CMSC 838T Lecture
|
|
- Pavel Kobal
- pred 4 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 Uvod v UML Iztok Savnik
2 Uvod Standarden jezik za pisanje specifikacij programske opreme. Poslovni informacijski sistemi Porazdeljene spletne aplikacije Vgnezdeni sistemi v realnem času Kreiranje konceptualnega modela UML Tri vrste osnovnih elementov UML 1)Osnovni gradniki UML 2)Pravila, ki povejo kako se gradniki sestavljajo 3)Skupni mehanizmi jezika
3 Uvod UML je neodvisen od vrste procesa, ki ga opisujemo: Proces temelji na primerih uporabe (use-case driven) Arhitekturno usmerjen (architecture-centric) proces Iterativen proces Inkrementalen proces UML je jezik za: Vizualizacijo Specifikacijo Konstrukcijo Dokumentacijo
4 UML je jezik Jezik vsebuje slovar besed in pravila za konstrukcijo besed jezika v stavke, ki služijo za komunikacijo. Jezik za modeliranje vsebuje besede in gradnike s katerimi predstavimo konceptualni in fizični ustroj sistema. Modeliranje vodi do poznavanja sistema. Običajno potrebujemo več različnih med sabo povezanih modelov za opis sistema. Jezik pove na kakšen način kreiramo dobro-definirane modele sistema. Poznavanje razvoja programske opreme omogoča izbor pravilnih modelov.
5 Jezik za vizualizacijo Pogled programerja Razmišljanje = implementacija = kodiranje Minimalno in direktno orodje za izražanje algoritmov. Problemi tekstovnega modeliranja Komunikacija takšnega modela je naslonjena na pomen, ki je bil zgrajen lokalno v firmi Klasifikacija, porazdelitev modulov, itd. je lažje zapisati grafično tekstovni model ne shrani te informacije direktno. Nekatere modele je lažje predstaviti grafično druge tekstualno Nekatere strukture programov transcendirajo tekstovno predstavitev Grafični modeli prikražejo prereze, abstrakcije, itd.
6 Jezik za specifikacijo Specifikacija je gradnja modelov, ki so precizni, nedvoumni in kompletni. UML je uporabljen kot jezik za specifikacijo: Analize sistema Načrtovanja sistema Implementacije sistema
7 Jezik za konstrukcijo UML ni vizualen programski jezik Model zgrajen v UML Prevod v kodo programskega jezika (Java,C++,C#) Prevod v podatkovni model SUPB (relacije,razredi) Grafični modeli uporabljeni za vizualne konstrukcije Tekstovni model uporabljen za algoritmične konstrukcije UML omogoča konstrukcijsko in vzvratno inženirstvo Generiranje kode iz diagramov in diagramov iz kode Krožno inženirstvo uporablja oboje
8 Jezik za dokumentacijo Softverska firma producira naslednje izdelke: Analiza zahtev, ahitektura, načrt, izvorna koda, projektni plani, testi, prototipi, izdaje, itd. Nekatere izdelke obravnavamo bolj druge manj formalno Opisani izdelki so rezultati projekta Izdelki so tudi osnova za komunikacijo, ocene, in kontrolo nad sistemom med razvojem in pri uporabi UML se dotika dokumentacije sistema Zraven načrta arhitekture, izvedbenega načrta, itd. vsebuje tudi možnost za dokumentacijo analize zahtev, testov, planiranje projekta in druge.
9 Konceptualni model UML Poznavanje treh osnovnih elementov UML: Osnovni gradniki UML Pravila, ki povejo kako se gradniki sestavljajo Skupni mehanizmi jezika Osnovni konceptualni model UML Omogoča branje in pisanje enostavnih UML modelov Osnovna konceptualna struktura, ki jo lahko nadgradimo z izkušnjami in bolj podrobnim poznavanjem posameznih gradnikov
10 Osnovni gradniki UML Slovar UML vsebuje naslednje tri vrste gradnikov Stvari abstrakcije, ki so osnovni koncepti UML Relacije povezujejo osnovne stvari Diagrame grupirajo zanimive kolekcije svari in relacij
11 Stvari v UML Štiri vrste stvari v UML Strukturirane stvari Dinamične stvari Skupinske stvari Anotacijske stvari To so osnovni objektno-usmerjeni gradniki UML. Uporabljamo jih za izgradnjo dobro-definiranih modelov.
12 Strukturirane stvari Strukturirane stvari so osnovni objekti modeliranega okolja. Statičen del modela konceptualne ali fizične stvari Strukturirane stvari: Razred Vmesnik Sodelovanje Primer uporabe Aktivni razredi Komponente Vozlišča
13 Razred Opis množice objektov, ki imajo skupne lastnosti, operacije, razmerja in pomen. Ima enega ali več vmesnikov. Predstavimo ga s pravokotnikom, ki vsebuje ime, atribute in operacije razreda.
14 Vmesnik Vmesnik je kolekcija operacij, ki deločajo servise razreda. Opisuje obnašanje vidno navzven. Lahko predstavlja kompletno obnašanje ali samo del obnašanja. Vmesnik je torej definiran z množico signatur, ki predstavljajo operacije razreda. Vmesnik ne opisuje implementacije operacij! Grafično je vmesnik določen s krogom in pripadajočim imenom. Vmesnik je praviloma povezan z razredom.
15 Sodelovanje Sodelovanje definira interakcijo v združbi objektov in vlog, ki skupno omogočajo kooperativno obnašanje. Skupno obnašanje je lahko večje od vsote delov. Sodelovanje ima torej strukturno in dinamično dimenzijo. Razred je lahko del večih struktur sodelovanja. Sodelovanja predstavljajo implementacijo vzorcev, ki sestavljajo sistem. Grafično je sodelovanje predstavljeno s črtkanim ovalom, ki vsebuje ime sodelovanja.
16 Primer uporabe Primeri uporabe predstavljajo opis sekvence akcij, ki jih izvaja sistem. Primer uporabe vodi do rezultata, ki je pomemben za konkretnega akterja. Primeri uporabe služijo za organizacijo obnašanja danega modela. Primeri uporabe se realizirajo s sodelovanjem. Grafično so primeri uporabe predstavljeni zelipso, ki ima polno črto in vsebuje ime primera uporabe.
17 Aktivni razredi Aktiven razred je razred katerega primerki imajo en ali več procesov ali niti. Lahko sprožijo kontrolno aktivnost. Razred, ki se izvaja vzporedno z drugimi aktivnostmi. Grafično je aktivni razred predstavljen s provokotnikom, ki ima odebeljeno črto. Razred vsebuje, enako kot navadni razredi, ime, atribute in operacije.
18 Komponente Komponenta je fizični in zamenljiv del sistema, ki vsebuje realizacijo množice vmesnikov. Sistem običajno vsebuje različne namestitvene komponente, npr. komp.j.beans, in komponente v razvoju, npr. datoteke v izvorni kodi. Komponente tipično predstavljajo fizično pakiranje logičnih elementov kot so npr. razredi, vmesniki ali sodelovanja. Grafično je komponenta predstavljena s pravokotnikom z zavihki, ki ima običajno zapisano samo ime.
19 Vozlišča Vozlišče je fizični element, ki obstaja v realnosti in predstavlja računski vir. Vir ima običajno spomin in pogosto zmožnosti računanja. Na vozlišču je lahko množica komponent, ki se lahko selijo med vozlišči. Grafično je vozlišče predstavljeno s kocko, ki običajno vsebuje samo ime.
