplikacije na posamezne poteke opravil (angl. task flows), ki so lahko med seboj povezani. Prednost njihove uporabe je možnost ponovne uporabe v isti ali drugih aplikacijah. Za potek opravil lahko zgradimo svojo predlogo, ki bo uporabljiva v ostalih potekih opravil. Tipičen primer predloge je potek opravil za upravljanje z napakami. Vsak potek opravil ima svojo nastavitveno XML datoteko, ki jo lahko v orodju JDeveloper na deklarativen način gradimo in urejamo. Na Sliki 3.8 je prikazan potek opravila za primer uporabe pregleda oseb in urejanja oseb, kjer je privzeta vstopna točka poteka opravila označena z zelenim krogom. V našem primeru ta predstavlja JSF stran SeznamOseb.jspx. Slika 3.8: Potek opravil za primer uporabe pregleda in dodajanja oseb

44 Razvoj aplikacij z ogrodjem Oracle ADF Stran 32 V poteku opravil določimo aktivnosti (angl. activities), s katerimi izvedemo opravilo. Aktivnost je lahko: - prikaz strani (na primer JSF stran), - izvedba aplikacijske logike ali - klic drugega poteka opravil. Aktivnosti so med seboj povezane s kontrolnimi pravili, (angl. Control flows), ki določajo potek izvedbe opravila od ene do druge aktivnosti. Obstajata dve vrsti potekov opravil: - nepovezani poteki opravil V nepovezanem poteku opravil so določene vse aktivnosti, s katerimi se izvede opravilo in niso določene v drugih povezanih potekih opravil. Nepovezanega poteka opravil ne more izvesti oziroma poklicati drug potek opravil. - povezani poteki opravil Je posebna oblika poteka opravil, ki se od nepovezanega poteka opravil razlikuje po tem, da določa samo eno vstopno točko in nič ali več izhodnih točk. Vsebuje lasten nabor aktivnosti, kontrolnih pravil in upravljanih zrn (angl. managed beans). Omogoča ponovno uporabo, vhodne parametre, večkratni vstop, upravljanje s transakcijami in vračanje vrednosti. Fusion aplikacije so ponavadi sestavljene iz kombinacije povezanih in nepovezanih potekov opravil. V nepovezanem poteku opravil so določene aktivnosti, ki predstavljajo vstopne točke aplikacije. Nastavitvena datoteka za privzeti potek opravil je adfc-config.xml.

45 Razvoj aplikacij z ogrodjem Oracle ADF Stran 33 4 PRAKTIČNI DEL V praktičnem delu smo raziskovali gradnjo Oracle Fusion spletnih aplikacij z razvojnim ogrodjem Oracle ADF. Želeli smo preučiti način razvoja aplikacije, ki ga ponuja integrirano razvojno okolje Oracle JDeveloper 11g, od načrtovanja aplikacije do namestitve na aplikacijski strežnik. 4.1 Razvojno okolje Aplikacijo smo razvijali v integracijskem razvojnem okolju JDeveloper Studio Za shranjevanje podatkov in izvajanje bazne poslovne logike smo uporabili Oracle Database 11g. 4.2 Opredelitev problema V podjetju RC IRC Celje d.o.o. imajo Sistem pristopne kontrole, ki deluje na principu brezkontaktnih magnetnih identifikacijskih medijev (v trenutni uporabi obeski). Pristopili smo k izgradnji aplikacije evidence delovnega časa (v nadaljevanju EDC), in pri tem preučevali in raziskovali gradnjo Oracle Fusion spletnih aplikacij. Najprej smo preučili Sistem pristopne kontrole, ki je sestavljen iz naslednjih komponent: terminal za kontrolo pristopa (JANTAR), brezkontaktna čitalna mesta, vmesnik RS 232/485, pristopni program za W95/98 (enouporabniška verzija) in električne ključavnice z detekcijo stanja vrat. Sistem deluje na naslednji način. Vsak zaposleni ima svojo brezkontaktno magnetno kartico ali obesek. Podjetje ima svoje poslovne prostore v večnadstropni poslovni stavbi v dveh nadstropjih: pritličje in 1. nadstropje. V vsakem nadstropju je dostop v prostore onemogočen z električno ključavnico z detekcijo stanja vrat, ki je povezana s terminalom za kontrolo dostopa. Ključavnica se odklene, ko se zaposleni z brezkontaktno magnetno kartico registrira na brezkontaktnem čitalcu magnetnih kartic, ob tem se v podatkovni bazi FireBird ustvari zapis s podatki o času, datumu, številki in lastniku identifikacijskega medija. Čitalec magnetnih kartic je lociran pri vhodu in izhodu iz prostora, povezan je s terminalom za

