(Microsoft Word - Program jskd 2015 kon\350na 2.docx)

Transkripcija

1 2015 JAVNEGA SKLADA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI Poslanstvo sklada je spodbujanje kulturne ustvarjalnosti, zagotavljanje strokovne in organizacijske podpore ljubiteljskim kulturnim dejavnostim, omogočanje dostopnosti kulturnih vsebin v celotnem slovenskem kulturnem prostoru ter vključevanje v kulturno mrežo in mednarodno sodelovanje. 1

2 Program uredilla: mag. Urška Bittner Pipan Vsebino pripravili: mag. Igor Teršar, mag. Urška Bittner Pipan, Marjeta Pečarič, Marjeta Turk, Matej Maček, Mihela Jagodic, Janez Jocif, Daniel Leskovic, Matjaž Šmalc, Tjaša Ferenc, Peter Milovanovič Jarh, Nina Meško, Andreja Koblar Perko, mag. Barbara Rigler, Mira Rebernik Žižek, Matija Varl, Andreja Gologranc, Simona Rožman Strnad, Andreja Repar, Petra Ravnihar, Maja Bratec Jerman, Zvonka Radojevič, Nina Mavec Krenker, Jasna Žitnik Odgovornost: mag. Igor Teršar 2

3 Kazalo I. SPLOŠNI DEL Uvod Sofinanciranje kulturnih društev in njihovih zvez Uvod Projektni razpis PR Razpis ETN Programski razpisi in pozivi lokalnih skupnosti Sofinanciranje programa mreže multimedijskih centrov Mednarodna dejavnost JSKD in skupni slovenski kulturni prostor Mednarodna dejavnost JSKD Mednarodni projekti in sodelovanje v mednarodnih mrežah Sodelovanje v evropskem prostoru Skupni slovenski kulturni prostor Predstavitev Namen in cilji sodelovanja leta Projektno-razvojna dejavnost, analitika in resorna statistika Uvod Razvoj in vzdrževanje spletnih strani JSKD Razvoj in vzdrževanje podpornih informacijskih aplikacij JSKD Rezidenčni center Cankarjeva Razvoj projekta študijskega centra Jamstvo za mlade pridobivanje znanj za mlade na področju kulturnih dejavnosti Kulturna šola Resorna analitika in statistika (dogodki, društva ) in arhiviranje gradiva Center KULT Program centra in koordinacija dogodkov na ploščadi Cilji v letu Program Predvideni projekti za leto 2015:

4 6 Slovenski zborovski arhiv Informiranje javnosti Uvod Cilji za leto Opredelitev ciljnih javnosti JSKD in mediji Komunikacijske aktivnosti Analiza medijske podobe JSKD Priznanja in odličja JSKD Uvod Odličja Področna priznanja Jubilejna priznanja Aktivnosti v letu Javni poziv za oddajo predlogov najvišjih odličij sklada in podelitev II. PROGRAM JSKD II.1 DRŽAVNI PROGRAM JSKD Uvod Predstavitev Državna raven Prireditve na državni ravni Izobraževanja na državni ravni Založništvo na državni ravni Vokalna glasba Predstavitev Osnovni cilji dejavnosti Prireditve Prireditve na regijski in državni ravni Izobraževanja Izobraževanja na državni ravni Založništvo Mednarodno sodelovanje in povezovanje Inštrumentalna glasba Predstavitev Osnovni cilji dejavnosti v letu Prireditve

5 3.3.1 Prireditve na državni ravni Izobraževanja Izobraževanja na državni ravni Založništvo Historična glasba in ples Uvod Ocena stanja Prireditve Izobraževanje Gledališka in lutkovna dejavnost Uvod Osnovni cilji dejavnosti Prireditve Prireditve na državni ravni Izobraževanja Izobraževanja na državni ravni Založništvo Folklorna dejavnost Uvod Osnovni cilj dejavnosti Prireditve Prireditve na državni ravni Izobraževanja Seminarji in delavnice Založništvo Filmska dejavnost Uvod Osnovni cilji dejavnosti Prireditve Prireditve na državni ravni Izobraževanja Izobraževanja na državni ravni Vključevanje v širši evropski prostor Založništvo Plesna dejavnost Predstavitev Osnovni cilji dejavnosti

6 7.9 Prireditve Prireditve na državni ravni Izobraževanja Izobraževanja na državni ravni Založništvo Mednarodno sodelovanje, spremljanje dejavnosti Likovna dejavnost Predstavitev Osnovni cilji dejavnosti Prireditve Izobraževanje Seminarji in delavnice na državni ravni Založništvo Literarna dejavnost Predstavitev Osnovni cilj dejavnosti Prireditve Prireditve na državni ravni Izobraževanja Izobraževanja na državni ravni Založništvo II.2 REGIJSKI PROGRAM JSKD Uvod Koordinacija Celje Uvod Osnovna shema regijskega programa Program prireditev Program izobraževanj Koordinacija Južna Primorska Uvod Cilji, ki jih bomo skušali doseči leta Osnovna shema regijskega programa Program prireditev Program izobraževanj Koordinacija Kranj Uvod

7 4.2 Osnovni cilji gorenjske koordinacije za leto Osnovna shema regijskega programa Program prireditev Program izobraževanj Koordinacija Maribor Uvod Cilji v letu Osnovna shema regijskega programa Program prireditev Program izobraževanj Koordinacija Pomurje Predstavitev Osnovni cilji koordinacije Osnovna shema regijskega programa Program prireditev Program izobraževanj Koordinacija Severna Primorska Uvod Osrednji cilji Osnovna shema regijskega programa Program prireditev Program izobraževanj Koordinacija Dolenjska, Bela Krajina in Posavje Uvod Cilji Osnovna shema regijskega programa Program prireditev Program izobraževanj Koordinacija Osrednja Slovenija Uvod Osnovni cilji koordinacije Osrednja Slovenija za leto Osnovna shema regijskega programa Program prireditev Program izobraževanj Koordinacija Ptuj Uvod Osnovni cilji koordinacije Ptuj leta

8 10.3 Osnovna shema regijskega programa Program prireditev Program izobraževanj Koordinacija Koroška Uvod Cilji delovanja leta Osnovna shema regijskega programa Program prireditev Program izobraževanj II.3 OBMOČNI PROGRAM JSKD Uvod Predstavitev Program prireditev in izobraževanj Območna izpostava Ajdovščina Območna izpostava Brežice Območna Izpostava Celje Območna izpostava Cerknica Območna izpostava Črnomelj Območna izpostava Domžale Območna izpostava Dravograd Območna izpostava Gornja Radgona Območna izpostava Idrija Območna izpostava Ilirska Bistrica Območna izpostava Ivančna Gorica Območna izpostava Izola Območna izpostava Jesenice Območna izpostava Kamnik Območna izpostava Kočevje Območna izpostava Koper Območna izpostava Kranj Območna izpostava Krško Območna izpostava Laško Območna izpostava Lenart Območna izpostava Lendava Območna izpostava Litija Območna izpostava Ljubljana

9 Območna izpostava Ljubljana Okolica Območna izpostava Ljutomer Območna izpostava Logatec Območna izpostava Maribor Območna izpostava Metlika Območna izpostava Mozirje Območna izpostava Murska Sobota Območna izpostava Nova Gorica Območna izpostava Novo mesto Območna izpostava Ormož Območna izpostava Pesnica Območna izpostava Piran Območna izpostava Postojna Območna izpostava Ptuj Območna izpostava Radlje ob Dravi Območna izpostava Radovljica Območna izpostava Ravne na Koroškem Območna izpostava Ribnica Območna izpostava Rogaška Slatina Območna izpostava Ruše Območna izpostava Sevnica Območna izpostava Sežana Območna izpostava Slovenj Gradec Območna izpostava Slovenska Bistrica Območna izpostava Slovenske Konjice Območna izpostava Šentjur Območna izpostava Škofja Loka Območna izpostava Šmarje pri Jelšah Območna izpostava Tolmin Območna izpostava Trbovlje Območna izpostava Trebnje Območna izpostava Tržič Območna izpostava Velenje Območna izpostava Vrhnika Območna izpostava Zagorje ob Savi Območna izpostava Žalec

10 10

11 I. SPLOŠNI DEL 1 Uvod 2 Sofinanciranje kulturnih društev in njihovih zvez 3 Mednarodna dejavnost JSKD in skupni slovenski kulturni 4 Projektno-razvojna dejavnost, analitika in resorna statistika 5 Center KULT Slovenski zborovski arhiv 7 Informiranje javnosti 8 Priznanja in odličja JSKD 11

12

13 1 Uvod mag. Igor Teršar, direktor sklada Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je bil ustanovljen z namenom spodbujanja razvoja na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, spodbujanja ustvarjalnosti na kulturnem področju, zagotavljanja dostopnosti kulturnih dobrin ter izvajanja drugih dejavnosti. Tudi v letu 2015 bo uresničeval nacionalni program na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti in skrbel za aktivno ustvarjalnost, razvoj ustvarjalnih kapacitet, strokovnih standardov in širjenje dostopnosti kulturnih programov. Kot nosilec razvoja bo tudi v letu 2015 zagotavljal in usmerjal strokovno-organizacijsko podporo ljubiteljskim kulturnim društvom, zvezam, skupinam in posameznikom, financiral in sofinanciral kulturne dejavnosti na nacionalni in lokalni ravni ter spremljal porabo sredstev. Med zakonsko opredeljenimi nalogami sklada je tudi administrativno strokovna pomoč zvezam kulturnih društev, ki v občinah opravljajo naloge za svoje člane. Še posebej bomo krepili odnose z Zvezo kulturnih društev Slovenije, Zvezo slovenskih godb in osrednjimi kulturnimi organizacijami v Zamejstvu ter občinskimi zvezami kulturnih društev. Na podlagi že sklenjenih sporazumov bomo preverili uresničevanje zastavljenih programov in ciljev. V letu 2015 bo sklad izvajal tristopenjski piramidni program za krepitev ustvarjalcev in razvoj občinstev skozi organizacijo prireditev, srečanj, izobraževanj in svetovanj, skrbel za založništvo, izvajal rezidenčne programe in sistem priznanj. Naloga sklada bo tudi producentstvo in posredovanje kulturnih vsebin v obliki organizacije dogodkov za lokalne skupnosti. Na podlagi strategije sklada bomo v letu 2015 vzpostavili sistem zunanje in notranje komunikacije za večjo razpoznavnost in veljavo. Prav tako bomo s pilotnim projektom koordinacije Dolenjske, Bele Krajine in Posavja preverili organizacijsko krepitev regijske ravni za kasnejšo uveljavitev enotnih strokovnih standardov na ravni vseh regijskih koordinacij. Ena najpomembnejših nalog sklada v letu 2015 bo ustanovitev Študijskega centra. Na podlagi novega zakona je JSKD dobil nove naloge s področja raziskovanja in izobraževanja ustreznih kadrov, dodeljevanja štipendij, podeljevanja nagrad in knjižnične dejavnosti. Zato je nujno potrebna vzpostavitev samostojnega študijskega centra za vsestransko strokovno podporo različnim kulturnim dejavnostim. Študijski center bo med drugim obsegal: izobraževalno središče, del za neposredno strokovno pomoč vrhunskim izvajalcem, raziskovalno središče, informacijskodokumentacijski center, specializirano knjižnico, slovenski zborovski arhiv Cudermanovo zbirko, in drugo. Center bo deloval v okviru JSKD in bo tudi s finančnimi spodbudami (štipendije, nagrade) omogočal različnim starostnim skupinam, predvsem mladim, uveljavitev na področju kulturnoumetniške ustvarjalnosti. Dejavnosti študijskih centrov so opredeljene v Nacionalnem programu za kulturo Čas krize je obenem čas novih priložnosti. Naša skupna zaveza je, da simbolično pomenljivo, vzpostavimo novo, živo žarišče ustvarjalnosti, znanja in srečevanj, s tem pa damo jasen signal za prihodnost naše države. 13

14 2 Sofinanciranje kulturnih društev in njihovih zvez Marjeta Turk, pomočnica direktorja za splošne zadeve mag. Urška Bittner Pipan, pomočnica direktorja za program Matej Maček, strokovni delavec za pripravo kulturnih projektov 2.1 Uvod Kot v preteklih letih bo Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD) tudi leta 2015 spodbujal aktivnosti kulturnih društev in njihovih zvez z dodeljevanjem sredstev za kulturne projekte in kulturne programe prek javnih razpisov za sofinanciranje. Pričakovati je, da se bo trend zniževanja razpoložljivih sredstev nadaljeval, kar pomeni, da bo izbor v sofinanciranje strožji, število sprejetih projektov pa manjše. Prijava bo potekala po zdaj že dobro vpeljanem elektronskem načinu, ki se je izkazal kot postopkovno prijazen tako do uporabnikov kot izvajalcev razpisa. Razpis prek kriterijev omogoča primerjavo vlog in sofinanciranje najbolj kakovostnih in inovativnih projektov. Javni razpisi bodo odprti mesec dni, predvidoma januarja in februarja Prijava bo mogoča v spletni aplikaciji, dostopni na Sredstva za oba razpisa, namenjena sofinanciranju kulturnih projektov, so bila leta 2014 v primerjavi z letom 2013 nižja za 8 %. Za javni razpis za izbor kulturnih projektov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti (PR-2014) je bilo tako namenjenih ,00 evra, za javni razpis za izbor kulturnih projektov na področju različnih manjšinskih etničnih skupnosti in priseljencev v Republiki Sloveniji (RS) (ETN-2014) pa ,00 evra. Nižanje sredstev je vplivalo tako na širino projektov, sprejetih v sofinanciranje, kot na višino dodeljenih sredstev kakovostnejšim projektom. Višina sredstev, namenjenih za sofinanciranje leta 2015, še ni znana, nadaljnje zniževanje razpoložljivih sredstev pa bo imelo kljub zagnanosti izvajalcev negativne posledice v obsegu in kakovosti produkcije ljubiteljskih kulturnih skupin. Tudi postavka javnega razpisa za izbor kulturnih projektov za delovanje mreže multimedijskih centrov (JPR-MMC 2015) še ni znana, leta 2014 pa je znašala ,00 evra. Sklad bo izvajal tudi javne razpise in javne pozive za sofinanciranje kulturnih projektov in programov po pooblastilih lokalnih skupnosti (Ljubljana, Maribor, Nova Gorica, Renče - Vogrsko, Bovec, Kobarid, Slovenj Gradec). Novost v letu 2015 je triletni programski razpis za vrhunske skupine v ljubiteljski kulturi, ki bo omogočil bolj stabilno okolje za rast in razvoj najbolj kvalitetnih skupin v ljubiteljski kulturi. Gre za pomemben preskok pri zagotavljanju pogojev za nemoteno ustvarjalnost najboljših, kar bo vplivalo na kontinuiteto dela in lažjo izvedbo uveljavljenih in novih programov. Na podlagi 102. člena ZUJIK bo sklad do 10 % sredstev za posamezni razpis ali poziv namenil za nujne projekte ali programe, ki so pomembni za ljubiteljske kulturne dejavnosti in jih v skladu z razpisnimi pogoji in kriteriji lahko odobri direktor sklada. 14