20 Dinamične stvari Dinamični del UML jezika. Dinamične svari predstavljajo glagole, akcije, interakcije,... modela. Obnašanje v času in prostoru. Dinamične stvari: Interakcija Stroji stanj
21 Interakcija Obnašanje opisano z množico sporočil med množico objektov v določenem kontekstu definiranim za določeno nalogo. Obnašanje združbe objektov ali ene same operacije sporočila proženje akcij sekvence akcij obnašanje sproženo s sporočilom povezave zveze med objekti Sporočilo je predstavljeno s puščico, ki je označena z imenom metode.
22 Stroji stanj Stroj stanj definira sekvenco stanj preko katerih gre objekt ali interakcija kot odziv na sporočilo. Predstavitev obnašanja razreda ali interakcije več razredov s strojem stanj. Stroj stanj vsebuje: stanja stanja objektov ali interakcije prehode med stanji tok med stanji dogodke s katerimi se prožijo prehodi aktivnosti odzive na prehode med stanji Grafično so stroji stanj predstavljeni s pravokotniki z zaokroženimi robovi in imenom.
23 Skupine stvari Skupine stvari se uporabljajo za organiziranje modela v dele škatle, ki vsebujejo komponente modela. Osnoven mehanizem za tvorjenje skupin so paketi. Vsebujejo strukturirane stvari, dinamične stvari in druge skupine stvari. Za razliko od komponent, ki obstajajo v času izvajanja sistema, je paket samo konceptualna entiteta, ki obstajajo samo v času razvoja. Osnoven mehanizem za organizacijo UML modela. Variante paketov: ogrodja, modeli in pod-sistemi. PMJ, Grafično 2011/12 so paketi predstavljeni kot mape z zavihki.
24 Anotacijske stvari Z anotacijskimi stvarmi pojasnjujemo dele UML modela. Komentarji s katerimi opišemo, osvetlimo in dokumentiramo dele modela. Osnovna anotacijska stvar je beležka. Beležka je medij za komentiranje elementa ali množice elementov UML modela. Beležke opisujejo omejitve, implementacijske podrobnosti in komentarje, ki so predstavljeni v naravnem jeziku. Grafično je beležka predstavljena kot pravokotnik z upognjenim vogalom.
25 Relacije v UML Imamo štiri vrste relacij: Odvisnost Asociacija Generalizacija Realizacija Relacije so osnovni gradniki UML. Z relacijami predstavimo dobro-definirane modele.
26 Odvisnost Odvisnost je semantično razmerje med dvemi stvarmi, kjer sprememba na prvi stvari vpliva na pomen druge (odvisne) stvari. Grafično je odvisnost označena s črtkano črto, ki se lahko zaključi s puščico in ima lako ime.
27 Asociacija Asociacija je strukturno razmerje, ki opisuje množico zvez med objekti. Agregacija je poseben primer asociacije. Predstavlja strukturno razmerje med celoto in deli. Grafično je asociacija predstavljena s polno črto, ki se lahko zaključi s puščico. Asociacija je lahko označena z vlogami in dodatnimi simboli kot je npr. števnost.
28 Generalizacija Generalizacija je razmerje med razredi s katerim opišemo povezavo med razredom in njegovo specializacijo/generalizacijo. Objekti danega razreda so zamenljivi s primerki bolj specifičnih razredov. Pod-razred podeduje vse lastnosti nad-razreda. Grafično je generalizacija predstavljena s črto, ki se zaključi v polni puščici in kaže na starša oz. generalizacijo.
29 Realizacija Realizacija je semantično razmerje med moduli, kjer ima modul pogodbo z drugim modulom za katero garantira izvedbo. Razmerje realizacije najdemo na dveh mestih: Med vmesniki in pripadajočimi razredi ali komponentami, ki jih realizirajo. Med primeri uporabe in sodelovanji s katerimi so realizirani. Grafično je realizacija predstavljena s črto, ki se zaključi s puščico, ki ima prazno glavo.
30 Diagrami v UML Diagram je grafična predstavitev množice med sabo povezanih elementov. Graf vozlišč, ki predstavljajo stvari, in povezav s katerimi Diagrame rišemo zato, da predstavimo sistem iz različnih perspektiv. Diagram je projekcija v sistem abstrakten vpogled do elementov predstavljenih z danim diagramom. Element se lahko pojavlja v vseh diagramih, v samo nekaterih ali v izjemnih primerih v nobenem diagramu. Diagram v splošnem lahko vsebuje poljubne stvari in relacije med njimi v realnosti uporabljamo bolj majhno število kombinacij.
31 Vrste diagramov 1)Diagram razredov 2)Diagram objektov 3)Diagram primerov uporabe 4)Diagram sekvenc 5)Diagram sodelovanja 6)Diagram stanj 7)Diagram aktivnosti 8)Diagram komponent 9)Diagram postavitve
32 Diagram razredov Diagram razredov prikaže množico razredov, vmesnikov, sodelovanje in relacije med temi. Najbolj pogosti diagram v OO sistemih. Diagrami razredov opisujejo statičen načrt sistemov. Diagrami, ki vsebujejo tudi aktivne razrede predstavljajo statičen procesni pogled sistema.
33 Diagrami objektov Diagrami objektov predstavljajo množico objektov in razmerja med njimi. Diagrami objektov predstavljajo statično sliko primerkov stvari, ki jih najdemo v diagramih razredov. Te diagrami predstavljajo statičen načrtovalski ali procesni pogled sistema iz perspektive realnih prototipnih primerov.
34 Diagrami primerov uporabe Diagrami prikazujejo primere uporabe skupaj z akterji in povezavami med njimi. Diagrami predstavljajo statičen pogled primerov uporabe sistema. Te diagrami so posebaj pomembni za organizacijo in modeliranje obnašanja sistema.
35 Diagrami interakcij Diagrami sekvenc in diagrami sodelovanja so primeri diagramov interakcije. Prikažejo interakcijo med objekti iz množice, njihovimi razmerji, skupaj s sporočili, ki se jih lahko razpošlje med objekti. Diagrami sekvenc prikažejo interakcijo, kjer je poudarjena časovna ureditev sporočil.
36 Diagrami interakcij Diagrami sodelovanja prikažejo interakcijo, kjer je poudarjena struktura objektov, ki sodelujejo. Diagrami sekvenc in diagrami sodelovanja so izomorfni.
37 Diagram stanj Predstavlja stroj, ki temelji na stanjih, prehodih med stanji, dogodkih in aktivnostih. Diagram stanj predstavlja dinamičen pogled na sistem. Te diagrami so pomembni za modeliranje obnašanja vmesnika, razreda in sodelovanja med razredi. Poudarek je na dogodkovno urejenem obnašanju objektov. Osnovani na Moore in Mealy končnih avtomatih. Uporabno za modeliranje reaktivnih sistemov.
38 Diagrami aktivnosti Diagram aktivnosti je poseben primer diagrama stanj, ki prikaže tok izvajanja od aktivnosti do aktivnosti. Diagram poteka izvajanja! Stanja, odločitvene operacije, spreminjanje stanja, razvejitve, vzporednost,... Diagram aktivnosti predstavlja dinamičen pogled na sistem. Pomembni so za modeliranje funkcij sistema in poudarjajo tok kontrole med objekti sistema.
39 Diagram komponent Prikaže organizacijo in odvisnosti množice komponent. Diagrami komponent prikažejo statičen implementacijski pogled na sistem. Komponente so tipično blizu diagramom razredov. Vsebujejo množico razredov, vmesnikov in opisov sodelovanja.
40 Diagram postavitve Prikaže konfiguracijo izvajalnega vozlišča in postavitev komponent, ki se izvajajo na vozliščih. Diagram postavitve predstavlja statičen pogled postavitve dane arhitekture. Diagram postavitve je sorodnen diagramu komponent. Vozlišče tipično vsebuje eno ali več komponent.