46 Razvoj aplikacij z ogrodjem Oracle ADF Stran 34 kontrolo dostopa. Skupaj tvorita par, ki se po poimenovalnem dogovoru v podjetju imenuje kontrolna točka. Po dobljenih informacijah o ključnih komponentah sistema smo začeli s sestavljanjem opisa problemskega področja in definirali postopek izgradnje aplikacije EDC. Aplikacija EDC bo podpirala naslednje funkcionalnosti: - zajemanje podatkov iz Sistema pristopne kontrole, - pregledovanje mesečne prisotnosti, - pregledovanje trenutne prisotnosti, - pregledovanje letne prisotnosti, - vnašanje, spreminjanje, brisanje in pregledovanje prisotnosti, - vnašanje, spreminjanje, brisanje in pregledovanje letnih dopustov, - vnašanje, spreminjanje, brisanje in pregledovanje lastništva IM, - vnašanje, spreminjanje, brisanje in pregledovanje šifranta oseb, - vnašanje, spreminjanje, brisanje in pregledovanje šifranta IM, - vnašanje, spreminjanje, brisanje in pregledovanje šifranta prostorov, - vnašanje, spreminjanje, brisanje in pregledovanje šifranta praznikov, - vnašanje, spreminjanje, brisanje in pregledovanje šifranta kontrolnih točk, - vnašanje, spreminjanje, brisanje in pregledovanje šifranta kategorij, - vnašanje, spreminjanje, brisanje in pregledovanje šifranta parametrov, - izpisovanje mesečne prisotnosti. 4.3 Diagrami primera uporabe Diagrami primera uporabe omogočajo analiziranje funkcionalnosti celotnega sistema. Takšen pristop omogoča izvedbo odločitev posameznih področij oziroma delov celotnega sistema. Z

47 Razvoj aplikacij z ogrodjem Oracle ADF Stran 35 uporabo diagramov primera uporabe smo najprej določili vse akterje sistema, ki predstavljajo uporabnike sistema. Poleg vlog pa lahko akterji predstavljajo organizacije, naprave, aplikacije ali drug sistem. Slika 4.1 prikazuje diagram akterjev v aplikaciji EDC. Slika 4.1: Diagram akterjev v aplikaciji EDC V naslednjem koraku smo določil module aplikacije ter relacije med njimi in akterji. Z diagramom primera uporabe za pregled in vnos prisotnosti na Sliki 4.2 smo določili, kateri akterji imajo dostop do posameznega modula aplikacije za pregledovanje in vnos prisotnosti. Slika 4.2: Diagram primera uporabe za pregled in vnos prisotnosti

48 Razvoj aplikacij z ogrodjem Oracle ADF Stran 36 Diagram primera uporabe za vnašanje, spreminjanje, brisanje in pregledovanje šifrantov ter zajem podatkov prikazuje Slika 4.3. Slika 4.3: Diagram primera uporabe za vnašanje, spreminjanje, brisanje in pregledovanje šifrantov ter zajem podatkov 4.4 Opisi scenarijev V nadaljevanju smo napisali scenarije, v katerih smo nazorno opisali potek uporabe posameznega modula aplikacije. V scenarijih smo natančno opisali, na kakšen način bo omogočen dostop do posameznih delov aplikacije ter do kakšnih napak oziroma izjem lahko pride. Predvideti smo morali vse možne