15 SOFINANCIRANJE PROJEKTOV IN PROGRAMOV DRUŠTEV IN SKUPIN Projektni razpis PR-2015 Razpis ETN-2015 Programski razpisi in pozivi lokalnih skupnosti Sofinanciranje mreže multimedijskih centrov 2.2 Projektni razpis PR-2015 Namen sofinanciranja je spodbujanje kakovostnega in ciljno usmerjenega dela kulturnih društev. JSKD bo podpiral tiste ustvarjalce in projekte, ki bodo izstopali iz povprečja, zastopali Slovenijo v tujini ter pripomogli k večji prepoznavnosti in odmevnosti ljubiteljske kulture. Bistvene prvine preseganja lokalne ravni so: inovativnost, kakovost avtorskega pristopa, prepoznavnost. Predmet projektnega razpisa bo sofinanciranje projektov kulturnih društev in njihovih zvez, ki bodo izvedeni kot prireditve, izobraževanja za ljubiteljske kulturne ustvarjalce ali založniški projekti v okviru posameznih dejavnosti (glasba, gledališče in lutke, folklora, film, ples, likovna umetnost in literatura). Prav tako bo JSKD sofinanciral kulturne projekte krovnih slovenskih organizacij zunaj RS, vključno s projekti čezmejnega povezovanja, s tem pa bo krepil enoten slovenski kulturni prostor. V izbor so enako kot do zdaj enakopravno vključeni projekti različnih neprivilegiranih skupin (društva upokojencev, invalidi). Projekti bodo ovrednoteni na podlagi strokovnih kriterijev strokovnih programskih komisij za posamezna področja. S tem se zagotavlja višjo kakovost projektov, spodbuja sodelovanje med ustvarjalci in popularizira širok spekter kulturnih zvrsti in vsebin. 2.3 Razpis ETN-2015 Javni razpis za izbor kulturnih projektov na področju manjšinskih etničnih skupnosti in priseljencev v RS je namenjen kulturnim društvom, ki ohranjajo kulturo drugih narodov, s čimer se zaokrožuje celovita skrb za kulturna društva v Sloveniji in zamejstvu. Manjšinska kulturna društva se zadnjih nekaj let vsebinsko enakopravno vključujejo v programsko piramido JSKD, osnovni prireditveni program JSKD ali pa prireditve, ki so namenjene izključno ustvarjalcem etničnih manjšin, predvsem v folklorni in literarni dejavnosti. S tovrstnimi prireditvami se spodbuja in ohranja njihova lastna kulturna identiteta in krepi medkulturni dialog (Sosed tvojega brega, Literarni maraton manjšinskih avtorjev, Le plesat me pelji ). 15

16 2.4 Programski razpisi in pozivi lokalnih skupnosti Leta 2015 bodo območne izpostave (Ljubljana, Maribor, Nova Gorica, Tolmin, Slovenj Gradec) nadaljevale izvedbo razpisov oz. pozivov za sofinanciranje društvene kulture na ravni lokalnih skupnosti. Sredstva za te razpise prispevajo lokalne skupnosti, saj gre za sofinanciranje redne letne društvene dejavnosti. Javni razpisi in pozivi se postopkovno izvajajo v skladu s področno zakonodajo, kriteriji za sofinanciranje pa so prilagojeni potrebam posameznega okolja in usklajeni z lokalnimi skupnostmi. Prijava na Javni programski poziv Nova Gorica 2015 in Javni programski poziv Renče - Vogrsko 2015 bo potekala elektronsko, na preostale razpise in pozive lokalnih skupnosti pa se prijavitelji prijavijo po klasični poti. 2.5 Sofinanciranje programa mreže multimedijskih centrov Leta 2015 bodo sredstva namenjena zagotavljanju delovanja programa multimedijskih centrov z namenom povišanja kakovosti delovanja, povečanja števila izvedenih delavnic ter seminarjev za usposabljanje in izobraževanje s področja kreativne rabe informacijsko-komunikacijske tehnologije, povečanja števila intermedijskih in multimedijskih dogodkov (produkcij in postprodukcij) ter ustvarjanja umetniških presežkov pri kreativni uporabi informacijskokomunikacijske tehnologije. Prav tako bodo sredstva namenjena delovanju regijskih kulturnoinformacijskih središč. Cilj je ohranjati in povečevati število predstavljenih kulturnih institucij, aktualizacija vsebin (predvsem v povezavi z njihovim delovanjem na posameznih regijskih spletnih portalih), prav tako informiranje o drugih kulturnih subjektih, dogodkih in dejavnostih v regijah ter povezovanje v nacionalni kulturni portal. 16

17 3 Mednarodna dejavnost JSKD in skupni slovenski kulturni prostor Marjeta Pečarič, pomočnica direktorja za razvojne projekte Marjeta Turk, pomočnica direktorja za splošne zadeve JSKD pri mednarodnem sodelovanju in povezovanju v celotnem slovenskem kulturnem prostoru deluje na treh ravneh: sodeluje s kulturnimi organizacijami Slovencev v zamejstvu in po svetu, pomaga pri mednarodni uveljavitvi najkakovostnejših ljubiteljskih skupin in organizira mednarodne projekte, sodeluje s sorodnimi organizacijami v evropskih državah in je aktiven član mednarodnih organizacij s področja ljubiteljskih kulturnih dejavnosti. JSKD pri svojem delu izhaja iz Strategije razvoja Slovenije, predvsem načela uveljavljanja slovenskih kulturnih dosežkov in slovenske kulturne dediščine kot temeljnih elementov evropske prepoznavnosti slovenske države in uveljavljanja skupnega slovenskega kulturnega prostora tudi v mednarodnem sodelovanju. 3.1 Mednarodna dejavnost JSKD Mednarodni projekti in sodelovanje v mednarodnih mrežah JSKD v okviru programske sheme pripravlja številne izobraževalne module (seminarje, delavnice) z mednarodno uveljavljenimi mentorji in udeleženci iz vseh evropskih držav. Prav tako se v okviru JSKD odvijajo številne mednarodne prireditve in festivali, ki po načelu recipročnosti omogočajo povezovanje kulturnih skupin v evropskem kulturnem prostoru. JSKD bo še naprej sofinanciral udeležbe najkakovostnejših kulturnih skupin na festivalih, srečanjih in tekmovanjih drugod po Evropi in svetu ter sodeloval s partnerji v sosednjih in drugih evropskih državah pri pripravi skupnih projektov, ki so sofinancirani s sredstvi evropskih skladov in programov. V okviru programa Grundtvig sodelujemo tudi pri mednarodnem projektu Cultural guides, ki se je začel leta 2013 in bo trajal do konca leta Projekt je namenjen organizacijam ljubiteljskih kulturnih dejavnosti in posameznikom prostovoljcem, ki želijo skozi kulturo delovati z marginaliziranimi in ranljivimi družbenimi skupinami. Pri projektu Kulturni vodiči bodo 17

18 organizirane delavnice, seminarji in posveti, ki bodo udeležencem (prostovoljcem) omogočili pridobiti ustrezna znanja in veščine za tovrstne aktivnosti. Ključni namen je povečevanje dostopnosti do kulturnih dobrin in omogočanje kulturne ustvarjalnosti tudi skupinam prebivalcev, ki iz različnih socialnih vzrokov ali družbenega statusa težje dostopajo do kulturne ponudbe. Leta 2015 bo na podlagi aktivnosti v letih od 2013 do 2014 izdan Priročnik za delo prostovoljcev na področju ljubiteljske kulture, junija 2015 pa bomo izvedli 5-dnevno delavnico z udeleženci iz vseh sodelujočih partnerskih držav. Leta 2015 načrtujemo prijavo dveh novih projektov na programe Vseživljenjskega učenja v okviru programov Erasmus+ (FOCAL Focal points for European staff training in voluntary arts and culture/kontaktne točke za evropsko usposabljanje osebja na področju ljubiteljske kulture; AGE- ART Active Ageing with voluntary arts and culture/aktivno staranje na področju ljubiteljske kulture) in začetek izvajanja mednarodnega projekta Wandering music/potujoča muzika, ki smo ga leta 2014 skupaj s partnerji iz Italije in Španije prijavili na program Kreativna Evropa Sodelovanje v evropskem prostoru JSKD se povezuje s sorodnimi strokovnimi organizacijami iz tujine in je član mednarodnih mrež: AMATEO (evropska mreža za aktivno participacijo v kulturi), EUROPA CANTAT (European Choral Association), AITA/IATA (International Amateur Theatre Association), CEC (Central European Committee of the International Amateur Theatre Association), IFCM (International Federation of Choral Music), CFN (Choral Festival Network), EGP (European Grand Prix Association), CIOFF (International Council of Organizations of Folklore Festivals and Folk Arts), ENVAA (internetna mreža prostočasnih kulturnih organizacij), DaCi (Dance and the Child International). Mreža AMATEO deluje kot reprezentativno telo na evropski ravni za sociokulturne organizacije, ki zastopajo interese ljubiteljskih kulturnih organizacij po Evropi in njihovo vključevanje v evropske kulturne programe. Mreža deluje kot informacijska platforma za člane in kot promotor kulturnih dejavnosti na evropski ravni. Znotraj mreže se spodbuja izmenjava informacij in sodelovanje med kulturnimi ustvarjalci evropskih in tretjih držav. Temeljne naloge mreže AMATEO so: spodbujanje medkulturnega dialoga, spodbujanje pretoka informacij, posebno s področja sociokulturnih dejavnosti, spodbujanje realizacije skupnih kulturnih projektov, kot so festivali in razstave, spodbujanje mobilnosti ustvarjalcev, sprejemanje pobud za skupne kulturne projekte, festivale, izmenjave ali gostovanja ter pomoč pri iskanju ustreznih partnerjev v teh državah, organiziranje konferenc, kolokvijev in drugih srečanj, zbiranje informacij in relevantnih statističnih podatkov za področje dejavnosti. Leta 2015 bomo tako skupaj z drugimi članicami AMATEA oblikovali program platforme, ki ga želimo prijaviti tudi na razpis Kreativna Evropa. Prav tako bomo nadaljevali načrte za vseevropski raziskovalni projekt, v katerem se bodo zbirali relevantni podatki o stanju ljubiteljske kulture v Evropi in njenih vplivih na družbeni razvoj. 18

19 3.2 Skupni slovenski kulturni prostor JSKD v okviru celotnega slovenskega kulturnega prostora sodeluje s kulturnimi organizacijami Slovencev v zamejstvu in po svetu. Pri tem uveljavlja dva pristopa: Skupni pristop, ki pomeni, da se sodelovanje s Slovenci zunaj meja RS upošteva pri številnih programih in projektih sklada, vse bolj pa so tudi prireditve in izobraževalne oblike sklada odprte v mednarodni prostor. Posebni pristop, ki pomeni, da sklad pripravlja in sofinancira posebne projekte Slovencev v zamejskem prostoru. V naslednjem letu si bo sklad tako prizadeval: krepiti vezi znotraj skupnega slovenskega kulturnega prostora s kulturnimi izmenjavami, skupnimi projekti in publikacijami, podpreti medkulturni dialog in kulturno raznolikost v Sloveniji s sodelovanjem z etničnimi skupnostmi v Sloveniji, uveljaviti sociokulturne oz. ljubiteljske kulturne dejavnosti kot pomemben dejavnik v medkulturnem sodelovanju v evropskem in svetovnem merilu, sodelovati s sorodnimi organizacijami oz. ustanovami v drugih državah, delovati v mednarodnih kulturnih mrežah in združenjih, promovirati kulturne dosežke na ljubiteljskem področju in mednarodno uveljavljati najkakovostnejše ljubiteljske skupine, sodelovati pri črpanju sredstev iz evropskih skladov in programov za kulturo in izobraževanje Predstavitev JSKD v skupnem slovenskem kulturnem prostoru razvija sodelovanje s kulturnimi organizacijami Slovencev v zamejstvu: AVSTRIJA - KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA KKZ Naslov: Viktringer Ring 26/3, 9020 Klagenfurt/Celovec Krščanska kulturna zveza združuje 53 slovenskih kulturnih društev oz. društev, ki pomembno vplivajo na ohranjanje in razvoj kulture na avstrijskem Koroškem. Na področju vokalne in inštrumentalne glasbe delujejo 104 skupine (od tega 19 cerkvenih pevskih zborov), na področju lutk in gledališča pa 28 skupin. Predsednik: mag. Janko Krištof Podpredsednika: mag. Marija Perne, dr. Zdravko Inzko Tajnica: Zalka Kelih Olip Spletna stran: - SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA SPZ Naslov: Slowenischer Kulturverband, Tarviser Straße 16, 9020 Klagenfurt/Celovec Slovenska prosvetna zveza je osrednja organizacija 44 kulturnih in prosvetnih društev, ki delujejo na dvojezičnem ozemlju. Delovanje društev sega od zborovskega petja, prek gledaliških, izobraževalnih, literarnih in drugih dejavnosti do družabnih oblik kulturnega dela. SPZ nudi servisno pomoč (organizacija prireditev in posredovanje kulturnih skupin), pomoč pri izpeljavi večjih 19