41 Pravila UML Gradniki UML se ne morejo sestavljati poljubno. Imamo množico pravil, ki povedo kako lahko sestavljamo gradnike, da dobimo dobro-definiran načrt: Semantično samo-konsistenten in v soglasju z vsem preostalimi modeli.
42 Pravila UML UML ima semantična pravila za: Imena Kako imenujemo stvari, razmerja in diagrame. Območje definicije Kontekst, ki daje specifičen pomen imenu. Vidnost Kako so ta imena vidna in dostopna iz strani drugih. Skladnost Kako so ta imena skladna in konsistentna z drugimi imeni. Izvajanje Pomen izvajanja ali simuliranja dinamičnega modela.
43 Pravila UML Modeli zgrajeni za večji programski sistem so konstantno v procesu razvoja. Različni razvijalci jih vidijo različno v različnem času. Zaradi tega vidimo modele tudi kot: Abstraktne Nekateri elementi so skriti za poenostavitev pogleda. Nepopolne Nekateri elementi manjkajo. Nekonsistentne Integriteta modelov ni zagotovljena. Pravila vzpodbujajo (ne silijo) k uporabi najpomembnejših analiz, načrtov, itd. ki vodijo do definicije dobro-definiranih modelov.
44 Skupni mehanizmi UML Zgradba je enostavnejša in bolj harmonična, če se uporablja skupne vzorce: Viktorijanski stil, Francoski podeželski stil, Istrski stil, itd. Stil dosežemo z uporabo primernih vzorcev. Podobno je pri programski opremi. Stil izgradnje programskega sistema dosežemo tudi z naslednjimi: Specifikacije Podrobnosti razreda Pogoste delitve Mehanizmi razširljivosti
45 Specifikacije UML ni samo grafični jezik. Za vsako grafično notacijo je specifikacija, ki podaja tekstoven opis grafičnega koncepta. Npr. za razredom je specifikacija atributov, operacij, vključno s signaturami atributov in operacij, skupaj z obnašanjem. Grafična notacija je za vizualizacijo sistema in UML specifikacija je za predstavitev podrobnosti. S takšno razdelitvijo je možno graditi model inkrementalno: 1) risanje diagramov in 2) dodajanje pomena s pomočo specifikacij. UML specifikacije nudijo semantično ozadje, ki vsebuje vse dele sistema. Vsi deli so povezani v konsistentno celoto. UML diagrami so samo vizualne projekcije specifikacij.
46 Podrobnosti razreda UML gradniki so predstavljeni s simboli, ki predstavljajo osnovno abstrakcijo. Na primer, razred je opisan z imenom, atributi in metodami. Na nivoju diagrama predstavljeni podatki razreda zadoščajo. Vsak gradnik UML ima lahko več podrobnosti. Grafično so podrobnosti predstavljene kot dodatni simboli, ki bolj natančno definirajo gradnik ali povezave gradnika z okolico. Načrtovalska orodja omogočajo urejanje dodatnih simbolov.
47 Pogoste delitve Pri modelirnju objektno-usmerjenih sistemov se svet običajno deli na več načinov. Delitev med razredi in objekti. Z UML lahko modeliramo razrede in objekte. Vsi gradniki vsebujejo neke vrste razcep med konkretnim in abstraktnim. Primer uporabe / instanca p.uporabe Komponente / instance komponente
48 Pogoste delitve Druga pogosta delitev je med vmesnikom in implementacijo. Vmesnik je pogodba, ki mora biti izpolnjena. Implementacija predstavlja eno konkretno izvedbo pogodb. Vsak UML gradnik ima delitev na vmesnik in implementacijo Vmesnik razreda / implementacija razreda Vmesnik komponente / implementacija komponente Primeri uporabe / sodelovanja
49 Mehanizmi razširljivosti UML je standarden jezik za pisanje načrtov programskih sistemov. Ni možno, da bi lahko z enim jezikom opisali vse možne gradnike vseh modelov v vsakem času. UML je odprt in omogoča razširitve jezika. Stereotipi Označene vrednosti Omejitve
50 Mehanizmi razširljivosti Stereotipi Stereotipi razširijo slovar UML tako da dovolijo definicijo novih gradnikov iz obstoječih. Recimo, da delamo v konkretnem programskem jeziku npr. Java ali C++. Potrebujemo izjeme. Izjeme so razredi, ki so obravnavani na poseben način. Izjeme lahko definiramo kot gradnik, ki je označen s stereotipom.
51 Mehanizmi razširljivosti Označene vrednosti Lahko razširijo lastnosti gradnika UML. Dodamo nove informacije obstoječim gradnikom. Recimo, da bi želeli dodati verzijo in avtorja vsem ključnim abstrakcijam sistema. Lahko uporabimo označene vrednosti. Glej primer zgoraj. Omejitve Razširitev pomena obstoječega gradnika tako, da dodamo nova pravila. Na primer, razred EventQueue je omejen tako, da dodajmo nove dogodke v vrstnem redu proženja.
52 Arhitektura sistema Vizualizacija, specifikacija, konstrukcija in dokumentacija programskega sistema zahteva možnost pogleda na sistem iz različnih perspektiv. Končni uporabniki, analitiki, sistemski integratorji, pisci dokumentacije, projektni vodje in drugi, vsak vidi projekt iz svojega vidika. Arhitektura sistema je najbolj pomemben načrt sistema, ki omogoča upravljanje z različnimi pogledi. Omogoča kontrolo iterativnega in inkrementalnega procesa razvoja v kompletnem razvojnem ciklu sistema.
53 Arhitektura sistema Arhitektura sistema vsebujem množico pomembnih odločitev o organizaciji prog.sistema. Izbor strukturnih elementov in njihovih vmesnikov, ki sestavljajo programski sistem. Obnašanje specificirano s sodelovanji med elementi. Kompozicija strukturnih in dinamičnih elementov v sestavljene pod-sisteme. Arhitekturni stil, ki vodi organizacijo: statični in dinamični elementi, njihovi vmesniki, njihova sodelovanja in sestavo. Arhitektura programske opreme se ne dotika samo strukture in obnašanja ampak vsebuje tudi: Uporabo, funkcionalnost, performanse, ponovno uporabo, kompletnost in tehnologijo.
54 Arhitektura sistema
55 Pogled primerov Primeri uporabe, ki opisujejo pogled na obnašanje sistema kot ga vidijo uporabnik, analitik in testiranje. Ta pogled ne specificira organizacije sistema. Predstavlja sile, ki vodijo oblikovanje arhitekture sistema. Statični aspekti tega pogleda so predstavljeni s primeri uporabe. Dinamični aspekti so predstavljeni z diagrami interakcije, diagrami stanj, in diagrami odvisnosti.
56 Pogled načrta Načrt sistema predstavlja pogled, ki vsebuje razrede, vmesnike in sodelovanja, ki tvorijo slovar problema in njegovo rešitev. Predstavlja funkcionalne zahteve sistema. Servisi, ki jih sistem nudi končnim uporabnikom. Statični aspekt tega pogleda je definiran z razredi. Dinamični aspekt pogleda je definiran z diagrami interakcije, diagrami stanj in aktivacijskimi diagrami.
57 Pogled procesov Procesni pogled opisuje niti in procese, ki sestavljajo sistem, vzporednost in sinhronizacijske mehanizme. Ta pogled se ukvarja s performansami sistema ter s skalabilnostjo in prehodnostjo sistema. V UML je statični in dinamični aspekt tega pogleda pokrit z istimi diagrami kot pogled načrta: diagrami razredov in diagrami objektov ter diagrami interakcij, diagrami stanj in diagrami aktivnosti. Fokus je na aktivnih razredih, ki predstavljajo niti in razrede.