49 Razvoj aplikacij z ogrodjem Oracle ADF Stran 37 alternativne poti za uporabo aplikacije. Scenarij smo opisali za vsak diagram primera uporabe posebej. Poudariti moramo, da mora biti scenarij napisan neodvisno od izgleda uporabniškega vmesnika, saj mora predvideti splošno uporabo aplikacije. Primer scenarija za modul Vnos osebe prikazuje Tabela 4.1. Tabela 4.1: Primer scenarija za izbor osebe Akcija akterja Odziv sistema Alternativa/izjema Izbor osebe. Izbor datuma oziroma časovnega obdobja. Izbor kategorije. Vnos oziroma potrditev prisotnosti. Prikaz informacij o osebi (identifikacijska številka, ime, priimek). Prikaz prisotnosti in odsotnosti ter kategorije za izbrani datum. Zapis prisotnosti o izbrani osebi. 1, 2, 3 4, 5 Alternativa/izjema Opis Odziv 1 Vnos delnega naziva (imena in/ali priimka) osebe. 2 Delni naziv osebe ne ustreza nobeni osebi. 3 Možnost izbora podkategorije, če ta obstaja za izbrano kategorijo. 4 Izbrani datum oziroma časovno obdobje je večje od tekočega. 5 Možnost izbora pregleda prisotnosti za vse osebe. Prikaz informacij za osebo, ki ustreza delnemu nazivu. Prikaz obvestila, da sistem ni našel ustrezne osebe. Vrnitev na Izbor osebe. / Prikaz opozorila o napačno izbranem datumu oz. časovnem obdobju. Vrnitev na Izbor datuma oziroma časovnega obdobja. Uporaba primera uporabe Pregled prisotnosti za vse osebe. Na podoben način smo opredelili scenarije še za preostale funkcionalnosti oziroma primere uporabe.

50 Razvoj aplikacij z ogrodjem Oracle ADF Stran Logični in podatkovni model Za potrebe naše aplikacije smo se odločili za uporabo podatkovne baze Oracle Database 11g. V razvojnem orodju Oracle SQL Developer Data Modeler smo načrtovali logični in relacijski model za aplikacijo EDC. Logični in podatkovni model prikazujeta Slika 4.4 in Slika 4.5. Na podlagi relacijskega modela smo z orodjem Oracle SQL Developer Data Modeler kreirali DDL datoteko, kjer so kreatorski SQL stavki za kreiranje tabel, primarnih ključev in tujih ključev v fizični model podatkovne baze. Opisi tabel za aplikacijo EDC so: - tabela ''Oseba'' je namenjena shranjevanju osebnih podatkov o vseh zaposlenih osebah v podjetju, - tabela ''Letnidopust'' je namenjena za shranjevanje podatkov o dodeljenem letnem dopustu zaposlenemu za tekoče leto. Vsebuje tudi podatke za prenos dodeljenega dopusta iz preteklega leta, - tabela ''Registracija'' je namenjena shranjevanju podatkov o beleženju prihodov/odhodov zaposlenih v prostore. Tabela se polni avtomatično v določenih časovnih zaporedjih na podlagi poizvedb v podatkovno bazo ''Firebird'', - tabela ''Prisotnost'' je namenjena shranjevanju časovnega obdobja prisotnosti v prostoru, za službeni odmor, za izkoriščen dan letnega dopusta. V tabeli so shranjeni tudi podatki časovnega obdobja službene odsotnosti, - tabela ''Obdobjelastnistvaim'' je namenjena shranjevanju podatkov o lastništvu identifikacijskega medija, ki je dodeljen vsakemu zaposlenemu, - tabela ''Delaprostidan'' je namenjena shranjevanju podatkov o dela prostih dnevih, - tabela ''Im'' je namenjena za shranjevanje podatkov o fizičnih identifikacijskih medijih, ki so namenjeni za beleženje vhoda/odhoda iz prostora in v prostor, - tabela ''Kategorija'' je namenjena shranjevanju podatkov o kategorijah prisotnosti oziroma odsotnosti in vsebujejo podatke, potrebne pri izračunu mesečne in letne prisotnosti ter podatke za prikazovanje prisotnosti/odsotnosti na uporabniškem vmesniku,