20 projektov, organizira koncerte in gledališke predstave iz Slovenije, gledališke, pevske in druge izobraževalne seminarje, spodbuja mladinsko in otroško kulturo, literarna branja in ponuja različne oblike izobraževanja (jezikovni tečaji, strokovno izobraževanje kulturnih delavcev itd.). Predsednik: dr. Gustav Brumnik Podpredsedniki: Eda Velik, dr. Helena Verdel, mag. Božo Hartmann Poslovodja: dr. Janko Malle (e-naslov: Spletna stran: ITALIJA - ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV (Unione dei Circoli Culturali Sloveni) ZSKD (Združuje Gorico, Trst, Čedad in Videm) Naslov: Pravni sedež: Gorica, Korzo Verdi, 51, Gorizia, IT (e-naslov: gorica@zskd.org); Trst, Ul. San Francesco, 20, Trieste, IT (e-naslov: trst@zskd.org); Čedad, Ul. IX agosto, 8, Čedad (e-naslov: cedad@zskd.org); Solbica, Ul. Udine (e-naslov: rezija@zskd.org) Zveza slovenskih kulturnih društev je nepridobitno združenje, ki povezuje večji del organizirane ljubiteljske kulturne dejavnosti Slovencev v Italiji. Ustanovljena je bila 7. oktobra 1945 kot osrednja organizacija kulturnih in prosvetnih društev. Osnovni cilji zveze so spodbujanje, vrednotenje in promocija ljubiteljske kulturne dejavnosti Slovencev, ki živijo v Italiji, izobraževanje v kulturi, skrb za uveljavljanje slovenskega jezika v javnem življenju, pospeševanje kulturne rasti, raziskovanje in vrednotenje materialne in duhovne kulturne dediščine, spodbujanje sodelovanja s kulturnimi organizacijami v Italiji in Sloveniji in z drugimi jezikovnimi manjšinami ter vrednotenje in promocija slovenskega jezika v odnosih z javnostmi v spreminjajočem se socialnem in družbenopolitičnem okolju. Združuje 83 društev in skupin, ki delujejo v tržaški, goriški in videmski pokrajini oz. na območjih, na katerih je zgodovinsko navzoča slovenska narodna skupnost. Zveza ima svoje urade v Gorici, Trstu, Čedadu in na Solbici (Rezija). Predsednik: Igor Tuta, deželni predsednik ZSKD (do leta 2017, e-naslov: trst@zskd.org) Spletna stran: SLOVENSKA PROSVETA Naslov: Ulica Gaetano Donizetti 3, Trst (TS), Italija (e-naslov: uprava@slovenskaprosveta.org) Slovenska prosveta je nastala kot odsek Slovenske krščanske socialne zveze 1. avgusta 1948 in samostojno zaživela leta Sedež Slovenske prosvete je v Trstu. Povezuje katoliška prosvetna in kulturna društva na Tržaškem. Ima več kot trideset včlanjenih društev in krožkov, ki delujejo v tesni povezavi s slovenskimi župnijami in tržaško cerkvijo. Slovenska prosveta je ustanoviteljica mesečne revije Mladika in istoimenske založbe. Združuje društva na Tržaškem in Goriškem (Zveza slovenske katoliške prosvete in Krščanska kulturna zveza). Predsednik: Marij Maver (e-naslov: sp@mladika.com) MADŽARSKA - ZVEZA SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Naslov: Gardonyijeva 1, 9970 Monošter/Szentgotthárd, Madžarska (e-naslov: info@zveza.hu) Zveza je bila ustanovljena leta 1990 in združuje 11 kulturnih društev. Je neodvisna in demokratična organizacija Slovencev na Madžarskem, ki zastopa njihove interese in pravice. Predstavlja jo predsednik, njena organa pa sta občni zbor in predsedstvo. Zveza koordinira in podpira delovanje 20

21 kulturnih skupin, športnih, gasilskih in drugih društev, sodeluje z Državno slovensko samoupravo in lokalnimi manjšinskimi samoupravami. Pomaga tudi vrtcem in šolam pri zunajšolskih dejavnostih. Predsednik: Jože Hirnök Sekretarka: Gyöngyi Bajzek (e-naslov: gyongyi.bajzek@fre .hu) Sekretarka: Nikoletta Vajda Nagy (e-naslov: nikoletta.vajda@gmail.com) Spletna stran: Z zvezami in organizacijami sodelovanje poteka pri izvedbi projektov in programov, pri čemer jim sklad nudi finančno, organizacijsko ali strokovno podporo. Izpostave sklada (zlasti na Primorskem, Gorenjskem, Koroškem in v Prekmurju) skrbijo tudi za gostovanja kulturnih skupin in poklicnih ansamblov ter za sodelovanje zamejskih kulturnih skupin v programski piramidi JSKD. Posebna pozornost je namenjena sodelovanju pri izobraževalnih oblikah in posredovanju mentorjev oziroma strokovnih sodelavcev ter sodelovanju na prireditvah in gostovanjih. S temi organizacijami bo sklad tudi prihodnje leto sodeloval pri izvedbi posameznih projektov in programov, pri čemer bo nudil podporo pri izobraževalnih oblikah in prireditvah. Skupni programi bodo še naprej usmerjeni tako v spodbujanje bazičnega sodelovanja med posameznimi kulturnimi društvi kot tudi v razvijanje kakovostnega kulturnega dela, zlasti z mladimi, in stalen čezmejni pretok najboljših dosežkov v tekoči kulturni produkciji Namen in cilji sodelovanja leta 2015 Poglavitni cilj sodelovanja z organizacijami Slovencev v zamejstvu bo tudi leta 2015 krepitev vezi znotraj slovenskega kulturnega prostora, pri čemer bo posebna pozornost namenjena osnovnemu sodelovanju med posameznimi kulturnimi društvi. Sklad bo posebno skrb namenil kakovostnemu delu z mladimi, izmenjavi najboljših skupin in sodelovanju na tednu ljubiteljske kulture in možnostim vključitve zamejskih dvojezičnih šol v kulturni šoli. Nadaljeval bo številne izmenjave kulturnih skupin na tradicionalnih prireditvah, na katerih so ogromno zastopane prav manjšinske skupine v zamejstvu. Leta 2013 smo v teh okvirih začeli razvijati t. i. kulturnoinformacijske točke za Slovence v zamejstvu. Prva je bila vzpostavljena na Madžarskem, na sedežu Zveze Slovencev. Informacijska točka bo uporabnikom omogočala dostop do vseh informacij o kulturnih dogodkih v Sloveniji in Porabju ter spodbujala možnosti programskega sodelovanja med kulturnimi društvi na obeh straneh meje. Leta 2015 načrtujemo še odprtje kulturnoinformacijskih točk v Trstu, Gorici in Celovcu, z namenom povezovanja in informiranja vseh generacij. Pripravljamo tudi spletno aplikacijo za vnos dogodkov za vse informacijske točke, kar pomeni, da bomo lahko imeli ob ažurnem in sprotnem vnašanju podatkov precej bolj natančen pregled nad kulturnimi dogodki, področji dejavnosti, številom nastopajočih in udeležencev na posameznih kulturnih prireditvah. Spletna aplikacija bo zaživela v prvi polovici leta JSKD podeljuje priznanja posameznikom ali skupinam za izjemne dosežke pri ustvarjalnem, poustvarjalnem, raziskovalnem, publicističnem in organizacijskem delu, kulturni vzgoji in izobraževanju, razvijanju kulturnega sodelovanja s Slovenci v zamejstvu in po svetu ter pri ohranjanju nacionalne kulturne dediščine zunaj meja Slovenije. Pri izboru še posebej pazimo, da med enakovrednim naborom predlogov upoštevamo tudi geografski vidik, zlasti zamejskega, kar bo naš cilj tudi leta

22 Spremljanje aktivnosti zamejskih Slovencev v ljubiteljski kulturi Leta 2015 bomo proučili možnosti letnega statističnega spremljanja kulturnih aktivnosti (prireditve, izobraževanja ) tudi v zamejstvu, saj želimo na skladu predstaviti celovito sliko ljubiteljskega kulturnega ustvarjanja. Finančna podpora Prek Projektnega poziva sofinanciramo posamezne prijavljene projekte krovnih zamejskih kulturnih zvez v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Povprečno je na letni ravni odobrenih med 45 in 50 različnih kulturnih projektov v skupni vrednosti okoli evrov. Zaradi zaostrenih finančnih razmer je bilo leta 2014 odobrenih 44 projektov v skupnem znesku evrov. Naš cilj je, da bomo lahko tudi leta 2015 ohranili sofinanciranje v takšnem obsegu, tako po višini sredstev kot količini podprtih projektov. 22

23 4 Projektno-razvojna dejavnost, analitika in resorna statistika Marjeta Pečarič, pomočnica direktorja za projektne naloge 4.1 Uvod Razvojni projekti, poleg že utečene programske sheme, pomenijo stično točko med področnimi dejavnostmi, upravo in mrežo koordinacij oz. območnimi izpostavami sklada. Za povečanje kakovosti in kvantitete razvijamo različne razvojne usmeritve, ki bodo povečale ciljno udejstvovanje različnih deležniških skupin v skupnem polju ljubiteljske kulture. Projektno-razvojna dejavnost JSKD se bo leta 2015 odvijala na več področjih: razvoj in vzdrževanje spletnih strani JSKD, razvoj in vzdrževanje podpornih informacijskih aplikacij JSKD (baza priznanj in odličij, prijava na izobraževanja in tekmovanja, objava aktivnosti dogodkov in izobraževanj ter poročila), rezidenčni center Cankarjeva, razvoj projekta študijskega centra, razvoj, vzpostavitev in izvedba aktivnosti v projektu Jamstvo za mlade, kulturna šola, resorna analitika in statistika (dogodki, društva ), drugo Razvoj in vzdrževanje spletnih strani JSKD Leta 2015 bomo poleg nenehnega vzdrževanja strani končali zadnjo fazo prenove spletnih strani JSKD, ki bo vsebovala: vzpostavitev in pripravo enotnega elektronskega programa za e-prijave na izobraževanja, delavnice in seminarje, razširitev enotnega elektronskega programa za naročanje jubilejnih področnih priznanj sklada (značke) neposredno prek društev, enotni elektronski program za evidentiranje baze kulturnih društev znotraj posameznih območnih izpostav, pripravo komunikacijskega predpisa in imenovanje uredništva spletnih strani, pripravo osnovne angleške različice spletnih strani in poslovne izkaznice JSKD v angleškem jeziku, 23

24 pripravo in zagon posameznih spletnih strani za: teden ljubiteljske kulture (februar 2015), rezidenčni center (maj 2015), kulturno šolo (marec 2015), študijski center (september 2015), pripravo predloga projekta za prehod spletnih strani na CMS-platformo (finančna in vsebinska analiza prenosa; rok november 2015) Razvoj in vzdrževanje podpornih informacijskih aplikacij JSKD 1. Leta 2015 bomo nadgradili leta 2014 zasnovani in do tretje faze izvedeni projekt Aplikacije evidentiranja in razvrščanja prejemnikov jubilejnih področnih priznanj in značk. Poleg iskalnika baze prejemnikov bomo projekt nadgradili z enotno točko elektronskega naročanja jubilejnih priznanj, ki bo iz enega vnosa omogočal tri različne produkte (izpis priznanja s tekočo zaporedno številko izpisanega potrdila, izpis ugotovitvenega sklepa, ažurna posodobitev evidence prejemnikov). 2. Do konca junija 2015 bomo z vsemi področnimi dejavnostmi uskladili možnosti vpeljave enotne elektronske aplikacije in določili skupna izhodišča, ki bodo omogočala elektronsko prijavo na seminarje/tekmovanja, dnevni pregled prijavljenih slušateljev ter enotno vodenje izdanih potrdil in opravljenih preizkusov (vezano na projekt Jamstvo za mlade). Elektronsko prijavo bi začeli izvajati januarja Pripravili bomo izvedbeni projekt za skupno interaktivno elektronsko bazo vseh kulturnih društev registriranih v RS, ki bo omogočala delno spreminjanje in ažuriranje podatkov. Ti bodo omogočali neposredno objavo ažuriranja na spletnih straneh JSKD (baza bo neposredno dostopna glede na geografsko komponento posameznim območnim izpostavam ter po kriteriju»področnega razvrščanja«področnim svetovalcem) Rezidenčni center Cankarjeva Rezidenčni center Cankarjeva je zasnovan kot profesionalno organizirana institucija, ki zagotavlja prostor, čas in potrebno podporo za izvedbo ustvarjalnih akcij na različnih področjih kulturnega udejstvovanja, s poudarkom na ljubiteljski kulturi. JSKD s projektom rezidenčnega centra Cankarjeva sledi zgledu podobnih ustanov doma in po svetu, katerih poslanstvo je podpora in promocija ustvarjalnosti. Kot stimulativni prostor nastajanja in izvedbe novih idej je primarno namenjen umetniškemu ustvarjanju in ljubiteljski kulturni produkciji, ki s svojo infrastrukturo omogoča multidisciplinarnost in tako dopolnjuje podobne umetniške centre doma in v tujini. Skladno s pozivom resornega ministrstva k pripravi temeljnih smernic, kriterijev in načina uporabe rezidenčnih stanovanj bomo na JSKD januarja 2015 objavili že četrti Javni poziv umetnikom za bivanje in ustvarjanje v Rezidenčnem centru Cankarjeva za obdobje september 2015 junij Z novim razpisom bomo namenoma prvič omejili časovno obdobje možnosti bivanja brez poletnih mesecev, ker se je iz že izvedenih razpisov izkazalo, da več kot tretjina prijaviteljev kot želeno nastanitev bivanja zavede julij in avgust, kar pa z vidika organizacije zaključnih dogodkov in sodelovanja z lokalnimi umetniki pomeni večjo težavo. Poziv bo objavljen v prvi polovici januarja 2015 na spletnih straneh JSKD in rezidenčnega centra, rok za oddajo prijav bo 31. marec Štipendije niso predvidene, prav tako JSKD umetnikom ne bo kril potnih stroškov. Prijavljeni in izbrani rezidenti slovanskih držav lahko pred nastanitvijo zaprosijo za finančne subvencije pri Forumu slovanskih kultur in Društvu slovenskih pisateljev, a morajo določen del aktivnosti izvesti tudi v sodelovanju z njimi. 24