58 Pogled implementacije Implementacijski pogled vsebuje komponente in datoteke, ki so potrebne za izgradnjo programskega sistema. Ta pogled se ukvarja s konfuguracijami sistema in z upravljanjem verzij sistema, ki so sestavljene iz množice med sabo odvisnih komponent in datotek. Statični aspekti tega pogleda so definirani z diagrami komponent.diagrami stanj in diagrami aktivnosti.
59 Pogled postavitve Postavitveni pogled se ukvarja z vozlišči, ki tvorijo strojno opremo na kateri se sistem izvaja. Ta del se ukvarja z pripravo in namestitvijo delov, ki tvorijo celoten fizičen sistem. Statičen aspek tega pogleda je pokrit z diagrami postavitve. Dinamičen del pogleda je pokrit z diagrami interakcije, diagrami stanj, in diagrami aktivnosti.
60 Razvoj programske opreme UML je neodvisen od procesa načrtovanja programske opreme kar pomeni, da ni vezan na konkretno metodolodijo za načrtovanje programske opreme. Za kompletno uporabo UML si je potrebno zamišljati načrtovalski proces, ki je: 1.voden s primeri uporabe, 2.voden z arhitekturo, in 3.iterativen in inkrementalen.
61 Razvoj programske opreme Voden s primeri uporabe Primeri uporabe so uporabljeni kot osnova za: definicijo željenega obnašanja, za verifikacijo in validacijo arhitekture sistema, za testiranje, in za komunikacijo med udeleženci projekta. Voden z arhitekturo Arhitektura sistema je uporabljena kot osnova za konceptualizacijo, konstrukcijo, vodenje in razvoj programskega sistema.
62 Razvoj programske opreme Iterativen in inkrementalen. Iterativen proces vsebuje upravljanje s tokom verzij delujočega sistema. Vsaka izdaja predstavlja inkrementalno izboljšavo delujočega sistema. Proces je voden s tveganjem: pri vsaki iteraciji se popravi del sistema, ki predstavlja največje tveganje za uspeh sistema.
63 Razvoj programske opreme Proces razvoja programske opreme, voden s primeri uporabe, arhitekturo, inkrementalen in iterativen, lahko razbijemo v faze. Faza je obdobje med dvemi pomembnimi časovnimi mejniki procesa. Množica cijev je dosežena. Izdelki so končani. Narejene so odločitve, da se premaknemo v naslednjo fazo. Štiri faze načrtovanja programskega sistema. Zametek, elaboracija, konstrukcija in prenova. Naslednji diagram prikaže razmerja med potekom dela in fazami načrtovanja.
64 Razvoj programske opreme
65 Razvoj programske opreme Zametek Prva faza procesa ko se porodi začetna ideja o razvoju sistema. Zadosti dobro definirana, da se začne proces elaboracije. Elaboracija Oblikujemo vizijo produkta in definiramo arhitekturo sistema. V tej fazi se definirajo, ovrednotijo in razvrstijo zahteve uporabnika. Zahteve lahko predstavljajo od vizije sistema do natančnega evaluacijskega kriterija.
66 Razvoj programske opreme Konstrukcija Programska oprema se prenese iz začetnega razvojnega okolja v stik z uporabniki. V tej fazi se iterativno preverjajo zahteve sistema skupaj z evaluacijskim kriterijem nasproti poslovnim zahtevam. Prirejajo se viri kar uvede tveganje v projekt. Prevzem To je zadnja faza sistema kjer se sistem preda naročniku. V tej fazi se sistem konstantno izboljšuje. Popravljeni so programski hrošči. Dodajanje novih funkcij.
67 Literatura Grady Booch, James Rumbaugh, Ivar Jacobson, The Unified Modeling Language User Guide, 2000, Addison Wesley
Podatkovni model ER
Podatkovni model Entiteta- Razmerje Iztok Savnik, FAMNIT 2018/19 Pregled: Načrtovanje podatkovnih baz Konceptualno načtrovanje: (ER Model) Kaj so entite in razmerja v aplikacijskem okolju? Katere podatke
Prikaži večSlide 1
Projektno vodenje PREDAVANJE 7 doc. dr. M. Zajc matej.zajc@fe.uni-lj.si Projektno vodenje z orodjem Excel Predstavitev Najbolj razširjeno orodje za delo s preglednicami Dva sklopa funkcij: Obdelava številk
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - IPPU-V2.ppt
Informatizacija poslovnih procesov v upravi VAJA 2 Procesni pogled Diagram aktivnosti IPPU vaja 2; stran: 1 Fakulteta za upravo, 2006/07 Procesni pogled Je osnova za razvoj programov Prikazuje algoritme
Prikaži večPRIPOROČILA ZA OBLIKOVANJE KATALOGOV ZNANJA ZA MODULE V PROGRAMIH VIŠJEGA STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA
KATALOG ZNANJA 1. IME PREDMETA ZBIRKE PODATKOV I ZBIRKE PODATKOV II 2. SPLOŠNI CILJI Splošni cilji predmeta so: razvijanje sposobnosti za uporabo znanstvenih metod in sredstev, razvijanje odgovornosti
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - MSPO_4_DiagramiVpliva.pptx
8. Diagrami vpliva Odločitveno drevo alternative status quo razširitev gradnja povezovanje izidi 28 30 24 42 16 44 30 34, Univerza v Novi Gorici, Poslovno-tehniška fakulteta 1 Slabosti odločitvenih dreves
Prikaži večDelavnica Načrtovanje digitalnih vezij
Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Digitalni Elektronski Sistemi Osnove jezika VHDL Strukturno načrtovanje in testiranje Struktura vezja s komponentami
Prikaži večChapter 1
- 1 - Poglavje 1 Uvod v podatkovne baze - 2 - Poglavje 1 Cilji (Teme).. Nekatere domene, kjer se uporabljajo podatkovne baze Značilnosti datotečnih sistemov Problemi vezani na datotečne sisteme Pomen izraza
Prikaži večSlide 1
INTERAKTIVNA MULTIMEDIJA P9 doc. dr. Matej Zajc QWERTY 1870 Christopher Latham Sholes Uporaba: tipkarski stroj: Remington Pozicija črk upočasni uporabnika Pogosto uporabljane črke so narazen The popular
Prikaži večMacoma katalog copy
POSLOVNE APLIKACIJE PO ŽELJAH NAROČNIKA Poročilni sistem Finance in kontroling Poprodaja Podatkovna skladišča Prodaja Proizvodnja Obstoječi ERP Partnerji Implementacija rešitev prilagojena po željah naročnika
Prikaži večEvent name or presentation title
Marko Škufca Vodja programa BI, ADD d.o.o. Gorazd Cah Specialist področja Služba za informatiko, DARS d.d. Izziv Rešitev Rezultati... PROCESI + TEHNOLOGIJA + LJUDJE Poslanstvo: s sodobnimi pristopi in
Prikaži večDiapozitiv 1
Računalništvo in informatika Program: Mehatronika dr. Hubert Fröhlich, univ. dipl. el. Podatkovne baze 2 Podatkovne baze Podatki osnova za odločanje in izvajanje akcij tiskana oblika elektronska oblika
Prikaži večRAM stroj Nataša Naglič 4. junij RAM RAM - random access machine Bralno pisalni, eno akumulatorski računalnik. Sestavljajo ga bralni in pisalni
RAM stroj Nataša Naglič 4. junij 2009 1 RAM RAM - random access machine Bralno pisalni, eno akumulatorski računalnik. Sestavljajo ga bralni in pisalni trak, pomnilnik ter program. Bralni trak- zaporedje
Prikaži večMicrosoft Word - M docx
Š i f r a k a n d i d a t a : ržavni izpitni center *M15178112* SPOMLNSKI IZPITNI ROK Izpitna pola 2 Četrtek, 4. junij 2015 / 90 minut ovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno pero ali
Prikaži večAleš Štempihar Agile in IIBA poslovni analitiki dodana vrednost za organizacijo in njene kupce Povzetek: Kaj je pravzaprav Agile? Je to metodologija z
Aleš Štempihar Agile in IIBA poslovni analitiki dodana vrednost za organizacijo in njene kupce Povzetek: Kaj je pravzaprav Agile? Je to metodologija za izvajanje projektov, je to tehnika in orodje za razvoj
Prikaži večMicrosoft Word - perc-drago-mag.doc
REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Magistrsko delo Povezovanje CMMI in COBIT metode v metodo izdelave ali naročanja programske opreme Junij 2007 Drago Perc REPUBLIKA SLOVENIJA
Prikaži večDES
Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Digitalni Elektronski Sistemi Model vezja Računalniški model in realno vezje Model logičnega negatorja Načini
Prikaži večDatum in kraj
Ljubljana, 5. 4. 2017 Katalog znanj in vzorci nalog za izbirni izpit za vpis na magistrski študij Pedagoško računalništvo in informatika 2017/2018 0 KATALOG ZNANJ ZA IZBIRNI IZPIT ZA VPIS NA MAGISTRSKI
Prikaži večProtokoli v računalniškem komuniciranju TCP, IP, nivojski model, paket informacij.