51 Razvoj aplikacij z ogrodjem Oracle ADF Stran 39 - tabela ''Kontrolnatocka'' je namenjena shranjevanju podatkov o kontrolnih točkah, ki so določene pri vstopu in izstopu iz prostora, - tabela ''Prostor'' je namenjena shranjevanju podatkov o fizičnih lokacijah prostorov, ki so razporejeni v dveh nadstropjih poslovne stavbe, - tabela ''Parameter'' je namenjena shranjevanju podatkov o parametrih, potrebnih za dostop do podatkovne baze Sistema za pristopno kontrolo. Slika 4.4: Logični model aplikacije EDC

52 Razvoj aplikacij z ogrodjem Oracle ADF Stran 40 Slika 4.5: Podatkovni model aplikacije EDC 4.6 Poslovne komponente V orodju Oracle JDeveloper smo na podlagi fizičnega modela s pomočjo čarovnika za kreiranje poslovnih komponent kreirali entitetne objekte, asociacije, pogledne objekte in pogledne povezave. Na podlagi entitetnih objektov in povezav med njimi smo zaradi preglednosti in dodane funkcionalnosti kreirali diagram poslovnih komponent, ki je prikazan

53 Razvoj aplikacij z ogrodjem Oracle ADF Stran 41 na Sliki 4.6. Entitetnim objektom smo določili validacijska pravila za preverjanje pravilnosti vnesenih podatkov pred shranjevanjem v podatkovno bazo. Slika 4.6: Diagram poslovnih komponent

54 Razvoj aplikacij z ogrodjem Oracle ADF Stran 42 Poglednim objektom smo dodatno določili pogledne kriterije, s katerimi smo omejili prikaz podatkov na uporabniškem vmesniku. Primer nastavitve poglednega kriterija za omejitev nabora oseb prikazuje Slika 4.7. Atributom poglednih objektov smo določili nazive, velikost, obliko prikaza in vrsto komponente za prikaz na uporabniškem vmesniku. Slika 4.7: Urejanje poglednega kriterija Za potrebe preračunavanja in prikaza prisotnosti smo zaradi optimizacije zgradili pogledne objekte, temelječe na SQL povpraševalnih stavkih, ki so namenjeni samo za iteracijo čez vse pogledne vrstice. Dodatno smo za potrebe določanja atributa ''Status'' implemetirali pogledni objekt za preslikavo numerične vrednosti ''0'' in ''1'' v niz znakov ''DA'' in ''NE'', ki temelji na programski kodi in ni odvisen od SQL povpraševalnih stavkov.

55 Razvoj aplikacij z ogrodjem Oracle ADF Stran 43 Koda 3: Implementacija poglednega objekta ''DaNeView'' Iz pripravljenih poglednih objektov smo za vsak aplikacijski modul zgradili podatkovne modele. Na Sliki 4.8 je prikazan podatkovni model za aplikacijski modul ''PrisAppModule''.