25 Leta 2015 bomo gostili najmanj 20 rezidentov. V prvi polovici leta bodo v rezidenčnih stanovanjih živeli in ustvarjali: Tanja Bakić, Črna gora (literatura), Gwen Charles, ZDA (uprizoritvene dejavnosti, gledališče, multimedija), Yulia A. Sozina, Rusija (literatura), Tatjana Žarova (literatura), Maja Đukanović, Rusija (književnost), Milijana Istijanović, Črna gora (film, multimedija, sodobni ples), Lenka Kuhar Danhelova, Češka (literatura, književnost), Nemanja Bečanovič, Črna gora (film, multimedija), Muriel Louevau, Francija (vokalna glasba in sodobni ples), Maria Kapa, Črna gora (likovna umetnost), Tanja Miletič Oručević, Srbija (uprizoritvene dejavnosti, gledališče, multimedija), Gisela Muller, ZDA (sodobni ples), Christine Kertz, Avstrija (likovna umetnost), prof. dr. Lidija Arizankovska, Makedonija (književnost) Razvoj projekta študijskega centra Na podlagi novega zakona je JSKD dobil nove naloge pri raziskovanju in izobraževanju ustreznih kadrov, dodeljevanju štipendij in knjižnični dejavnosti. Leta 2014 pripravljeni predlog Strateškega načrta Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti za obdobje med temeljnimi strateškimi cilji do leta 2020 opredeljuje»vzpostavitev študijskega centra in javne digitalne platforme strokovnih gradiv na področju ljubiteljskih dejavnosti ter dopolnitev specializirane knjižnice«. Prav tako ga za vzpostavitev tovrstnega študijskega centra zavezuje novembra 2013 sprejeta Resolucija o nacionalnem programu za kulturo (Uradni list RS, št. 80/13). Razlogov po vzpostavitvi študijskega centra kot samostojne organizacijske enote je več. V ljubiteljski kulturi v Sloveniji aktivno ustvarja skoraj odraslih, ki delujejo v skoraj kulturnih društvih in skupinah. Vsem skupinam je težko zagotoviti ustrezno profesionalno strokovno vodenje. Za določene kulturne dejavnosti v formalnem izobraževalnem sistemu ni ustreznih možnosti pridobivanja osnovnih ali dodatnih znanj in veščin (sodobni ples, folklora ), na drugih področjih pa je teh kadrov občutno premalo zaradi velikega povpraševanja (zborovstvo, gledališče in lutke ). Enako velja za ustvarjalce same, ki samoiniciativno iščejo nova in dopolnilna znanja s svojega področja. Znanja in veščine ustvarjalci tako pridobivajo v okviru neformalnih izobraževalnih oblik, na delavnicah in seminarjih, ki že zdaj potekajo pod redno programsko shemo JSKD. Podobno velja za strokovno literaturo, ki je skromna in težko dostopna. Z vzpostavitvijo študijskega centra bomo dejavnost dodatno razvijali in okrepili na več področjih delovanja in tako kulturnim ustvarjalcem omogočili celovito vsestransko strokovno podporo. Študijski center bo združeval: izobraževanja v okviru redne programske sheme, dopolnilna izobraževanja za kulturne animatorje, mentorje in druge uporabnike, ki jih zanima delo v kulturni sferi; usposabljanja v okviru Jamstva za mlade; strokovno pomoč in svetovanje vrhunskim izvajalcem; raziskovalno središče; informacijsko-dokumentacijski center s specializirano knjižnico, slovenski zborovski arhiv in drugo. Leta 2015 bomo izvedli temeljne aktivnosti: jasno definirali projekt, nosilce aktivnosti in pripravili potrebno dokumentacijo in začeli izvajanje prvih programov Jamstvo za mlade pridobivanje znanj za mlade na področju kulturnih dejavnosti Izhodišče projekta Na podlagi sklepa Vlade Republike Slovenije štev /2014/7 dne in sprejetega dokumenta Jamstvo za mlade izvedbeni načrt , Resolucije o NPK (Ur. l. št. 99/2013) se je Javnemu skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti odobril Operativni program za izvajanje EKP v obdobju kot razvojne prioritete pri spodbujanju zaposlovanja in transnacionalne mobilnosti delovne sile z namenom trajnostnega vključevanja 25

26 mladih na trg dela, predvsem tistih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, vključno z mladimi, ki so izpostavljeni socialni izključenosti, in mladimi iz marginaliziranih skupnosti v starosti do 29 let Opis projekta Organizacija usposabljanja Javni sklad RS za kulturne dejavnosti bo deloval v vlogi organizatorja in v nekaterih primerih tudi izvajalca neformalnih izobraževanj in usposabljanj (kot so sodobni ples, folklora, lutkarstvo...), ki niso dostopna v zdajšnjih institucijah ali pa je ponudba premajhna in ne pokrije vseh potreb (zborovstvo, likovna dejavnost...). S tem bo torej zapolnjena vrzel v izobraževalnem sistemu, ki slabše pokriva določeno mentorsko delo na zgoraj omenjenih področjih, s posebnim poudarkom na deficitarnih dejavnostih (ples, film, gledališče). Prav tako bo sklad prek posameznih modulov specifični skupini ponudil dopolnilne module, ki so nujno potrebni za uspešno delovanje v posameznih društvih, lokalnih in regionalnih kulturnih institucijah, pravne, organizacijske, ekonomske in komunikacijske vsebine. Poseben poudarek bo dal tudi pripravi kandidatov za delo z otroki in mladimi, predvsem prek modula pedagogike. Navedena neformalna izobraževanja in usposabljanja se bodo izvajala prek mentorstva (prenos znanj in izkušenj starejših ustvarjalcev na mlajše), raznih delavnic in konkretnega praktičnega usposabljanja pri novih potencialnih zaposlovalcih. Poleg navedenega pa bo v okviru študijskega centra z devetimi koordinacijami deloval tudi kot izobraževalno in raziskovalno središče za kulturne animatorje in mentorje, nudil neposredno strokovno pomoč ustvarjalcem, vključeval pa bo tudi informacijsko-dokumentacijski center in specializirano knjižnico za strokovno literaturo ipd. Aktivnosti po sklopih: I. PRIDOBIVANJE PODROČNIH KOMPETENC a) Mladi s pridobljeno družboslovno izobrazbo (učitelji, novinarji, organizatorji ) in z željo delovanja v različnih kulturnih dejavnostih b) Mladi s pridobljeno izobrazbo umetniških področij (glasbeniki, igralci, slikarji, plesalci ) z željo delovanja v šolstvu in društvenih dejavnostih II. PRIDOBIVANJE ORGANIZACIJSKIH, UPRAVLJAVSKIH IN UPRAVNO-PRAVNIH VSEBIN za delo v društvih, zvezah društev, zavodih, lokalnih skupnostih III. PRIDOBIVANJE MEDIJSKIH IN KOMUNIKACIJSKIH KOMPETENC za delo v šolah, društvih, zvezah društev,zavodih, lokalnih skupnostih odnosi z mediji IV. PRIDOBIVANJE KOMPETENC ZA DELO S KULTURNIMI VODNIKI V. PRIDOBIVANJE VEŠČIN IN ZNANJ PEDAGOGIKE VI. PRAKTIČNO USPOSABLJANJE v osnovnih šolah, društvih, zvezah društev, zavodih, lokalnih skupnostih 26

27 Programi in moduli SKUPAJ PROGRAMI (160 ur) PRIMARNI PROGRAMI (120 ur) MENTORSKA ŠOLA DIRIGIRANJA ZA PIHALNE ORKESTRE ŠOLA ZA MENTORJE TAMBURAŠKIH SKUPIN VOKALNA ŠOLA ZA MLADE MENTORJE V OŠ ŠOLA ZA ASISTENTE VRHUNSKIH SKUPIN MEDNARODNO TEKMOVANJE PECS YOUNG MANAGEMENT GLEDALIŠKA ŠOLA ZA MENTORJE OTROŠKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN GLEDALIŠKA ŠOLA ZA DELO V ODRASLIH GLEDALIŠKIH SKUPINAH LUTKOVNA ŠOLA ZA MENTORJE LUTKOVNIH SKUPIN ŠOLA ZA MENTORJE SODOBNEGA PLESA ZAČETNA FILMSKA ŠOLA 1 scenarij, režija, zgodovina filma NADALJEVALNA FILMSKA ŠOLA 2 filmska, videokamera, vizualna izrazna sredstva, montaža, luč in scenska tehnika ŠOLA FILMSKEGA USTVARJANJA 3 produkcija, študijske vaje, ŠOLA ZA MENTORJE OBLIKOVNEGA USTVARJANJA keramika ŠOLA ZA SCENOGRAFIJO** ŠOLA KREATIVNEGA PISANJA poezija, proza, dramsko besedilo ŠOLA VODENJA ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN ŠOLA VODENJA OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN DOPOLNILNI USMERITVENI PROGRAMI (40 ur) MODUL OSNOVE KOMUNIKACIJSKIH VEŠČIN ŠOLA EKONOMIKA ZA KULTURNIKE Ekonomika javnega sektorja in osnove davčnega sistema, Šola knjigovodstva za javni sektor, Podjetništvo za mlade kulturnike, E-računi in elektronsko poslovanje, Priprava letnega poročila za leto za nevladne organizacije (društva) ŠOLA PEDAGOGIKE ZA UMETNIKE ŠOLA PRAVA ZA KULTURNIKE Seznanitev s temeljnimi pojmi javne uprave, Delovanje in namen NVO s poudarkom na kulturnih institucijah, ZUP, Javna pooblastila ŠOLA ORGANIZACIJE IN USPEŠNEGA VODENJA ZA KULTURNIKE Pojmovne opredelitve organizacijskega vedenja, posameznika in organizacije, Skupinsko delo za delo v šoli ali društvu, Motiviranje učencev, sodelavcev, Reševanje konfliktov Odločanje in vedenje 27

28 Izvajanje projekta Program bi se moral začeti izvajati že leta 2014, vendar so zaradi zaostankov in začasni zamrznitvi sredstev operativnega programa za izvajanje EKP v obdobju zastale vse aktivnosti iz kohezijske sheme Glede na nastale razmere menimo, da bi projekt lahko začeli izvajati septembra 2015, če bodo zanj sproščena sredstva Vlade RS oz. resornega ministrstva Kulturna šola Kulturna šola je projekt, primarno namenjen obšolskim kulturnim dejavnostim v osnovnih šolah, ki ima jasen cilj dvigniti kakovost in obseg aktivnega in pasivnega kulturnega udejstvovanja učencev in njihovih staršev, starih staršev in mentorjev v obšolskih dejavnostih, ki niso del šolskega kurikuluma. Izvajalec projekta je od leta 2011 ob strokovni podpori resornega ministrstva Javni sklad RS za kulturne dejavnosti v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Slovenije in društvom Geoss. JSKD je leta 2014 skladno z dotedanjimi uspešnimi pogovori, ki so potekali na ministrstvu za kulturo in ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport in v sodelovanju z Zavodom za šolstvo RS, vsebinsko in organizacijsko prenovil koncept kulturne šole v smislu predrugačenja osnovnih kriterijev za doseganje naziva kulturna šola, saj se je izkazalo, da so dozdajšnji kriteriji na eni strani preveč ohlapni, na drugi pa je prag za doseganje naziva prenizko določen. Temeljni poudarki za leto 2015: razpis je bil objavljen novembra 2014, rok za oddajo prijavne dokumentacije bo 27. februar 2015, kandidirale bodo lahko osnovne šole, ki imajo izkazano razvejano in kakovostno kulturno delovanje (na vsaj petih področjih), v časovnem obdobju delovanja zadnjih petih let: glasba, gledališče, lutke, folklorna dejavnost, film in video, ples, likovna in fotografska dejavnost, literatura, varovanje kulturne dediščine, drugo. Komisija bo na podlagi kriterijev, ki so sestavni del razpisa, med prijavljenimi šolami glede na velikost šole izbrala kulturno šolo leta 2015 v naslednjih kategorijah: mala/podružnična šola, srednje velika šola, velika šola. Komisija bo na podlagi prijav in mnenja strokovnih področnih ocenjevalcev podelila posebna priznanja šolam, ki izstopajo na posameznih področjih. Prejemnice bodo naziv lahko uporabljale tri šolska leta, natančneje do 31. avgusta Dogajanje kulturne šole bomo leta 2015 prenesli na muzejsko ploščad, ki jo je JSKD dobil v upravljanje od resornega ministrstva. Izvedena bo v tednu ljubiteljske kulture, in sicer 23. maja Resorna analitika in statistika (dogodki, društva ) in arhiviranje gradiva Resorna statistika in analitika JSKD že od leta 2002 sistematično skrbi za razvoj resorne statistike ljubiteljske kulture, ki zajema celovit letni pregled društvenega dela ljubiteljskih ustvarjalcev v Sloveniji. Sklad je član sosveta za statistiko kulture pri Uradu Republike Slovenije za statistiko. Leta 2014 je bila Marjeta Pečarič imenovana v posebno pripravljalno delovno skupino za prenovo statistike kulture pri Statističnem uradu RS. Na letni bazi zberemo in obdelamo naslednje podatke: 28

29 status društva, število društev, področja dejavnosti društev in podskupine, število članov (rednih, aktivnih članov po sekcijah oz. skupaj za celotno društvo), vodje društva (število strokovnih vodij ločeno pogodbeno oz. prostovoljno), število izvedenih prireditev (javne prireditve, ki jih je društvo oz. sekcija pripravilo in/ali izvedlo samostojno), število obiskovalcev prireditev, število izvedenih gostovanj (nastopi društva ali sekcije v kratkih, polvečernih, celovečernih prireditvah, ki so jih organizirali drugi); število izvedenih seminarjev (število seminarjev/izobraževanj, ki jih je društvo oz. sekcija priredilo samostojno), število udeležencev (seminaristov/slušateljev na seminarjih/izobraževanjih, ki jih je pripravilo društvo), število izdanih publikacij (samostojno izdane publikacije, ki obsegajo vsaj osem strani, CD, kaseta ), občinske dotacije (dotacij, ki jih je prejelo društvo iz javnih sredstev za izvedbo programa ne za investicije), kontaktne podatke (elektronska pošta ), ali skrbijo za svojo predstavitev na svetovnem spletu (spletna stran), status delovanja (društvo ali sekcija ne deluje, če v preteklem letu ni izvedlo niti enega samostojnega nastopa ali se vključilo v katerega od skupnih projektov na območju izpostave), status registracije (v registru društev pri MNZ). Zbrane podatke lahko obdelujemo glede na entitete: statistična regija, koordinacija, območna izpostava, občina. Leta 2015 bomo resorno statistiko dopolnili še z datumom vpisa društva v register in tako razširili časovno entiteto, ki je za statistično obdelavo izjemno pomembna. Leta 2015 bomo na podlagi zbranih podatkov za leti 2013 in 2014 pripravili obširno analizo ljubiteljske dejavnosti Arhiviranje gradiva JSKD organizirano spremljanje in dokumentiranje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti kot posebno področje dela izvaja od leta Tako se delo, dosežki in pomembni dogodki ustrezno zapišejo, zbrano in izbrano gradivo pa je na voljo za različno uporabo in ohranjeno za prihodnje rodove. Predvsem je to veliko število digitalnih fotografij (približno letno), pa tudi drugo dokumentarno gradivo (arhivski listi s podrobnimi podatki o prireditvi, programski listi, ocene selektorjev, plakati, mnenja strokovnih svetovalcev, videoposnetki itd.). Leta 2012 smo celoten arhiv iz zgoščenk in DVD-medijev prenesli na prenosni disk, ki ga nameravamo leta 2015 dopolniti in izpopolniti ter pripraviti predpis o hranjenju tovrstnega gradiva, saj se je izkazalo, da sta se v zadnjih treh letih sistematičnost in urejenost hrambe gradiva precej zmanjšali zaradi odhoda delavca v pokoj, ki pa se ga ni nadomestilo. Gradivo bomo leta 2015 uredili po posameznih akcijah, dejavnostih in letih (za leta 2012, 2013 in 2014). Izbor slikovnega in dokumentarnega gradiva sproti objavljamo na spletni strani kot prikaz izvedenih programskih akcij in sklopov. Zbrano gradivo je na voljo društvom in območnim izpostavam JSKD, pa tudi nacionalnim in lokalnim medijskim hišam, ki to možnost in priložnost razmeroma dobro izkoriščajo. 29