Protokoli v računalniškem komuniciranju TCP, IP, nivojski model, paket informacij. Protokoli - uvod Protokol je pravilo ali zbirka pravil, ki določajo načine transporta sporočil po računalniškem omrežju
Prikaži večVprašanja za 2. izpitno enoto poklicne mature Strokovni predmet NPA Vprašanja Visual C# (4. letnik) 1. Uporabniški vmesnik razvojnega okolja Visual C#
Vprašanja za 2. izpitno enoto poklicne mature Strokovni predmet NPA Vprašanja Visual C# (4. letnik) 1. Uporabniški vmesnik razvojnega okolja Visual C# Pomen posameznih oken uporabniškega vmesnika, urejevalnik
Prikaži večPriloga 1: Pravila za oblikovanje in uporabo standardiziranih referenc pri opravljanju plačilnih storitev Stran 4012 / Št. 34 / Uradni lis
Priloga 1: Pravila za oblikovanje in uporabo standardiziranih referenc pri opravljanju plačilnih storitev Stran 4012 / Št. 34 / 24. 5. 2019 Uradni list Republike Slovenije PRILOGA 1 PRAVILA ZA OBLIKOVANJE
Prikaži večPKP projekt SMART WaterNet_Opis
PKP projekt SMART WaterNet Po kreativni poti do znanja (PKP) opis programa Program Po kreativni poti do znanja omogoča povezovanje visokošolskih zavodov s trgom dela in tako daje možnost študentom za pridobitev
Prikaži večProtege, I.Savnik
Protégé Iztok Savnik Uporabljeni viri: A Practical Guide To Building OWL Ontologies Using Protege 4 and CO ODE Tools, Edition 1.1 http://protege.stanford.edu/ Protégé OWL ontologije za Semantični splet
Prikaži večVzpostavitev več nivojske varnostne infrastrukture S pomočjo Elektro Maribor, McAfee SIEM, CISCO ISE, NGFW Zorna Varga, Sfera IT d.o.o in Klemen Bačak
Vzpostavitev več nivojske varnostne infrastrukture S pomočjo Elektro Maribor, McAfee SIEM, CISCO ISE, NGFW Zorna Varga, Sfera IT d.o.o in Klemen Bačak, Sfera IT d.o.o. 1 Priprava na: Vzpostavitev več nivojske
Prikaži večUniverza v Ljubljani FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Tržaška c. 25, 1000 Ljubljana Realizacija n-bitnega polnega seštevalnika z uporabo kvan
Univerza v Ljubljani FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Tržaška c. 25, 1000 Ljubljana Realizacija n-bitnega polnega seštevalnika z uporabo kvantnih celičnih avtomatov SEMINARSKA NALOGA Univerzitetna
Prikaži večNavodila za pripravo oglasov na strani Med.Over.Net v 2.2 Statistično najboljši odziv uporabnikov je na oglase, ki hitro in neposredno prenesejo osnov
Navodila za pripravo oglasov na strani Med.Over.Net v 2.2 Statistično najboljši odziv uporabnikov je na oglase, ki hitro in neposredno prenesejo osnovno sporočilo. Izogibajte se daljših besedil in predolgih
Prikaži večINDUSTRIJA 4.0: PRILOŽNOSTI DIGITALNE PREOBRAZBE PROCESA RAZVOJA BARV IN PREMAZOV TOMAŽ KERN, BENJAMIN URH, MARJAN SENEGAČNIK, EVA KRHAČ
INDUSTRIJA 4.0: PRILOŽNOSTI DIGITALNE PREOBRAZBE PROCESA RAZVOJA BARV IN PREMAZOV TOMAŽ KERN, BENJAMIN URH, MARJAN SENEGAČNIK, EVA KRHAČ AGENDA IZZIV OZADJE RAZISKAVE POSNETEK STANJA ANALIZA STANJA in
Prikaži večMicrosoft Word - M docx
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M17178111* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK Izpitna pola 1 Četrtek, 1. junij 2017 / 90 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno pero
Prikaži večAvtomatizirano modeliranje pri celostnem upravljanju z vodnimi viri
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo 36. Goljevščkov spominski dan Modeliranje kroženja vode in spiranja hranil v porečju reke Pesnice Mateja Škerjanec 1 Tjaša Kanduč 2 David Kocman
Prikaži večNove različice programske opreme GE Podjetje GE Digital, vodilni svetovni proizvajalec programske opreme za področje avtomatike, je izdalo kar nekaj n
Nove različice programske opreme GE Podjetje GE Digital, vodilni svetovni proizvajalec programske opreme za področje avtomatike, je izdalo kar nekaj novosti na področju SCADA sistemov (ifix Productivity
Prikaži več1. IDENTIFIKACIJA PODATKOVNEGA NIZA 1.1 Naslov Strukturno-tektonska karta Slovenije 1: Alternativni naslov Strukturno-tektonska karta Slove
1. IDENTIFIKACIJA PODATKOVNEGA NIZA 1.1 Naslov Strukturno-tektonska karta Slovenije 1:250.000 1.2 Alternativni naslov Strukturno-tektonska karta Slovenije 1:250.000 1.3 Okrajšani naslov - 1.4 Globalni
Prikaži večOrodje za izvoz podatkov
Pomoč uporabnikom -NA-SI-200, V6.13-00 IZUM, 2018 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE 1 Uvod... 1 2 Predstavitev orodja za izvoz podatkov...