56 Razvoj aplikacij z ogrodjem Oracle ADF Stran 44 Slika 4.8: Podatkovni model za aplikacijski modul PrisAppModule Aplikacijske module smo izpostavili kot podatkovne kontrole, prikazane na Sliki 4.9, ki so osnova za dostop do poslovne logike in gradnjo uporabniškega vmesnika. Slika 4.9: Podatkovne kontrole za aplikacijo EDC

57 Razvoj aplikacij z ogrodjem Oracle ADF Stran Zajem in obdelava podatkov V aplikaciji EDC predstavlja eno izmed najpomembnejših opravil zajem podatkov iz podatkovne baze Firebird, kamor se shranijo podatki, zabeleženi na registratorjih. Prisotnost zaposlenca sestavlja pet ločenih opravil, ki se izvajajo kot niti. To so: - postopek zajema podatkov se izvaja po naslednjih korakih: o zagon procesa z vhodnim parametrom, ki določa, v kakšnih časovnih intervalih se proces samodejno ponovno zažene. Slika 4.23 prikazuje uporabniški vmesnik za ročni zagon procesov, o iskanje parametrov, potrebnih za vzpostavitev povezave s podatkovno bazo Firebird, o zajem podatkov z izvajanjem SQL povpraševalnih stavkov, o iskanje podatkov o kontrolni točki in identifikacijskem mediju na podlagi zajetih podatkov, o vnos registracije v podatkovno bazo Oracle Database 11g. - postopek obdelave registracij se izvaja po naslednjih korakih: o zajem podatkov iz tabele ''REGISTRACIJA'', o iskanje parov prihod/odhod, o vnos prisotnosti v tabelo ''PRISOTNOST'', o vnos podatka o primarnem ključu zapisa o prisotnosti v obe registraciji, ki tvorita par prihod/odhod. - opravilo vnosa malice vnese prisotnosti, ki so določene kot odmor za malico. Vsakemu zaposlenemu pripada odmor za malico 0,5 ure dnevno. - opravilo vnosa praznikov vnese prisotnosti 8 ur za vsak praznik, določen v tabeli ''DELAPROSTIDAN''. - opravilo vnosa odmorov vnese prisotnosti, ki se po dogovoru v podjetju imenujejo kratki odmori. Kratki odmori predstavljajo odsotnost z delovnega mesta, ki ni daljša od 3 minut.

58 Razvoj aplikacij z ogrodjem Oracle ADF Stran 46 Vsak postopek lahko kontrolirano poženemo iz vmesnika, ki ga prikazuje Slika Uporabniški vmesnik in poteki opravil Pri gradnji uporabniškega vmesnika smo uporabili JSF strani in fragmente JSF strani. Uporabniške vmesnike smo gradili s komponentami ADF Faces Rich Client. Najprej smo oblikovali predlogo za vse JSF strani in predlogo za fragmente JSF strani. Z JSF stranmi smo v nepovezanem poteku opravil določili globalno navigacijo med področji aplikacije. Nepovezan potek opravil za aplikacijo EDC prikazuje Slika Slika 4.10: Nepovezan potek opravil za aplikacijo EDC

59 Razvoj aplikacij z ogrodjem Oracle ADF Stran 47 Primer globalne navigacije je povezava ''edcmain'', ki je določena v predlogi JSF strani, in v aplikaciji predstavlja navigacijo na vstopno stran aplikacije. Naziv povezave ''edcmain'' je uporabljen v navigacijski komponenti, kot prikazuje Koda 4. Koda 4: Globalna navigacija v predlogi JSF strani Za vsako področje aplikacije smo zgradili povezane poteke opravil, ki so sestavljeni iz fragmentov JSF strani. Povezani poteki opravil se izvajajo znotraj JSF strani kot dinamična regija. Primer povezanega poteka opravil za urejanje oziroma dodajanje oseb je prikazan na Sliki Slika 4.11: Povezan potek opravil Za rešitev dinamičnega izvajanja potekov opravil smo implementirali razred ''UIManager'', ki vsebuje informacijo o povezanem poteku opravil, ki se trenutno izvaja. Razred ''UIManager'' smo v nepovezanem poteku opravil določili kot upravljavsko zrno, ki je na voljo celoten čas trajanja seje spletnega brskalnika oziroma dokler se uporabnik ne odjavi iz aplikacije. Koda 5 prikazuje metapodatke za predlogo JSF strani in dinamično regijo JSF strani področja šifranti.