30 5 Center KULT3000 Jasna Žitnik, zunanja sodelavka 5.1 Program centra in koordinacija dogodkov na ploščadi 16. oktobra 2013 je na ploščadi Metelkova v Ljubljani svoja vrata odprl skladov kulturni center KULT3000. Društvena kultura je tako dobila nove priložnosti predstavljanja in povezovanja z drugimi področji kulture. V prvem letu je KULT3000 kot prireditveno-izobraževalni center zaživel celo nad pričakovanji. V njegovih prostorih so se zvrstila številna izobraževanja, okrogle mize, predavanja, koncerti, literarni večeri in razstave v organizaciji zavodov in posameznikov, kot tudi tistih z ljubiteljskega področja. Pod okriljem ministrstva za kulturo smo vzpostavili sodelovanje s centrom Ustvarjalna Evropa, ki enkrat tedensko v KULT3000 ponuja individualno svetovanje o iskanju mednarodnih priložnosti v ustvarjalnih in kulturnih sektorjih ali pri oblikovanju novih partnerstev. KULT3000 je uspešno prevzel tudi koordinacijo kulturnega programa na ploščadi Metelkova. Načrt programske oživitve ploščadi sicer potrebuje več časa (in angažiranosti ter dialoga vseh ustanov na ploščadi Metelkova), da zaživi v predvidenih okvirjih, vseeno pa smo ob nekaj priložnostih, zlasti konec poletja in ob projektu Teden ljubiteljske kulture, ploščad doživeli tako živahno, kot smo si predstavljali v načrtih. Koordinacija programa na muzejski ploščadi in širok spekter novih organizatorjev, s katerimi je KULT3000 sodeloval pri pripravi programa, vnašata v dejavnosti javnega sklada svežino in želeno širino, predvsem pa uspešno izpolnjujeta cilj, zastavljen ob odprtju, to je povezovanje različnih kulturno-umetniških praks in dejavnosti ter aktivno sodelovanje institucij, posameznikov in društev. Nekateri dolgoročni cilji so zaradi zunanjih dejavnikov in tehničnih težav, povezanih s prihajajočo nujno prenovo muzejske ploščadi, prestavljeni v prihodnja leta. Med njimi je tako želena arhitekturna oživitev ploščadi Metelkova, katere del naj bi bil tudi KULT3000. V prihodnosti se veselimo novih projektov in sodelovanj ter upamo, da se bomo skupaj z vsemi sodelujočimi držali prave smeri Cilji v letu 2015 Kot prireditveno-izobraževalni in informacijski center bo program KULT3000 namenjen povečanju pretoka informacij, povezovanju različnih kulturno-umetniških praks in dejavnosti in aktivnemu 30

31 vključevanju vseh institucij, posameznikov in društev v pripravo odmevnih in kakovostnih kulturnih programov in projektov. Eden ključnih poudarkov pri pripravi programov bo promocija, zlasti na spletu. Prav tako bomo morali leta 2015 inovativno in privlačno (v sodelovanju z mladimi ustvarjalci) zagotoviti širšo dostopnost informacij o programu tako v KULT3000 kot na muzejski ploščadi. Koordinacija kulturnega dogajanja na ploščadi Metelkova ostaja ena od nalog centra KULT3000. Poleg koordinacije programa moramo krepiti komunikacijo med kulturnimi ustanovami, skupnostmi in pobudami, navzočimi na Metelkovi ulici, in hkrati ustvarjalno vlagati v njihovo in lastno prepoznavnost. Oživljanje dogajanja na muzejski ploščadi in iskanje oblikovalskih rešitev, ki bodo ploščad uveljavile in prelevile v eno osrednjih, živahnih kulturnih lokacij Ljubljane, ostaja eden naših glavnih dolgoročnih ciljev. V sodelovanju z ministrstvom za kulturo in sosednjimi institucijami ter zunanjimi zavodi, ki so že aktivni v tej smeri, bomo zagotovili še večji obisk tega dela Ljubljane in uveljavitev podobe Metelkove kot celostne kulturne četrti, kot prostora kulturnega dialoga, povezovanja in sodelovanja kulturnih producentov. Kombiniranje kulturnega programa, izobraževalnih in poljudnih vsebin je začelo privabljati tudi kulturni turizem, ki bo imel za oživitev tega dela Ljubljane v prihodnosti izreden pomen. 5.2 Program Program za leto 2015 je trenutno še v oblikovanju. Zaradi objektivnih in tehničnih težav pri usklajevanju začrtanega programa KULT3000 z novo dvojno namembnostjo, ki jo je razstavni prostor pridobil ob avgustovski vselitvi Javne agencije za knjigo Republike Slovenije na Metelkovo 2b, je bilo nekatere predvidene programske možnosti treba pretehtati, predvsem pa z nadaljnjim načrtovanjem počakati. Trenutne razmere v prostoru (pričakujemo, da se bodo te v najkrajšem času rešile), za zdaj še ne dovoljujejo izvajanja celotnega predvidenega programa Predvideni projekti za leto 2015: ob ponedeljkih nadaljevanje izobraževalnih vsebin, vsak torek nadaljevanje projekta KULTorki, svetovanje v zvezi s programom Ustvarjalna Evropa, konci tedna so predvideni za obsežnejše seminarje in delavnice, nadaljevanje raznolikih vsebin v sodelovanju z organizacijami, ki so svoj prostor v KULT3000 že našle (festival Druga godba, Prostorož, Slovenska filantropija, Smetumet, ALUO, festival SIXPO, zavod Kraken, Kralji ulice, Zavod Lab Laar, Založba Sanje, Pripovedovalski variete, Beletrina), in razširitev nabora različnih vsebin, glasbeni večeri akustičnih in folklornih glasbenih zasedb (enkrat mesečno), literarni večeri in potopisna predavanja (enkrat mesečno), filmske projekcije (enkrat mesečno). Predvidene razstave za leto 2015 (še v usklajevanju): fotografska razstava Fotografija v glasbi v sodelovanju z mladimi slovenskimi fotografi, razstava mladih oblikovalcev Fakultete za dizajn, krajše razstave ZKD Ljubljana, razstava v sodelovanju z zamejskimi kulturnimi društvi, razstava fotografij plesne fotografije, 2-3 razstave predstavnikov mlajše generacije kakovostnih umetnikov (Jure Markota, Slavica Veselinović ), fotografska razstava ob 25-letnici Fotokluba Ljubljana (marec 2015), razstava študentov Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Ljubljana (maj 2015), regijska razstava JSKD Ljubljana (december 2015). 31

32 6 Slovenski zborovski arhiv Slovenski zborovski arhiv obsega osebno zbirko dr. Mirka Cudermana, arhiv zbora Consortium musicum in arhiv JSKD. Vsebuje predsvem slovenske posvetne in cerkvene glasbene revije, ki so izhajale v Sloveniji, slovenske oratorije, kantate, maše ter posvetne skladbe slovenskih skladateljev, zbirke večjih vokalnih opusov evropskih skladateljev, zbirke slovenskih pesnikov, iz katerih so slovenski glasbeniki črpali besedila, plošče, kasete in zgoščenke slovenske ter svetovne zborovske glasbe, domače in tuje priročnike ter sodobne skladbe evropskih skladateljev. Največji delež zajemajo zborovske 'a cappella' ter vokalno-instrumentalne skladbe. Knjižno gradivo je razdeljeno na strokovno literaturo in zbirko leposlovnih del slovenskih avtorjev. Obsežna je tudi zbirka cedejev in LP plošč s posnetki vokalnih in vokalno-instrumentalnih del. Prostor je opremljen s sodobnimi avdio in video napravami, ki omogočajo popolnejši dostop do informacij. Leta 2013 smo v slovenskem zborovskem arhivu združili tudi notno zbirko Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, ki je bila skoraj v celoti vpisana v sistem COBISS, in zbirko dr. Mirka Cudermana. Ocenjujemo, da skupna zbirka obsega okoli enot notnega gradiva. Skupni popis bo končan v letu Doslej je arhiv gostil veliko število zainteresiranih posameznikov in skupin, ki so tukaj dobili informacije o želenih skladbah ter nasvete in predloge koncertnih sporedov. Arhiv so obiskale tudi skupine dijakov Konservatorija za glasbo v Ljubljani in študentje Akademije za glasbo v Ljubljani. Ti bodo informacije in storitve, ki jih Slovenski zborovski arhiv nudi, potrebovali pri svojem nadaljnjem poklicnem delu. Ob vsem tem je Slovenski zborovski arhiv začel velik projekt digitalizacije notnega materiala in vnos v bazo podatkov, kjer se nahajajo vse potrebne informacije o tem delu. V letu 2014 je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti s sofinanciranjem Ministrstva za kulturo pričel s projektom digitalizacije in mu dodal praktično uporabnost: odprtje članstva v knjižnice z možnostjo internetnega dostopa in koriščenja digitaliziranih vsebin v posebnem programu. S projektom digitalizacije bomo nadaljevali tudi v letu Prednost programa je predvsem boljša preglednost in lažje iskanje po vnosih. V novem programu je možno splošno iskanje po zadetkih, kot ga poznamo iz Googlovega iskalnika, kot tudi napredno iskanje po posameznih kategorijah, kar omogoča, da iz velike množice gradiva zlahka pridemo do želenih informacij. V letu 2015 načrtujemo tudi sodelovanje z Akademijo za glasbo, oddelkom za muzikologijo Filozofske fakultete ter z drugimi sorodnimi institucijami. V prostorih arhiva naj bi potekale javne predstavitve študijskih del povezanih s skladatelji zborovske glasbe in z vsakršno tematiko, ki se nanaša na področje zborovske glasbe in zborovodstva. Še naprej bo arhiv namenjen študiju zborovske literature, strokovnim srečanjem in sploh seznanitvi z manj poznano zborovsko literaturo, predvsem z bogato zakladnico slovenske zborovske glasbe, ki je vedno manj na repertoarjih naših zborov. 32

33 7 Informiranje javnosti Maja Čepin Čander, zunanja sodelavka za odnose z javnostmi 7.1 Uvod Osnovni cilj sklada na področju odnosov z javnostmi je informiranje različnih ciljnih javnosti, povečevanje prepoznavnosti sklada, njegovih programov, graditev zaupanja in krepitev ugleda JSKD v medijskem in širšem javnem prostoru predvsem znotraj Slovenije pa tudi preko njenih meja. 7.2 Cilji za leto 2015 Z ustreznim načrtovanjem obveščanja in informiranja javnosti nameravamo tudi v letu 2015 povečati prepoznavnost: mednarodnih, državnih, regijskih in območnih prireditev (festivali, razstave, tekmovanja); izobraževalnih in vzgojnih dejavnosti (tečaji, delavnice, seminarji); založniške dejavnosti sklada; posameznih sodelavcev, ki vodijo in razvijajo posamezne programske vsebine na področju filma, zborovske in instrumentalne glasbe, folklore, literature, sodobnega plesa, gledališča in lutkovne ter likovne dejavnosti; najvišjih priznanj, ki jih podeljuje JSKD. Komunikacijski cilji, ki jih bomo zasledovali: povečati prepoznavnost in ugled JSKD; povečati zavedanje o pomenu ljubiteljske kulture za posameznika in celotno družbo; sistematično in redno informirati javnost o delovanju JSKD; sistematično in redno informirati javnost o novostih JSKD; ohranjati in graditi zvestobo uporabnikov storitev JSKD; krepiti odnose s soustvarjalci projektov JSKD in drugimi deležniki; spodbujati vrednote JSKD. 7.3 Opredelitev ciljnih javnosti Javni sklad RS za kulturne dejavnosti je povezan s široko paleto različnih javnosti, kot so kulturna društva, zveze, občine, mestne občine in mediji. Potem so tu uporabniki programov in storitev JSKD, ki so prav tako izjemno heterogena javnost gre za tako rekoč vse generacije različnih izobrazbenih struktur na celotem ozemlju Sovenije in v zamejstvu, kar pomeni, da je njihovo nagovarjanje kompleksno in zahteva raznotere pristope. Pomembna javnost, s katero komunicira JSKD, je tudi strokovna javnost, kamor sodijo ministrstvo za kulturo, ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Javna agencija za knjigo, Slovenski filmski center, srednje umetniške šole, akademije in fakultete, ki svoje osnovno poslanstvo gradijo na področju umetnosti in kulture, osnovne šole ter druge javne službe. 33