Prikaži večMicrosoft Word - M doc
Državni izpitni center *M11145113* INFORMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek, 10. junij 2011 SPLOŠNA MATURA RIC 2011 2 M111-451-1-3 IZPITNA POLA 1 1. b 2. a 3. Pojem se povezuje
Prikaži večUniverza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Peter Šfiligoj Analiza primernosti orodja za hiter razvoj aplikacij DIPLOMSKO DELO VISO
Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Peter Šfiligoj Analiza primernosti orodja za hiter razvoj aplikacij DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO
Prikaži večMicrosoft Word - CNC obdelava kazalo vsebine.doc
ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO VIŠJA STROKOVNA ŠOLA STROJNIŠTVO DIPLOMSKA NALOGA Novo mesto, april 2008 Ime in priimek študenta ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO VIŠJA STROKOVNA ŠOLA STROJNIŠTVO DIPLOMSKA NALOGA Novo
Prikaži večAnaliza vpliva materiala, maziva in aktuatorja na dinamiko pnevmatičnega ventila
Programsko orodje LabVIEW za kreiranje, zajem in obdelavo signalov (statične in dinamične karakteristike hidravličnih proporcionalnih ventilov) Marko Šimic Telefon: +386 1 4771 727 e-mail: marko.simic@fs.uni-lj.si
Prikaži večPowerPoint Presentation
Poslovni analitik v agilnem svetu Prenova spletne strani Uvedba podpore za mobilne naprave Ineor d.o.o. O meni poslovni analitik izkušnje s tehnologijo (programiranje, razhroščevanje, inštalacije, administracija,...)
Prikaži večMicrosoft Word - ELEKTROTEHNIKA2_ junij 2013_pola1 in 2
Šifra kandidata: Srednja elektro šola in tehniška gimnazija ELEKTROTEHNIKA PISNA IZPITNA POLA 1 12. junij 2013 Čas pisanja 40 minut Dovoljeno dodatno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno pero
Prikaži večUPRAVLJANJE RAZPRŠENIH PODATKOV Shranjevanje, zaščita in vzdrževanje informacij, ki jih najbolj potrebujete
UPRAVLJANJE RAZPRŠENIH PODATKOV Shranjevanje, zaščita in vzdrževanje informacij, ki jih najbolj potrebujete ELEKTRONSKI PODATKI, KI JIH ORGANIZACIJA USTVARJA IN POTREBUJE ZA DOSTOP, SE KAŽEJO V RAZLIČNIH
Prikaži večPREDMETNI KURIKULUM ZA RAZVOJ METEMATIČNIH KOMPETENC
MATEMATIKA 1.razred OSNOVE PREDMETA POKAZATELJI ZNANJA SPRETNOSTI KOMPETENCE Naravna števila -pozna štiri osnovne računske operacije in njihove lastnosti, -izračuna številske izraze z uporabo štirih računskih
Prikaži večMicrosoft Word - Diploma
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Boštjan Senica PRIMERJAVA METODOLOGIJ IN ORODIJ ZA RAZVOJ IN UPORABO ONTOLOGIJ DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Mentor: izr. prof.
Prikaži večZadeva: Ponudba
Navodila za urejanje Spletne strani CTEK.si 1. Dodajanje novega polnilnika Za dodajanje novega polnilnika nikoli ne prepisujte že objavljenih vsebin, ampak sledite tem navodilom. Ta so zagotovilo, da bodo
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - PIS_2005_03_02.ppt
Utišajmo mobilne telefone! 1 Vsebina predmeta Osnove poslovnih informacijskih sistemov Modeliranje poslovnih procesov Podatkovne baze in modeliranje podatkov 2. del Osnove jezika SQL Življenjski cikel
Prikaži večŠTEVCI PROMETA IN NJIHOVA UPORABA ZA NAMENE STATISTIK ČRT GRAHONJA
ŠTEVCI PROMETA IN NJIHOVA UPORABA ZA NAMENE STATISTIK ČRT GRAHONJA Navdih Poizvedovanje po BD podatkovnih virih, ki imajo časovno dimenzijo in so dostopni. Večji promet pomeni večje število dobrin in močnejšo
Prikaži večNavodilo za uporabo dokumenta Dokument vsebuje 35 vzorčnih vprašanj za ustni izpit pri 2. predmetu poklicne mature v programu Tehnik računalništva. Vs
Navodilo za uporabo dokumenta Dokument vsebuje 35 vzorčnih vprašanj za ustni izpit pri 2. predmetu poklicne mature v programu Tehnik računalništva. Vsebina vprašanj je vezana na kompetence, podane v katalogu
Prikaži večIJS EDS IJS Elektronski Dokumentni Sistem Osnovna uporaba sistema uporabniška navodila Institut "Jožef Stefan" Ljubljana
IJS Elektronski Dokumentni Sistem Osnovna uporaba sistema uporabniška navodila Institut "Jožef Stefan" Ljubljana Projekt: (RD JN19 16) Naročnik projekta: Institut "Jožef Stefan" Izvajalec projekta: BuyITC
Prikaži večPrirocnik2.indd
Priročnik celostne grafi čne podobe podjetja Kemofarmacija d.d. Uvod Pravilna in dosledna uporaba podobe blagovne znamke je zelo pomembna, saj je le-ta najpomembnejši element vizualne komunikacije. Ob
Prikaži večPoročilo projekta : Učinkovita raba energije Primerjava klasične sončne elektrarne z sončno elektrarno ki sledi soncu. Cilj projekta: Cilj našega proj
Poročilo projekta : Učinkovita raba energije Primerjava klasične sončne elektrarne z sončno elektrarno ki sledi soncu. Cilj projekta: Cilj našega projekta je bil izdelati učilo napravo za prikaz delovanja
Prikaži večDiplomska naloga: Primarjava procesnih ogrodij RUP in MSF
Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Smetanova ulica 17 2000 Maribor, Slovenija Borut Klobasa PRIMERJAVA PROCESNIH OGRODIJ RUP IN MSF Diplomsko delo Maribor, december 2013 PRIMERJAVA
Prikaži večN
Državni izpitni center *N15164132* 9. razred TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA Ponedeljek, 11. maj 2015 NAVODILA ZA VREDNOTENJE NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA 9. razred RIC 2015 2 N151-641-3-2 SPLOŠNA NAVODILA Prosimo,
Prikaži večMATLAB programiranje MATLAB... programski jezik in programersko okolje Zakaj Matlab? tipičen proceduralni jezik enostaven za uporabo hitro učenje prir
MATLAB programiranje MATLAB... programski jezik in programersko okolje Zakaj Matlab? tipičen proceduralni jezik enostaven za uporabo hitro učenje priročno programsko okolje tolmač interpreter (ne prevajalnik)
Prikaži večII-RIS-Primer Seminarske Naloge Redni-LJ
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO Študijski program: Visokošolski strokovni program Uprava Prva stopnja (bolonjski) Način študija: redni ČIŠČENJE VOZIL V AVTOPRALNICI Seminarska naloga Predmet:
Prikaži večMicrosoft Word - M docx
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M15245112* JESENSKI IZPITNI ROK Izpitna pola 2 / 90 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno pero ali kemični svinčnik in računalo.
Prikaži večGeometrija v nacionalnih preverjanjih znanja
Geometrija v nacionalnih preverjanjih znanja Aleš Kotnik, OŠ Rada Robiča Limbuš Boštjan Repovž, OŠ Krmelj Struktura NPZ za 6. razred Struktura NPZ za 9. razred Taksonomska stopnja (raven) po Gagneju I
Prikaži večNavodila za pisanje diplomskih nalog UM FERI
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Jasna Golež INFORMACIJSKA REŠITEV ZA ZAJEM SPECIFIKACIJ POSLOVNEGA PROCESA Diplomsko delo Maribor, september 2016 INFORMACIJSKA
Prikaži več-
Informatika v organizaciji in managementu PROGRAMSKA REŠITEV ZA SLEDENJE MATERIALA Mentor: doc. dr. Borut Werber Kandidat: Stojan Erker Kranj, junij 2016 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Borutu
Prikaži večPowerPoint Presentation
INFORMACIJSKI SISTEM MFERAC - LETA 2022 mag. Andreja Sladoje Jemec, Sanja Štumberger Kovačič Ministrstvo za finance 10.12.2018 Vsebina predstavitve 1. Projekt MFERAC05 in izhodišča prenove 2. Izvajanje
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Boštjan KRANJC RAZVOJ PROGRAMSKE OPREME ZA VODENJE TURISTIČNIH NASTANITEV DIPLOMSKO DEL
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Boštjan KRANJC RAZVOJ PROGRAMSKE OPREME ZA VODENJE TURISTIČNIH NASTANITEV DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Mentor: prof. dr. Viljan
Prikaži večNEVTRIN d.o.o. Podjetje za razvoj elektronike, Podgorje 42a, 1241 Kamnik, Slovenia Telefon: Faks.: in
NEVTRIN d.o.o. Podjetje za razvoj elektronike, Podgorje 42a, 1241 Kamnik, Slovenia Telefon: +386 1 729 6 460 Faks.: +386 1 729 6 466 www.nevtrin.si info@elektrina.si USB RFID READER Navodila za uporabo?