60 Razvoj aplikacij z ogrodjem Oracle ADF Stran 48 Koda 5: Metapodatki za JSF stran področja šifranti Uporabniški vmesnik vstopne strani aplikacije Vstopna stran aplikacije na Sliki 4.12 je izhodišče za navigacijo po področjih. Dostop do posameznega področja je omogočen s povezavami znotraj področij in s povezavami, ki so v orodni vrstici. Na vstopni strani so prikazani tudi podatki o trenutno prijavljenem uporabniku in povezava za odjavo uporabnika iz aplikacije. Slika 4.12: Vstopna stran aplikacije EDC

61 Razvoj aplikacij z ogrodjem Oracle ADF Stran Uporabniški vmesnik za vnos prisotnosti Na uporabniškem vmesniku za pregled prisotnosti, ki je prikazan na Sliki 4.13, se z izbiro zaposlenega in določitvijo datumskih komponent omejijo podatki o prisotnosti. Zaradi datumskih komponent lahko zelo natančno nastavimo časovni okvir za prikaz podatkov o prisotnosti zaposlenega. Dodajamo lahko tudi novo prisotnost, na primer prisotnost, ki se beleži kot delovni nalog. Slika 4.13: Pregled prisotnosti Izbrano prisotnost iz tabele, ki ima tip vpisa 'R' kot ročen vnos, lahko urejamo in brišemo. V primeru urejanja in vnosa prisotnosti se odpre modalno okno, prikazano na Sliki Slika 4.14: Vmesnik za vnos in urejanje prisotnosti

62 Razvoj aplikacij z ogrodjem Oracle ADF Stran 50 V primeru brisanja prisotnosti se odpre modalno okno, v katerem potrdimo oziroma prekličemo izbiro brisanja prisotnosti, prikazano na Sliki Slika 4.15: Potrditveno okno za brisanje prisotnosti Uporabniški vmesnik za pregled mesečne prisotnosti Slika 4.16 prikazuje uporabniški vmesnik za grafični prikaz prisotnosti za izbrano osebo in mesec v letu. Poleg slikovne predstavitve mesečne prisotnosti so prikazani podatki za: - trenutno mesečno prisotnost (v obliki ure:minute_sekunde), - število porabljenega dopusta v tekočem letu, - število dni bolniškega dopusta v tekočem letu, - število dni preostalega dopusta, - zahtevana mesečna prisotnost v urah, - prekrivanja ročno vnesenih prisotnosti. Pod zavihkom ''Prisotnosti'' je prikazan tabelarični pregled prisotnosti za izbrani mesec. Pod zavihkom ''Letni dopust'' so prikazani podatki o tekočem letnem dopustu za izbrano osebo. Natančnejši pregled prisotnosti je možen pod zavihkom ''Registracija'', kjer je še tabelarični pregled vseh registracij za izbrano osebo in mesec. S povezavami je omogočen prehod na uporabniške vmesnike ''Vnos prisotnosti'', ''Letna prisotnost'' in ''Trenutna prisotnost''.

63 Razvoj aplikacij z ogrodjem Oracle ADF Stran 51 Slika 4.16: Mesečni prikaz prisotnosti Uporabniški vmesnik za pregled oseb Na Sliki 4.17 je prikazan uporabniški vmesnik za pregled zaposlenih z možnostjo iskanja po osebni številki, priimku in imenu zaposlenega. Rezultati iskanja so prikazani v tabelarični Slika 4.17: Pregled podatkov o zaposlenih