34 Prizadevali si bomo, da bomo različne ciljne javnosti kot tudi širšo zainteresirano javnost v čim večji meri dosegli z neposrednim komuniciranjem in preko različnih medijev. 7.4 JSKD in mediji Cilji medijske strategije so: redno in korektno poročanje medijev o delu in dosežkih JSKD; promoviranje projektov JSKD, zaposlenih na JSKD in ustvarjalcev, ki delujejo pod okriljem oziroma s pomočjo sklada; vključevanje govorcev JSKD v teme, ki jih sklad strokovno pokriva; upravljanje tem, za katere obstaja interes na strani JSKD, da se pojavijo v medijih, ter preko tega vplivanje na ciljne javnosti; pridobivanje medijskih pokroviteljev za vidnejše projekte JSKD. Za učinkovito komuniciranje z novinarji in mediji bomo tudi v letu 2015 nadgrajevali komunikacijsko infrastrukturo, ki jo prilagajamo sprotnim potrebam. Osnovno orodje še vedno ostajajo sporočila za javnost in osebni stiki z novinarji, pomembna podpora odnosov z mediji in drugimi javnostmi pa je tudi sodobna in ažururana spletna stran sklada. Nadgrajevali bomo obsežno adremo medijev, ki obsega širok nabor različnih uredništev in posameznih novinarjev, tako lokalnih kot tudi največjih nacionalnih medijev. Prav tako bomo preko klipinga dnevno spremljali objave v medijih, se nanje po potrebi odzivali in enkrat letno opravili analizo medijskega pojavljanja JSKD. 7.5 Komunikacijske aktivnosti - Redna sporočila za medije. - Osebni stiki z novinarji. - Gradiva za novinarje. - Novinarske konference. - Spremljanje medijev in analiza medijev. 7.6 Analiza medijske podobe JSKD Nameni in cilji analize: posnetek stanja na medijskem trgu zadnje leto; kontinuirano spremljanje medijske podobe na letni ravni; primerjava medijske podobe med leti; izpostavitev dobrih praks in morebitnih šibkih točk, ki so zaznamovale medijsko pojavljanje; analiza, ki bo služila kot vodilo pri pripravi ustreznega komunikacijskega načrta. Vsebina analize: število objav (prikaže trend v času); analiza tem (prikaže, katerim spremljanim temam so mediji namenili več pozornosti); analiza medijev (prikaže analizo glede na tip medija in kateri mediji so najpogosteje poročali o JSKD oziroma spremljanih temah); analiza tem po medijih (prikaže, kateri mediji so najpogosteje poročali o posamezni spremljani temi); analiza avtorjev (prikaže, kateri avtorji so najpogosteje poročali o JSKD in spremljanih temah). 34

35 8 Priznanja in odličja JSKD Marjeta Pečarič, pomočnica direktorja za projektne naloge 8.1 Uvod JSKD podeljuje priznanja in odličja na podlagi Pravilnika o priznanjih Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Leta 2015 načrtuje dosledno izvajanje vseh aktivnosti na podlagi sprememb pravilnika o priznanjih iz leta Odličja JSKD podeljuje priznanja posameznikom ali skupinam za izjemne dosežke pri ustvarjalnem, poustvarjalnem, raziskovalnem, publicističnem in organizacijskem delu, kulturni vzgoji in izobraževanju, razvijanju kulturnega sodelovanja s Slovenci v zamejstvu in po svetu in pri ohranjanju nacionalne kulturne dediščine: zlata plaketa JSKD za izjemne ustvarjalne dosežke v daljšem obdobju ali za življenjsko delo, srebrna plaketa JSKD za dolgoletno uspešno delo. 8.3 Področna priznanja JSKD jih podeljuje za izredne ustvarjalne ali poustvarjalne dosežke ali življenjsko delo na posameznem področju. Področna priznanja so: 35

36 Gallusova plaketa in Gallusova listina za glasbeno dejavnost, Linhartova plaketa in Linhartova listina za gledališko dejavnost, Maroltova plaketa in Maroltova listina za folklorno dejavnost, Plaketa Mete Vidmar in Listina Mete Vidmar za plesno dejavnost, Zlati znak JSKD za vsa področja dejavnosti. 8.4 Jubilejna priznanja JSKD podeljuje jubilejna priznanja za dolgoletno delovanje v ljubiteljskih kulturnih dejavnostih. Število podeljenih priznanj ni omejeno. Jubilejne značke JSKD za večletno udejstvovanje podeljuje tudi jubilejne značke. Prejmejo jih ljubiteljski kulturni ustvarjalci, ki se dovolj dolgo udejstvujejo na posameznem kulturnem področju, da lahko prejmejo značko ustrezne ravni (bronasta, srebrna, zlata, častna). Jubilejne značke se podeljujejo na različnih področjih: Gallusova značka se podeljuje za udejstvovanje na glasbenem področju ljubiteljske kulture, Linhartova značka se podeljuje za udejstvovanje na gledališkem in lutkovnem področju, Maroltova značka se podeljuje za udejstvovanje v folklori, Značka Mete Vidmar se podeljuje za udejstvovanje v plesu, Značka JSKD se podeljuje za udejstvovanje na področjih ljubiteljske kulture, ki jih zaradi specifike umetniškega izražanja ne moremo uvrstiti v zgoraj navedena področja (film, literatura, likovna dejavnost, fotografija itd.). Vse naštete bronaste značke se podeljujejo za več kot pet let udejstvovanja na posameznem področju, srebrne značke za več kot deset let, zlate značke za več kot 15 let, častne značke pa zaznamujejo 30 in več let udejstvovanja v ljubiteljski kulturi. 8.5 Aktivnosti v letu 2015 JSKD je z uveljavitvijo elektronskega programa za naročanje listin z vzpostavitvijo novembra 2014, prešel na enoten elektronski način naročanja in evidence izdanih značk in listin, naredil analizo ustreznosti in odpravil morebitne pomanjkljivosti. Pri zlatih in srebrnih jubilejnih priznanjih (priznanja direktorja) bomo leta 2015 zasledovali tendenco, da se na vsaki območni izpostavi podeli praviloma eno jubilejno priznanje, je pa seveda pri tem treba nujno upoštevati tako število društev kot kakovost delovanja prejemnikov. Prav tako mora območna izpostava težiti k temu, da se najprej izrabijo možnosti podelitve nižjih, tj. jubilejnih priznanj območne izpostave. 8.6 Javni poziv za oddajo predlogov najvišjih odličij sklada in podelitev Javni poziv za priznanja in odličja JSKD za leto 2015 bo objavljen avgusta 2015 na podlagi Pravilnika o priznanjih Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Rok za oddajo predlogov bo tri mesece. Rok za oddajo vlog v pisni in e-obliki bo trajal dva meseca po objavi, najpozneje pa do 30. oktobra

37 II. PROGRAM JSKD Državni program Regijski program Območni program 37

38 II.1 DRŽAVNI PROGRAM JSKD 1. Uvod 2. Vokalna glasba 3. Inštrumentalna glasba 4. Historična glasba 5. Lutkovna in gledališka dejavnost 6. Folklorna dejavnost 7. Filmska dejavnost 8. Plesna dejavnost 9. Likovna dejavnost 10. Literarna dejavnost 38

39 1 Uvod mag. Urška Bittner Pipan, pomočnica direktorja za program 1.1 Predstavitev Na skladu smo za 2015 pripravili program, ki je prilagojen ciljem novega strateškega načrta Zaznamuje ga povezovanje na vseh ravneh in prepletanje prireditev, izobraževanj in založništva v izobraževalno celoto. Osnovni cilj leta 2015 je torej kljub krizi ohraniti stabilno profesionalno podporo ljubiteljskim kulturnim ustvarjalcem in v vseh pogledih poskrbeti za rast in razvoj ljubiteljske kulture. 1 Od množičnosti prek vrhunskih izobraževanj, prireditev s selekcijo in založništva do vrhunskosti, ki stopa v korak s profesionalno kulturno sfero. Vizija, h kateri stremi program JSKD 2015, je usklajena s splošnimi programski cilji JSKD do leta 2020: 1. Uveljaviti nacionalne strokovne standarde v ljubiteljski kulturi. 2. Ohraniti obseg in dvigniti kakovost in prepoznavnost produkcije JSKD. 3. Povečati število projektov, ki povezujejo različne programske dejavnosti. 4. Oblikovati pristope in razviti projekte, ki bodo zagotovili povečevanje vključenosti mladih. 5. Vzpostaviti sistematično in učinkovito izobraževanje. Programske dejavnosti JSKD obsegajo vokalno in inštrumentalno glasbo, gledališko in lutkovno, folklorno, plesno, filmsko, likovno in literarno dejavnost in so odprte za nove izrazne možnosti. Našteta programska področja se med seboj povezujejo in dopolnjujejo, vsa obsegajo tudi kulturno vzgojo, upoštevajo kulturno raznolikost (sodelovanje z vsemi starostnimi, etničnimi skupinami ) in vpeljujejo nove prakse. Namen programskih dejavnosti JSKD je zagotoviti ustrezne pogoje za delovanje ljubiteljske kulture, spodbujati ustvarjalnost in omogočiti kakovostne dosežke v celotnem slovenskem kulturnem prostoru. To nalogo JSKD uresničuje z upravljanjem nacionalne programske piramide na treh ravneh, ki omogoča strokovno spremljanje razvoja ustvarjalcev. Na območni ravni se lahko predstavi vsak ljubiteljski ustvarjalec, na regijski ravni so predstavljeni raznoliki in izvirni sporedi, na državni ravni pa ustvarjalci z mednarodno primerljivimi dosežki. 1 Na operativni ravni s pojmom ljubiteljska kulturna dejavnost opredeljujemo tiste dejavnosti, v katerih neposredni izvajalci (člani pevskih zborov, orkestrov, gledaliških in lutkovnih skupin, folklornih ansamblov, filmskih skupin, plesnih skupin, literarnih skupin, likovnikov ) dejavnosti ne izvajajo kot poklic (praviloma za njih niso plačani). Opredelitev ljubiteljstva ni vezana na izobrazbo. Na področju ljubiteljstva kot mentorji in strokovni vodje delujejo številni formalno izobraženi strokovnjaki, ki za svoje delo lahko prejemajo plačilo. 39

40 Nacionalna programska piramida je namenjena izobraževanju in napredovanju vseh udeležencev skozi prireditve (na katerih strokovni spremljevalci izberejo najboljše za višjo raven, ocenjujejo in svetujejo) in druge izobraževalne oblike (šole, seminarji, delavnice, poletni tabori itn). Opisani sistem je podprt z založniškimi projekti, ki nudijo strokovno oporo našim prizadevanjem (s specializirano knjižnico, e-knjigarno in Slovenskim zborovskim arhivom), in sofinanciranjem ljubiteljske kulture prek javnih razpisov in pozivov. Sistematičnost se v pozitivnem smislu odraža v razvoju in dvigu kakovosti programov in njihove izvedbe ter v splošni rasti ravni ljubiteljske kulture. Po drugi strani pa se skozi vse programske dejavnosti kaže potreba po krepitvi dela z mladimi, po jasnejši in prepoznavnejši izobraževalni shemi za mentorje, krepitvi deficitarnih področij (znotraj dejavnosti in po regijah) in poenotenih standardih izvedbe programa. 1.2 Državna raven Državni programi promovirajo vrh slovenske društvene kulture in poudarjajo kakovost in ustvarjalnost. Vsebinski poudarki leta 2015 odgovarjajo na potrebe ljubiteljskih kulturnih (po)ustvarjalcev vseh generacij. Državni svetovalci so jih pripravili na podlagi analiz, izkušenj, nasvetov strokovnjakov in odzivov okolja. V okviru finančnih in kadrovskih zmožnosti bomo prakso povezovanja med dejavnostmi in med različnimi resorji nadaljevali, saj s tem bogatimo raznovrstnost kulturne ponudbe ter povečujemo sodelovanje in povezovanje ustvarjalcev na različnih področjih Prireditve na državni ravni 2015 Z uveljavljenimi programi bomo leta 2015 na državni ravni pripravili pregledne in tekmovalne prireditve ter festivale kulturnih skupin, društev in posameznikov, ki jih bodo ocenile strokovne žirije. V piramidni programski shemi bodo prek sistema selekcije na državni ravni prikazani programi najboljših skupin. Veljajo izključno merila kakovosti. Leto 2015 nosi več poudarkov, ki zaslužijo posebno pozornost. Med njimi izpostavljamo: 40

41 13. mednarodno zborovsko tekmovanje Maribor 2015, Potujoča muzika množični koncert izbranih mladinskih zborov v počastitev svetovnega dneva zborovskega petja, 5. državno tekmovanje slovenskih godb na koncertni težavnostni stopnji, 35. tekmovanje mladinskih pihalnih orkestrov, 35. srečanje tamburašev in mandolinistov Slovenije, 8. državno tekmovanje manjših inštrumentalnih sestavov, 54. Linhartovo srečanje festival gledaliških skupin Slovenije, Vizije festival mladinskih skupin Slovenije, Le plesat me pelji 2015 državni festival folklornih skupin Slovenije (v dveh delih), Festival neodvisnega filma Slovenije, 51. srečanje najmlajših filmskih in videoustvarjalcev Slovenije, Živa 2015 festival plesne ustvarjalnosti mladih, Opus 1 plesna miniatura 2015, 23. mednarodno tekmovanje mladih plesalcev, IV. državna tematska razstava 2014/2015, Urška 2014 Festival mlade literature. Na državni ravni bo koordiniran tudi vseslovenski Teden ljubiteljske kulture 2015, ki bo od 15. do 24. maja Junija 2014 smo z zvezami kulturnih društev in kulturnimi društvi izvedli uspešen in izredno odmeven prvi vseslovenski Teden ljubiteljske kulture. Več kot 500 izvedenih dogodkov je povezalo celotno Slovenijo pod enotno in prepoznavno podobo drevesa ljubiteljske kulture, nam pa dalo zavezo, da projekt nadaljujemo. Tudi letos bomo poskrbeli za celovito medijsko promocijo kulturnih dogodkov, številne prepoznavne dogodke, skupno odprtje in konec, enotne predloge za tiskovine Projekt bodo spremljale tudi raznolike promocijske akcije fotonatečaj, akcija Stopite na svetlo skratka, projekt je kot praznik ljubiteljske kulture namenjen njeni večji prepoznavnosti in družbeni uveljavljenosti. Zaradi pozitivne naravnanosti projekta pa pričakujemo visoko stopnjo podpore širše javnosti in dober odziv sponzorjev Izobraževanja na državni ravni 2015 Izobraževanje je na državni ravni namenjeno nadgradnji znanj in organizaciji izobraževanj za dejavnosti, za katere ni institucionalnega izobraževanja oz. drugih organizatorjev kakovostnih dodatnih izobraževalnih oblik. Delavnice, seminarji, tečaji in celoletne šole so namenjeni predvsem mentorjem (delno tudi zahtevnejšim uporabnikom), ki vodijo najperspektivnejše skupine in potrebujejo nadgradnjo znanja. Predavali bodo domači in tuji strokovnjaki s posameznih področij, ki bodo lahko zagotovili sveža in atraktivna znanja in seznanjali udeležence z novimi pristopi in tehnikami dela. Na področju izobraževanja želimo uporabnikom približati kreativne umetniške prakse in omogočiti povezovanje z drugimi segmenti družbenega življenja. Leta 2015 bomo zasnovali študijski center, v katerem bodo povezani najkakovostnejši izobraževalni projekti vseh programskih dejavnosti. Pridružili jim bomo inovativno zasnovana dopolnilna izobraževanja za učitelje in mentorje, ki izvajajo predmet NIP umetnost v 2. vzgojnoizobraževalnem obdobju. S projektom študijskega centra uresničujemo več splošnih programskih ciljev JSKD iz novega strateškega načrta, predvsem o vzpostavitvi sistematičnega izobraževanja, povečevanju vključenosti mladih in povečanju števila projektov, ki povezujejo različne programske dejavnosti. Med izobraževanji leta 2015 želimo izpostaviti kakovostno Zborovodsko šolo z različnimi moduli (vokalna tehnika za zborovodje in korepetitorje, dirigentska šola ), ki poteka po različnih krajih in zagotavlja svež pritok znanja v številne zbore; priznano Dirigentsko šolo za pihalne orkestre; Filmski laboratorij I. in II. praktični/teoretični (hands-on) model medijskega izobraževanja; 41