Prikaži večBYOB Žogica v vesolju Besedilo naloge Glavna ideja igre je paziti, da žoga ne pade na tla igralne površine, pri tem pa zbrati čim več točk. Podobno ig
BYOB Žogica v vesolju Besedilo naloge Glavna ideja igre je paziti, da žoga ne pade na tla igralne površe, pri tem pa zbrati čim več točk. Podobno igro najdemo tudi v knjigi Scratch (Lajovic, 2011), vendar
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Sequi_SecDAy.ppt
Sistem za zagotavljanje revizijske sledi zbirk podatkov Marko Hočevar Premisa d.o.o. Iztok Lasič Hic Salta d.o.o. O revizijski sledi Namen revizijske sledi Znane težave pri zajemanju revizijske sledi Zakaj
Prikaži večUniverza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Miha Gruden Izboljšanje razvojnega procesa programske opreme na primeru sistema za banč
Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Miha Gruden Izboljšanje razvojnega procesa programske opreme na primeru sistema za bančno poslovanje MAGISTRSKO DELO Magistrski program Informacijski
Prikaži večPowerPoint Template
IV. Strateško planiranje v splošnem Strateško planiranje ni izolirano področje od managementa Dve vrsti managementa: Strateški management Operativni management Strateški managemenet šele v zadnjem obdobju
Prikaži večAleksander Žagar PRIMERJAVA ODPRTOKODNIH IMPLEMENTACIJ STORITVENE KOMPONENTNE ARHITEKTURE Diplomsko delo Celje, julij 2011
Aleksander Žagar PRIMERJAVA ODPRTOKODNIH IMPLEMENTACIJ STORITVENE KOMPONENTNE ARHITEKTURE Diplomsko delo Celje, julij 2011 I Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa PRIMERJAVA ODPRTOKODNIH
Prikaži večTuringov stroj in programiranje Barbara Strniša Opis in definicija Definirajmo nekaj oznak: Σ abeceda... končna neprazna množica simbolo
Turingov stroj in programiranje Barbara Strniša 12. 4. 2010 1 Opis in definicija Definirajmo nekaj oznak: Σ abeceda... končna neprazna množica simbolov (običajno Σ 2) Σ n = {s 1 s 2... s n ; s i Σ, i =
Prikaži večStrojna oprema
Asistenta: Mira Trebar, Miha Moškon UIKTNT 2 Uvod v programiranje Začeti moramo razmišljati algoritmično sestaviti recept = napisati algoritem Algoritem za uporabo poljubnega okenskega programa. UIKTNT
Prikaži večPowerPoint-Präsentation
ENERGETSKO POGODBENIŠTVO (EPC) V JAVNIH STAVBAH Podpora pri izvajanju energetske prenove stavb na lokalni ravni z mehanizmom energetskega pogodbeništva 12.10.2016, LJUBLJANA NIKO NATEK, KSSENA Projekt
Prikaži večACAD-BAU-Analiza-prostorov
ANALIZA PROSTOROV Ko obdelujemo večje projekte, je analiza prostorov zelo pomembna v vseh fazah projektiranja. Pri idejnem snovanju moramo npr. za določeno površino trgovske namembnosti zagotoviti primerno
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Objekti_gradnja.ppt
Naredimo razred Katera so stanja/lastnosti Kaj hočemo o objektih te vrste vedeti Kakšne lastnosti imajo Katere so metode Kakšno je znanje objektov Na katere ukaze se odzovejo Način predstavitve lastnosti
Prikaži večEKVITABILNE PARTICIJE IN TOEPLITZOVE MATRIKE Aleksandar Jurišić Politehnika Nova Gorica in IMFM Vipavska 13, p.p. 301, Nova Gorica Slovenija Štefko Mi
EKVITABILNE PARTICIJE IN TOEPLITZOVE MATRIKE Aleksandar Jurišić Politehnika Nova Gorica in IMFM Vipavska 13, p.p. 301, Nova Gorica Slovenija Štefko Miklavič 30. okt. 2003 Math. Subj. Class. (2000): 05E{20,
Prikaži večPowerPointova predstavitev
IZKUŠNJE PRI PRILAGODITVI E-STORITEV AJPES ZAHTEVAM EIDAS ZA ČEZMEJNO PRIZNAVANJE MARJAN BABIČ, AJPES Vsebina Razlogi za vključitev v projekt CEF Telecom Izvajalno okolje AJPES in način integracije s SI-PASS
Prikaži večPowerPoint Presentation
Novosti Državnega centra za storitve zaupanja SI-TRUST Mag. Aleš Pelan, Ministrstvo za javno upravo 11.12.2018 ... 2000 2001 2015 2018 Overitelj na MJU Državni center za storitve zaupanja Novosti v letu
Prikaži večOsnove matematicne analize 2018/19
Osnove matematične analize 2018/19 Neža Mramor Kosta Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerza v Ljubljani Funkcija je predpis, ki vsakemu elementu x iz definicijskega območja D f R priredi natanko
Prikaži večArial 26 pt, bold
3 G MATEMATIKA Milan Černel Osnovna šola Brežice POUČEVANJE MATEMATIKE temeljni in zahtevnejši šolski predmet, pomembna pri razvoju celovite osebnosti učenca, prilagajanje oblik in metod poučevanja učencem
Prikaži večSlide 1
INTERAKTIVNA MULTIMEDIJA P4 in P5 doc. dr. Matej Zajc Pregled P4 Pregled P3: 4 pristopi k načrtovanju interaktivnosti PACT P4: PACT Nadaljevanje Prototipiranje Izbrani zakoni interaktivnosti People Ljudje
Prikaži večCODEKS IP KAMERA
CODEKS IP KAMERA uporabniška navodila Vse pravice pridržane. Noben del uporabniških navodil se ne sme reproducirati v kakršnikoli obliki ali na kakršen koli način - grafični, elektronski ali mehanski,
Prikaži večMicrosoft Word - Analiza rezultatov NPZ slovenscina 2018.docx
OSNOVNA ŠOLA SOSTRO POROČILO O ANALIZI DOSEŽKOV NACIONALNEGA PREVERJANJA ZNANJA IZ SLOVENŠČINE leta 2018 Pripravile učiteljice slovenščine: Renata More, Martina Golob, Petra Aškerc, Katarina Leban Škoda
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - p_TK_inzeniring_1_dan_v5_shortTS.ppt [Compatibility Mode]
Telekomunikacijski inženiring dr. Iztok Humar Vsebina Značilnosti TK prometa, preprosti modeli, uporaba Uvod Značilnosti telekomunikacijskega prometa Modeliranje vodovno komutiranih zvez Erlang B Erlang
Prikaži večSTROKOVNI PRISPEVKI Izboljšanje testiranja programske opreme študija primera Sašo Greblo CGS plus, d. o. o., Brnčičeva ulica 13, 1000 Ljubljana saso.g
STROKOVNI PRISPEVKI Izboljšanje testiranja programske opreme študija primera Sašo Greblo CGS plus, d. o. o., Brnčičeva ulica 13, 1000 Ljubljana saso.greblo@cgsplus.si Izvleček Članek obravnava izboljšanje
Prikaži več1 Tekmovanje gradbenih tehnikov v izdelavi mostu iz špagetov 1.1 Ekipa Ekipa sestoji iz treh članov, ki jih mentor po predhodni izbiri prijavi na tekm