64 Razvoj aplikacij z ogrodjem Oracle ADF Stran 52 obliki, ki vsebuje tudi podatke o letnem dopustu zaposlenega za tekoče leto in lastništvu identifikacijskih medijev. Vnos novega zaposlenca in urejanje obstoječega omogoča modalno okno, prikazano na Sliki Vnosna polja, označena s simbolom ''*'' pomenijo obvezen vnos podatka. Slika 4.18: Urejanje zaposlenca Uporabniški vmesnik za pregled letnih dopustov Na Sliki 4.19 je prikazan uporabniški vmesnik za vnos, pregled in urejanje podatkov o letnem dopustu zaposlenih. Nabor zaposlenih lahko omejimo z iskalnim kriterijem po osebni številki, priimku in imenu. Omogočeno je tudi naprednejše iskanje, kjer lahko natančneje določimo omejitvene kriterije. Med obema načinoma iskanja lahko poljubno preklapljamo. Omejen nabor zaposlencev se prikaže v tabelarični obliki. Z izbiro enega izmed zaposlenih se v spodnjem delu vmesnika prikažejo podatki o letnem dopustu zaposlenega za tekoče koledarsko leto in zgodovina vseh letnih dopustov. Izbira letnega dopusta iz tabele omogoča urejanje in brisanje podatkov.

65 Razvoj aplikacij z ogrodjem Oracle ADF Stran 53 Slika 4.19: Pregled in vnos letnih dopustov Uporabniški vmesnik za šifrante Na Sliki 4.20 je prikazan uporabniški vmesnik za pregled in vnos podatkov, ki v aplikaciji predstavljajo različne vrste šifrantov. Nabor podatkov lahko v vseh šifrantih omejimo z iskalnim kriterijem po šifri in nazivu. Omejen nabor podatkov je prikazan v tabelarični obliki. Z izbiro enega izmed zapisov v tabeli se v spodnjem delu vmesnika, namenjenem za urejanje in vnos, prikažejo podatki zapisa. Uporabniški vmesniki za šifrante, ki imajo enako funkcionalnost kot na Sliki 4.20 prikazan primer za šifrant IM, so: - kontrolne točke, - kategorije, - parametri, - prostori in - dela prosti dnevi.

66 Razvoj aplikacij z ogrodjem Oracle ADF Stran 54 Slika 4.20: Uporabniški vmesnik za pregled in urejanje šifranta IM Na voljo so še uporabniški vmesnik za letni pregled prisotnosti, ki je namenjen za grafični prikaz celoletne prisotnosti za zaposlenega po posameznih mesecih in uporabniški vmesnik za trenutni pregled prisotnosti, ki je namenjen za grafični prikaz trenutne prisotnosti za zaposlenega. Za izbranega zaposlenega se prikaže informacija o trenutni lokaciji zaposlenega v poslovni stavbi Uporabniški vmesnik za mesečni izpis prisotnosti Na uporabniškem vmesniku za mesečni izpis prisotnosti je možen izpis prisotnosti za posameznega zaposlenega za izbran mesec ali za vse zaposlene za izbran mesec. Izpis je lahko omejen samo na prisotnosti, ki so bile zabeležene med vikendom, torej v soboto in nedeljo. Na osnovi kreirane XML datoteke in transformacijske XSLT datoteke je del datoteke viden v Kodi 6; metoda Apache FOP procesorja zgradi PDF dokument, ki ga lahko shranimo oziroma odpremo, kot prikazuje Slika 4.21.

67 Razvoj aplikacij z ogrodjem Oracle ADF Stran 55 Koda 6: Del kode XSLT datoteke za mesečni izpis prisotnosti Slika 4.21: Uporabniški vmesnik za mesečni izpis prisotnosti Del kreiranega izpisa je viden na Sliki 4.22.