42 premišljeno paleto likovnih izobraževanj, Literarno in Prevajalsko šolo 2015 na literarnem področju; ekskluzivna izobraževanja v folklori in za ljudske pevce in godce; Gledališko šolo, Lutkovno šolo in Režijsko šolo, ki zagotavljajo nova znanja v gledališču, in bogate izobraževalne prakse v sodobnem plesu STIK strokovno izpopolnjevanje za učitelje in mentorje ustvarjalnega plesa Založništvo na državni ravni 2015 Opora opisanemu sistemu izobraževanj in prireditev s sistemom izbora najboljših so založniški projekti, ki so hkrati namenjeni tudi širši zainteresirani javnosti. Periodika JSKD (Mentor, Naši zbori, Folklornik, Godbenik) ostaja tudi leta 2015, saj je zaradi svoje specifike nepogrešljiva v slovenskem kulturnem prostoru. V elektronski obliki bodo še naprej izhajale E-gledališke in E- zborovske novice in Godbenik, v načrtu je tudi spletno glasilo za tamburaško dejavnost, ki je v velikem vzponu. Na naslovu je na voljo osrednja slovenska zborovska revija, ki z odlično obiskanostjo potrjuje aktualnost in kakovost. Založništvo je pomemben del skladove dejavnosti, kar se zrcali tudi v spletni knjigarni JSKD, javni specializirani knjižnici JSKD in Slovenskem zborovskem arhivu JSKD. Za leto 2015 načrtujemo nekaj založniških projektov, za katere ocenjujemo, da so nujni za strokovni razvoj dejavnosti in pokrivajo področje, na katerem tovrstnih publikacij ni: POTUJOČA MUZIKA, notna zbirka z novitetami za mladinske zbore, dr. Borut Smrekar: OSNOVE DIRIGIRANJA UČBENIK ZA PIHALNE ORKESTRE, mag. Alida Bevk: TEHNIKA GOVORA, PET DRAMSKIH TEKSTOV ZA OTROŠKA IN MLADINSKA GLEDALIŠČA (razpis gledališke in literarne dejavnosti), PLESNO IZROČILO NA SLOVENSKEM Gorenjska, 1. del, DVD, Igor Kernel: POTOVANJE V SRCE TEME, knjiga o filmski fantastiki, Tomaž Kraigher in drugi: SPOMINI ŽIVE KRAIGHER, Aljoša Harlamov: O PISANJU LITERATURE, Tone Rački: BARVA. Nosilci priprave in izvedbe državnega programa prireditev, izobraževanj in spremljajočega založniškega programa so strokovni svetovalci za posamezno dejavnost, neposredni producenti projektov pa koordinatorji območnih izpostav, kjer se odvija program. 42

43 2 Vokalna glasba Mihela Jagodic, samostojna svetovalka za vokalno glasboin urednica revije Naši zbori 2.1 Predstavitev Zborovstvo je najbolj razširjena oblika ljubiteljske kulturne dejavnosti v Sloveniji. V pevskih zborih in skupinah se udejstvuje več kot ljubiteljskih ustvarjalcev, kar predstavlja 3,2 % prebivalstva. Sistematično ukvarjanje z zborovsko glasbo v okviru JSKD izhaja iz dolgoletne tradicije. Z dejavnostjo skušamo prispevati k njenemu ohranjanju in razvijanju. Spremljamo in spodbujamo množično udejstvovanje, vrednotimo najkakovostnejše dosežke, izdajamo zborovsko literaturo in pripravljamo kakovostne izobraževalne programe. Nudimo različne vrste izobraževanj: daljše izobraževalne oblike za bolj poglobljeno znanje zborovodij in pevcev in krajše tematske seminarje. Omogočamo strokovno spremljanje nastopov na treh ravneh: na območni ravni se lahko predstavi vsak zbor, na regijski ravni spodbujamo bolj zanimivo sestavljene sporede, na državni in mednarodni ravni težimo k mednarodni primerljivosti rezultatov. 2.2 Osnovni cilji dejavnosti Cilj spremljanja dejavnosti je pravočasno odzivanje na potrebe okolja in uporabnikov s preoblikovanjem zdajšnjih programov in iskanje novih oblik, ki ustrezajo primernemu ravnotežju med tradicijo in sodobnimi trendi Splošni cilji Podpirati različne zvrsti zborovske glasbe: z izobraževanjem in prireditvami bomo razvijali klasično zborovsko glasbo in vokalni pop/jazz. Vključevati vse generacije pevcev: vrtčevske, otroške, mladinske, odrasle in upokojenske skupine. Vsem zasedbam nuditi dostopnost predstavitve na strokovno spremljanih revijah: - prireditvah na območni ravni in pridobitev strokovnega mnenja: pregledne območne prireditve z enotno shemo sestave sporedov, strokovnim spremljanjem in svetovanjem ter izborom kakovostnejših zborov za regijsko raven, - z regijskimi programi nuditi možnost nadaljnjega strokovnega razvoja zasedb, ki presegajo povprečje: zborom, ki presegajo povprečje območne ravni, bomo omogočili nastope na programsko usmerjenih bienalnih programih Attacca (otroški in mladinski zbori) in Sozvočenjih (odrasli zbori), - predstavitev zborov na državni ravni in ocenjevanje z mednarodnimi standardi, da imajo udeleženci realen vpogled na svojo kvalitetno raven v 43

44 širšem okolju: otroški/mladinski zbori se bodo predstavili na 24. reviji Zagorje ob Savi 2014; odrasli zbori na 23. državnem tekmovanju Naša pesem Maribor. Z izobraževanji skrbeti za široko poznavanje treh glavnih veščin: osnov dirigiranja, osnov vokalne tehnike in osnov a vista branja notnih zapisov. S tem dopolnjujemo ponudbo zborovodskih izobraževanj, ki jih nudijo Akademija za glasbo, Pedagoška fakulteta v Ljubljani in Mariboru (predmet dirigiranje za bodoče razredne učitelje) in Zavod za šolstvo RS (redne letne zborovske šole za zborovodje otroških in mladinskih zborov). Poskrbeti za mlade avtorje, ki jih zanima skladanje za zborovske zasedbe nove skladbe in izdajati notno gradivo za različne zasedbe: z organizacijo dvpstopenjskega tečaja Osnove kompozicije. Naročati nove skladbe in izdajati notno gradivo za različne zasedbe: spodbujati avtorje za nastanek novih skladb in skrbeti za gradivo. Z brezplačno spletno revijo Naši zbori skrbeti za obveščanje o vseh aktualnih zborovskih dogodkih doma in v tujini ter izobraževati s strokovnimi članki: z rednim mesečnim objavljanjem zborovskih razpisov, dogodkov, možnosti povezovanj med zbori in zborovskimi oglasi skrbeti za čim boljšo informiranost. Skrbeti za promocijo najbolj zanimivih slovenskih avtorjev, poustvarjalcev in tekmovanj na mednarodnih dogodkih. Biti stična točka za povezovanje tujih skupin s slovenskimi: nuditi možnost povezovanja tujih zborov, ki iščejo možnost nastopa v Sloveniji, s primernimi slovenskimi zasedbami. Sodelovanje z Zavodom za šolstvo RS za boljši pregled delovanja šolskih zborov in sodelovanje pri prizadevanju za izboljšanje pogojev delovanja mladinskih zborov na osnovnih šolah Posebni cilji do leta 2020 Osredotočenost predvsem na razvoj mladinskih zborov dvig števila mladinskih zborov na območnih revijah in izvajalskih kvalitet. Nastanek nove literature za mladinske zbore. Povečanje števila mladih skladateljev zborovske glasbe. Izid temeljnih slovenskih priročnikov za zborovsko področje, ohranitev kakovostne, prepoznavne in uporabne revije Naši zbori. 2.3 Prireditve Za razumevanje stanja in usmerjanje razvoja dejavnosti so najpomembnejše pregledne prireditve na treh ravneh: območna: 59 izpostav pripravi revije vrtčevskih, otroških, mladinskih, odraslih zborov in malih pevskih skupin, skupaj približno 220 srečanj (imajo enotno shemo sestave sporedov, strokovno spremljanje in svetovanje ter izbor kakovostnejših zborov za regijsko raven), 44

45 regijska: bienalni programi so načrtovani v 12 krajih po Sloveniji (na programih Attacca/mladinski zbori in Sozvočenja/odrasli zbori se ti predstavljajo s tematsko zaokroženimi sporedi in napredujejo na državno raven), državna: Revija Zagorje ob Savi/otroški/mladinski zbori, Naša pesem Maribor/odrasli zbori. V zadnjih letih smo na teh prireditvah precej preoblikovali sistem in programske smernice. Posebno pozornost smo usmerili na tiste zbore, ki presegajo območno raven, državne pa še ne dosegajo. Njim je namenjenih največ spodbud. Napredek je očiten, saj se na vsakem državnem tekmovanju pojavlja čedalje več zborov ali zborovodij debitantov. Poleg preglednih strokovno spremljanih prireditev organiziramo še enkratne dogodke brez tristopenjske selekcije oz. pri njih sodelujemo: soorganiziramo Tabor slovenskih pevskih zborov Šentvid pri Stični, na katerem se imajo možnost predstaviti slovenski zbori iz drugih držav in vsi skupaj na množičnem koncertu združenih zborov (približno 2000 pevcev). Namen festivala je skupno petje in druženje Prireditve na regijski in državni ravni 13. Mednarodno tekmovanje Maribor Maribor, 10., 11. in Na tekmovanju bo sodelovalo do 8 izbranih mešanih, ženskih in moških zasedb s pevci in 4 male pevske skupine (NOVOST!). Tekmovanje je programsko zelo zahtevno, saj od pevcev zahteva približno 45 minut čiste glasbe, predstavljene v štirih programih: ljudskem, obveznem, prostem in finalu. Skrb je namenjena tudi izvajanju slovenske glasbe: obvezni sta izvedbi Gallusove skladbe iz predpisanih zvezkov in sodobna slovenska skladba. Za leto 2015 je bila za vsako zasedbo izbrana priredba ljudske skladbe Dajte, dajte Ambroža Čopija (1973). 5. REGIJSKA TEKMOVANJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH ZBOROV V šestih regijah, maj 2015 Gorenjska: Škofja Loka, Dolenjska, Posavje, Bela Krajina: Novo mesto, Osrednja Slovenija: Ribnica, Primorska: Nova Gorica, Štajerska in Pomurje: Maribor, Od Celja do Koroške: Slovenj Gradec, Nastopili bodo otroški, mladinski, dekliški, fantovski in mešani mladinski zbori, ki so se udeležili državnega tekmovanja v Zagorju ob Savi 2014, bili izbrani na regijsko raven v sezoni 2013/2014 ali pa so jih strokovni spremljevalci za udeležbo predlagali na območnih revijah v sezoni 2014/2015 na podlagi nadpovprečno uspešnega nastopa na območni reviji. Regijska tekmovanja so programsko blizu tekmovanju na državni ravni, zborovodje z njimi lahko napredujejo tudi na državno raven, enako blizu državne ravni so tudi ocenjevanja, da dobijo informacijo o kakovosti zbora in obetih na državnem tekmovanju. 45