1 Tekmovanje gradbenih tehnikov v izdelavi mostu iz špagetov 1.1 Ekipa Ekipa sestoji iz treh članov, ki jih mentor po predhodni izbiri prijavi na tekmovanje. Končni izdelek mora biti produkt lastnega dela
Prikaži večNavodilo Struktura cene izdelka Št. dokumenta : Izdaja: 01 Datum spremembe: Stran: 1/5 NAVODILO STRUKTURA CENE IZDELKA 1. POVZETEK
Stran: 1/5 NAVODILO STRUKTURA CENE IZDELKA 1. POVZETEK Splošne informacije Naročnik E-mail Telefonska številka Datum Dobavitelj Dobaviteljeva št. Projekt Referenca Naziv Indeks Verzija Varianta Odgovorna
Prikaži večPARTNER PROGRAM POSLOVANJE 2.0
PARTNER PROGRAM POSLOVANJE 2.0 O PROGRAMU Partner program Poslovanje 2.0 deluje pod okriljem Ljubljanske borze d. d. in je namenjen vsem ambicioznim podjetnikom, managerjem in lastnikom, ki stremijo k
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Standardi znanja in kriteriji ocenjevanja 2 r.ppt [Samo za branje] [Združljivostni način]
STANDARDI ZNANJA PO PREDMETIH IN KRITERIJI OCENJEVANJA 2. razred SLOVENŠČINA 1 KRITERIJI OCENJEVANJA PRI SLOVENŠČINI POSLUŠANJE -Poslušanje umetnostnega besedilo, določanja dogajalnega prostora in časa,
Prikaži večVse na svojem mestu. informacijski sistem za vodenje skladišč
Vse na svojem mestu. informacijski sistem za vodenje skladišč Kaj je AtlasWMS? Izpopolnjen sistem za upravljanje skladišča (WMS) AtlasWMS podpira tako procese avtomatiziranega (blago k človeku) kot ročnega
Prikaži večCOBISS3/Medknjižnična izposoja
3/Medknjižnična izposoja 2.2 KATALOG Katalog nam omogoča: iskanje gradiva prikaz izbranih bibliografskih zapisov ali pripadajočih podatkov o zalogi iz lokalne baze podatkov v formatu COMARC vpogled v stanje
Prikaži večStyle Sample for C&N Word Style Sheet
IBM-ovi pogoji uporabe pogoji posebne ponudbe SaaS IBM IoT Continuous Engineering on Cloud in IBM Collaborative Lifecycle Management on Cloud Pogoje uporabe ("pogoji uporabe") sestavljajo ti IBM-ovi pogoji
Prikaži večNAVODILA ZA UPORABO K01-WIFI Hvala, ker ste se odločili za nakup našega izdelka. Pred uporabo enote skrbno preberite ta Navodila za uporabo in jih shr
NAVODILA ZA UPORABO Hvala, ker ste se odločili za nakup našega izdelka. Pred uporabo enote skrbno preberite ta in jih shranite za prihodnjo rabo Vsebina 1. Pregled 2. Sistem 3. Prednosti 4. Upravljanje
Prikaži večNavodila Trgovina iCenter
Napredovanja v plačne razrede javnih uslužbencev 2019 S pomočjo SAOP programa Kadrovska evidenca lahko ob dokupljeni kodi vodimo napredovanja javnih uslužbencev. Za napredovanja v letu 2019 je potrebno
Prikaži več1 MMK - Spletne tehnologije Vaja 5: Spletni obrazci Vaja 5 : Spletni obrazci 1. Element form Spletni obrazci so namenjeni zbiranju uporabniških podatk
1 MMK - Spletne tehnologije Vaja 5: Spletni obrazci Vaja 5 : Spletni obrazci 1. Element form Spletni obrazci so namenjeni zbiranju uporabniških podatkov in njihov prenos med spletnimi mesti. Obrazec v
Prikaži večPowerPoint Presentation
Napovedno oglaševanje Kombiniranje internih in eksternih podatkov za boljšo učinkovitost oglaševanja Miloš Suša, iprom Andraž Zorko, Valicon Mojca Pesendorfer, Atlantic Grupa Ljubljana, 22.10.2018 PREDIKTIVNO
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Uroš Smolnik ORODJE ZA VODENJE PROJEKTOV PO METODI SCRUM DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETN
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Uroš Smolnik ORODJE ZA VODENJE PROJEKTOV PO METODI SCRUM DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Ljubljana, 2011 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA
Prikaži večMicrosoft Word - FREM-2010-prispevek-obratna-sredstva-oktober-2008
NAČRTOVANJE UREJENOSTI ORGANIZACIJE Mirko Jenko mirko.jenko@t-2.net 1. Povzetek Prispevek je poslovni projekt iz prakse, s katerim želimo prenoviti organizacijski ustroj organizacije in spremljanje stroškov.
Prikaži večUporaba informacijsko komunikacijske tehnologije v naravoslovju in tehniki
Predavatelj: izr. prof. Uroš Lotrič Asistent: Davor Sluga Vsebina 5 x V Problemi velikih podatkov Apache Hadoop kot rešitev Kaj je Hadoop HDFS YARN MapReduce Hadoop ekosistem VVVVV Volume (Količina) Količina
Prikaži večDocument ID / Revision : 0519/1.3 ID Issuer System (sistem izdajatelja identifikacijskih oznak) Navodila za registracijo gospodarskih subjektov
ID Issuer System (sistem izdajatelja identifikacijskih oznak) Navodila za registracijo gospodarskih subjektov Gospodarski subjekti Definicija: V skladu z 2. členom Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2018/574
Prikaži večPOROČILO IZ KONSTRUKCIJSKE GRADBENE FIZIKE PROGRAM WUFI IZDELALI: Jaka Brezočnik, Luka Noč, David Božiček MENTOR: prof. dr. Zvonko Jagličič
POROČILO IZ KONSTRUKCIJSKE GRADBENE FIZIKE PROGRAM WUFI IZDELALI: Jaka Brezočnik, Luka Noč, David Božiček MENTOR: prof. dr. Zvonko Jagličič 1.O PROGRAMSKO ORODJE WUFI Program WUFI nam omogoča dinamične
Prikaži večDiapozitiv 1
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO Dnevi slovenske informatike 2019 NOVOSTI NA PODROČJU STORTEV ZAUPANJA DRŽAVNEGA CENTRA SI-TRUST Dr. Alenka Žužek Nemec 16. april 2019 e-identitete v Sloveniji
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Načrtujemo, razvijamo in izdelamo elektroniko po meri naročnika Svetujemo pri izbiri komponent, optimiziramo stroškovnike in proizvodni proces. Ključne kompetence Razvoj elektronike (hardware) Vgrajeni
Prikaži večZbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije Stanje:
Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije Stanje: 17.07.2013 Ver. 2.9.1.2 Spletni portal članov uporabniška navodila
Prikaži večPOTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo u
POTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo učbenik in delovni zvezek, ki sta obvezna učna pripomočka
Prikaži več