68 Razvoj aplikacij z ogrodjem Oracle ADF Stran 56 Slika 4.22: Izpis mesečne prisotnosti Uporabniški vmesnik za nadzor sistema Na Sliki 4.23 je prikazan uporabniški vmesnik, s katerim se nadzira delovanje sistema za zajem in obdelavo podatkov. Za vsakega izmed njiju je možno določiti, v kakšnem časovnem intervalu se izvajata. Proces zajema in obdelave podatkov lahko tudi ustavimo in ponovno poženemo. Slika 4.23: Zajem in obdelava podatkov

69 Razvoj aplikacij z ogrodjem Oracle ADF Stran Varnost aplikacije Uporaba aplikacije EDC je namenjena uporabi različnih uporabnikov, ki imajo različne vloge. Da bi preprečili nepooblaščene dostope, smo aplikaciji dodali varnostne elemente. Dodajanje varnosti aplikaciji je potekalo po naslednjih korakih: - s pomočjo vodnika smo z orodjem JDeveloper kreirali nastavitveno datoteko jazn-data.xml, pri tem so se dopolnile datoteke web.xml, weblogic.xml, jps-config.xml in adf-config.xml. - v datoteki jazn-data.xml smo s pomočjo vizualnega urejevalnika kreirali aplikacijske vloge direktor, tajnica, skrbnik in zaposleni. - za potrebe ujemanja aplikacijskih vlog z uporabniškimi vlogami smo določili uporabniške vloge cs_direktor, cs_tajnica, cs_skrbnik in cs_zaposleni. - za vsako uporabniško vlogo smo kreirali enega uporabnika. Primer dodanega uporabnika uross vlogi cs_skrbnik prikazuje Slika Slika 4.24: Dodajanje uporabnika vlogi - aplikacijskim vlogam smo določili uporabniško vlogo, npr. aplikacijski vlogi zaposleni smo dodelili vse uporabniške vloge (cs_direktor, cs_tajnica, cs_skrbnik, cs_zaposleni), kar pomeni, da je uporabniška vloga cs_tajnica avtorizirana tudi za vlogo cs_zaposleni. Navedeni primer je prikazan na Sliki 4.25.

70 Razvoj aplikacij z ogrodjem Oracle ADF Stran 58 Slika 4.25: Dodelitev uporabniških vlog aplikacijski vlogi ''zaposleni'' - dostope do JSF strani smo omejili z dodelitvijo aplikacijskih vlog posamezni JSF strani. - dostope do potekov opravil smo omejili z dodelitvijo aplikacijskih vlog posameznemu poteku opravila. Primer dodelitve dostopa do poteka opravila tf-im, ki dovoljuje dostop uporabnikom z aplikacijsko vlogo skrbnik in tajnica, je prikazan na Sliki Slika 4.26: Dodelitev dostopa poteku opravila ''tf-im'' - na koncu smo omejili še prikaz komponent na uporabniških vmesnikih. Primer omejitve prikaza komponente ''panelbox'' je prikazan v Kodi 7, kjer se na vstopni strani aplikacije komponenta ''panelbox'' prikaže samo uporabnikom, ki imajo dovoljen dostop do poteka opravil ''tf-izpisi''.

71 Razvoj aplikacij z ogrodjem Oracle ADF Stran 59 Koda 7: Omejitev prikaza komponente ''panelbox'' Za prijavo uporabnika v aplikacijo smo v predlogi JSF strani zgradili vmesnik za vpis uporabniškega imena in gesla, ki je prikazan na Sliki 4.27, in kreirali upravljavsko zrno, ki skrbi za prijavo/odjavo uporabnika v aplikacijo EDC in iz nje. Slika 4.27: Modalno okno za prijavo v aplikacijo Rezultat dodajanja varnosti aplikacije je viden na Sliki 4.28, kjer je na levi strani slike prikazana vstopna stran za uporabnika z aplikacijsko vlogo ''TAJNICA'' in na desni strani slike vstopna stran uporabnika z aplikacijsko vlogo ''ZAPOSLENI''. Slika 4.28: Vstopna stran aplikacije za aplikacijsko vlogo ''ZAPOSLENI'' in ''TAJNICA''