46 9. FESTIVAL SREDI ZVEZD Žalec, Festival Sredi zvezd je prvi v Sloveniji, ki je bil namenjen predstavitvi pevskih skupin s pop-jazz vokalno glasbo. Njen razvoj kaže, da v Sloveniji na novo nastaja kar nekaj zasedb, ki se želijo ukvarjati s to zvrstjo. Zato je pomembno, da se jim ponudi sodelovanje na prireditvi, ki poteka organizacijsko in vsebinsko na zgledni ravni. Sodelujoče izbere umetniški svet, ocenjuje pa jih tričlanska žirija, ki podeli tudi nagrade in posebna priznanja. Priljubljeni so tudi nastopi odličnih gostujočih tujih skupin TABOR SLOVENSKIH ZBOROV V ŠENTVIDU PRI STIČNI IN KONCERT SLOVENSKIH ZBOROV IZ DRUGIH DRŽAV Šentvid pri Stični, 20. in Tradicionalno srečanje odraslih zborov Slovenije in zamejstva je najbolj množično pevsko srečanje. Udeležujejo se ga predvsem starejši zbori. Repertoar izbranih skladb je izključno slovenski. Izbran je tako, da ga je mogoče izvajati v množični zasedbi in pa z zbori, ki tehnično ne zmorejo zahtevnejših izvedb. Tema tabora 2015 je Oj, lepo je res na deželi. Prireditev za veliko starejših zborov predstavlja pomembno možnost, da se poleg na svojem letnem koncertu ali območni reviji predstavijo in srečajo s podobnimi zbori. Na predvečer prireditve se bodo na koncertu predstavili vse številčnejši slovenski zbori iz drugih držav. 5. REGIJSKA TEKMOVANJA ODRASLIH ZBOROV IN MALIH PEVSKIH SKUPIN V šestih regijah, november 2015 Gorenjska: Kraj: Škofja Loka ali Radovljica, Od Celja do Koroške: Žalec, Osrednja Slovenija: Logatec, Štajerska in Pomurje: Ptuj, Dolenjska, Posavje, Bela Krajina: Krško, Primorska: Kraj: Postojna, Nastopili bodo odrasli zbori in male pevske skupine, ki so se udeležili državnega tekmovanja v Naša pesem v Mariboru 2014, Sozvočenja 2014, bili izbrani na regijsko raven v sezoni 2013/2015 ali pa so jih strokovni spremljevalci za udeležbo predlagali na območnih revijah v sezoni 2013/2015 na podlagi nadpovprečno uspešnega nastopa na območni reviji. Tako kot pri regijskih tekmovanjih otroških in mladinskih zborov so programsko regijska tekmovanja blizu tekmovanju na državni ravni, da zborovodje z njimi lahko napredujejo tudi na državno raven, enako so blizu državni ravni tudi ocenjevanja, da dobijo informacijo o kakovosti zbora in obetih na državnem tekmovanju. POTUJOČA MUZIKA 2015 SLOVESNI KONCERT OB SVETOVNEM DNEVU ZBOROVSKEGA PETJA Ljubljana, Po vsem svetu zbori s koncerti ali seminarji počastijo svetovni dan zborovske glasbe (2. decembrska nedelja). Tudi JSKD zanj pripravlja poseben dogodek. Na njem bo v Cankarjevem domu nastopilo 15 izbranih mladinskih zborov iz vse Slovenije, ki so se v zadnjih dveh letih izkazali na regijski in državni ravni. Ti zbori precej pripomorejo k razvoju zborovske dejavnosti in so most do odličnih dosežkov odraslih zborov. Na drugem projektu Potujoča muzika bo skupaj zapelo približno 500 pevcev iz vseh slovenskih regij. Za to priložnost bodo naročene tudi nove skladbe, ki bodo na koncertu krstno izvedene. Izšla bo še nova notna zbirka 10 skladb novitet, za mladinske zbore. 46

47 Preglednica: Geografska porazdelitev državnih srečanj na področju vokalne glasbe 2.4 Izobraževanja Izobraževanja so eden od štirih stebrov zborovske dejavnosti JSKD (poleg prireditev, edicij in sofinanciranja projektov). Le malo slovenskih zborovodij se je imelo v preteklosti možnost formalno izobraževati za zborovskega dirigenta. Veliko zborovodij ima le nekaj razredov glasbene šole in zaradi drugih poklicnih ambicij ali starosti ne bodo nikoli deležni danes dostopnega akademskega izobraževanja. JSKD skrbi, da imajo ti ljudje možnost izpopolnjevanja. Tako bomo v letih od 2014 do 2015 spet začeli oz. nadaljevali štiriletne cikle tečajev izobraževanja v regijskih zborovodskih šolah po Sloveniji. Tečaji na prvi in drugi stopnji obsegajo po 40 šolskih ur oz. 10 terminov. Vsebujejo vsa tri področja zborovske dejavnosti: osnove dirigiranja in vokalne tehnike za zborovodje in korepetitorje ter osnove teorij in nauka o glasbi za pevce. Vsi se končajo s preverjanjem znanja in dokazili za usposobljenost. S svojimi izobraževalnimi programi ne posegamo v univerzitetne programe in prepuščamo dodatna izobraževanja v t. i. mojstrskih razredih Akademije za glasbo. 47

48 2.4.1 Izobraževanja na državni ravni INTERPRETACIJA SEMINAR ZA ZBOROVODJE OTROŠKIH IN MLADINSKIH ZBOROV Ljubljana, od septembra do decembra 2015 Predavatelji: skladatelji, zborovodje Oblika tečaja: skupinsko delo, seminar v obsegu 24 šolskih ur v treh terminih Vsebina tečaja: kako domisliti interpretacijo skladbe VOKALNA TEHNIKA ZA ZBOROVODJE IN KOREPETITORJE 1. STOPNJA Laško, od oktobra 2014 do marca 2015 Predavateljica: Martina Burger Oblika tečaja: skupinsko in individualno delo, seminar v obsegu 40 šolskih ur z izpitom Vsebina tečaja: akustika, glas, zvok, osnove fiziologije pevskega aparata, ogrevalne vaje, dihalne vaje, upevalne vaje, vaje za intonacijo, pevska priprava zbora, ciljno upevanje, reševanje konkretnih težav v zboru: postavitev zbora, tehnične težave, kot so višine, nižine, stiskanje glasu, intonacija, dikcija, dinamika VOKALNA TEHNIKA ZA ZBOROVODJE IN KOREPETITORJE 1. STOPNJA Črnomelj, od oktobra 2015 do marca 2016 Predavateljica: Martina Burger Oblika tečaja: skupinsko in individualno delo, seminar v obsegu 40 šolskih ur z izpitom Vsebina tečaja: akustika, glas, zvok, osnove fiziologije pevskega aparata, ogrevalne vaje, dihalne vaje, upevalne vaje, vaje za intonacijo, pevska priprava zbora, ciljno upevanje, reševanje konkretnih težav v zboru: postavitev zbora, tehnične težave, kot so višine, nižine, stiskanje glasu, intonacija, dikcija, dinamika VOKALNA TEHNIKA ZA ZBOROVODJE IN KOREPETITORJE 2. STOPNJA Novo mesto, od oktobra 2014 do marca 2015 Predavateljica: Martina Burger Oblika tečaja: skupinsko in individualno delo, seminar v obsegu 40 šolskih ur z izpitom Vsebina tečaja: individualno delo kandidatov s predavateljem, delo po skupinah, delo z zbori (ti bodo izbrani med zbori, ki jih vodijo udeleženci), reševanje konkretnih težav v zboru: postavitev zbora, tehnične težave (višine, nižine, stiskanje glasu ), intonacija, dikcija, dinamika OSNOVE DIRIGIRANJA 1. STOPNJA Ljubljana, od januarja do aprila 2015 Predavatelj: dr. Borut Smrekar Oblika tečaja: skupinsko in individualno delo, seminar v obsegu 40 šolskih ur z izpitom Vsebina: osnove tehnike dirigiranja, interpretacije skladb, vodenja vaje, vodenja zbora 48

49 OSNOVE DIRIGIRANJA 2. STOPNJA Dravograd, od januarja 2015 do aprila 2015 Predavateljica: Urška Štampe Oblika tečaja: skupinsko in individualno delo, seminar v obsegu 40 šolskih ur z izpitom Vsebina: osnove tehnike dirigiranja, interpretacije skladb, vodenja vaje, vodenja zbora OSNOVE DIRIGIRANJA 2. STOPNJA Ivančna Gorica, od oktobra 2014 do februarja 2015 Predavateljica: Urška Štampe Oblika tečaja: skupinsko in individualno delo, seminar v obsegu 40 šolskih ur z izpitom Vsebina: nadaljevanje osnov tehnike dirigiranja, interpretacije skladb, vodenja vaje, vodenja zbora LAHKIH NOT NAOKROG 1. STOPNJA Kraj po dogovoru, od oktobra 2014 do januarja 2015 Predavateljica: Maja Cilenšek Oblika tečaja: skupinsko in individualno delo, seminar v obsegu 40 šolskih ur z izpitom Vsebina tečaja: razvijanje sposobnosti slišanja in petja po notnem zapisu brez pomoči inštrumenta Ob koncu tečaja bodo slušatelji opravili praktični preizkus in prejeli diplomo o opravljeni zborovodski šoli. ZBOROVSKA KOMPOZICIJA - OSNOVE IN NADGRADNJA Laško, od februarja do decembra 2015 Predavatelja: Ambrož Čopi in Damijan Močnik Oblika tečaja: skupinsko in individualno delo, seminar v obsegu 40 šolskih ur z izpitom na prvi in drugi stopnji Vsebina tečaja: Kandidati bodo skozi analizo umetnih skladb in priredb slovenskih in drugih svetovnih skladateljev spoznali možnosti in načine oblikovanja lastnih skladb in priredb. Lahko bodo nadgradili znanje glasbenega stavka in različnih kompozicijskih tehnik, ter se to naučili uporabljati pri komponiranju vokalnih ali vokalno inštrumentalnih skladb. Ob ustvarjanju novih skladb bodo razmišljali tudi o tem, kaj kot skladatelji želijo izraziti, kaj želijo sporočiti in na kakšen način. SEMINAR ZA 46. TABOR SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV ŠENTVID PRI STIČNI Šentvid pri Stični, 11. oktober 2014, mentor Igor Švara Seminar je namenjen zborovodjem zborov, ki želijo nastopiti na taboru Udeležba je obvezna in je pogoj za nastop. Če zbor ne more poslati dirigenta, se seminarja lahko udeleži korepetitor ali pevec, ki je vsaj malo vešč branja partiture. SEMINAR ZA 46. TABOR SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV ŠENTVID PRI STIČNI - DODATNI Šentvid pri Stični, 8. november 2014, mentor Igor Švara Seminar je namenjen zborovodjem zborov, ki želijo nastopiti na taboru 2014, pa se niso mogli udeležiti prvega termina. 49

50 2.5 Založništvo PRIROČNIK ZA VOKALNO TEHNIKO Avtor: dr. Irena Boltežar Hočevar, Martina Burger in Sebastjan Vrhovnik Jesen 2015, naklada 400 izvodov Zaradi pomanjkanja slovenske literature načrtujemo izid priročnika s tega področja. NAŠI ZBORI, REVIJA ZA ZBOROVSKOO GLASBO notna zvezka 1 in izvodov, januar, september V 65. letniku dve notni številki s skladbami za mešani zbor, ženske in moške zbore. Tekstovna številka bo izhajala kot spletna revija. POTUJOČA MUZIKA izvodov, december 2015 V zbirki bodo izšle nove skladbe za mladinske zbore. Napisali so jih skladatelji, ki jih bodo zborovodje na regijskih tekmovanjih otroških in mladinskih zborov 2015 zaradi njihovega primernega pristopa do ustvarjanjaa skladb izbrali za naročila novih skladb. Skladbe bodo različne težavnosti: nekatere bodo primernejše tistim, ki se šele začenjajo ukvarjati z večglasjem, zahtevnejše pa bodo primerne tudi za dekliške ali celo ženske zbore. 50

51 NAŠI ZBORI, SPLETNA REVIJA ZA ZBOROVSKO GLASBO Spletna revija, ki je začela objave aprila 2014, mesečno prinaša aktualne novice in članke v rubrikah Odmevi, Pogovor, Izšlo je, Tema meseca, Zbor se predstavi in Napovednik dogodkov. Rubrike imajo 32 podrubrik. Pomembno mesto ima napovednik, v katerem vsem slovenskim zborom omogočamo dnevno vpisovanje svojih zborovskih dogodkov. Tako je ustvarjen edini slovenski zborovski napovednik. 2.6 Mednarodno sodelovanje in povezovanje ACDA Konvencija ameriških dirigentov Sodelujemo z mednarodnimi zvezami in pomagamo pri izmenjavi slovenskih in tujih zborov. Leta 2015 bomo pripravili predstavitev slovenske zborovske dejavnosti na bienalni konvenciji ameriških zborovodij v Salt Lake Cityju. ECA EC (European Choral Association Europa Cantat) Evropska zborovska zveza Sodelovanje v regionalnem odboru največjega evropskega zborovskega festivala Europa Cantat Pecz, Madžarska 2015, skrb za vključenost dirigentov in glasbe Slovenije, Hrvaške in Vojvodine v program festivala in obfestivalskega dogajanja. Sodelovanje v glasbeni komisiji festivala Europa Cantat Pecz, Madžarska EGP (European Grand Prix for Choral Singing Association) Zveza za veliko zborovsko nagrado Evrope Vodenje generalnega sekretariata. Priprava izhodišč in pravilnika za izbor žirije. Vodenje financ. Skrb za obveščanje o aktivnostih članic zveze in njihovo prepoznavnost (Mednarodno zborovsko tekmovanje Maribor, Florilege vocal de Tours/Francija, Concorso Polifonico Guido d'arezzo/italija, Bela Bratok International Choral Competition Debrecen/Madžarska, G. Dimitrov May International Choral Competition Varna/Bolgaria, Tolosa Choral Competition/Baskija, Španija). CFN (Choral Festival Network) Zveza zborovskih festivalov Zavzema se za povezavo festivalov, katerih glavni namen je kakovost organizacije, izvedbe in udeležencev kot protiutež komercialnim tekmovanjem. Sodelovanje v tričlanski komisiji za potrjevanje novih članov. 51

52 3 Inštrumentalna glasba Daniel Leskovic, samostojni svetovalec za inštrumentalno glasbo 3.1 Predstavitev Glasbeniki iz približno 300 ustvarjalnih in dejavnih inštrumentalnoglasbenih zasedb (od godb, pihalnih orkestrov, harmonikarskih, tamburaških in mandolinskih skupin ter plesnih orkestrov, big bandov, rockovskih skupin do citrarjev) najdejo svoje mesto v naših programih in na naših odrih. JSKD s svojim delom omogoča podporo, izobraževanje in usposabljanje ter mentorstvo vsem, ki kažejo pripravljenost lastnega angažiranja za aktivno udejstvovanje v naših programih in želijo kakovostnejše bivanje in ustvarjanje v ljubiteljski ali profesionalni kulturi. Slovenski inštrumentalisti so na gostovanjih v tujini in doma pomembni ambasadorji slovenske glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti, saj so zaradi svoje vsestranskosti navzoči na številnih področjih in so v številnih okoljih nepogrešljiv del kulturnega in družabnega življenja. Številne nagrade na mednarodnih tekmovanjih in festivalih pa kažejo, da naše zasedbe segajo v sam svetovni vrh inštrumentalne glasbe. 3.2 Osnovni cilji dejavnosti v letu Združevanje ljubiteljskih ustvarjalcev inštrumentalne glasbe Glavni cilj je vsestranski napredek celotne dejavnosti, ne le najštevilčnejšega godbeništva, z vizijo združevanja ustvarjalcev in povezovanja dogodkov. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti bo tako pod svojim okriljem leta 2015 skušal spodbujati množičnost dejavnosti, prav tako njeno kakovost in pestrost. Leta 2015 bomo pri inštrumentalni glasbi poudarjali razvoj tamburaške glasbe in mladinskih rockovskih skupin, kajti kakovost teh dejavnosti strmo raste, sočasno pa nastajajo tudi nove skupine. Pod okrilje inštrumentalne dejavnosti leta 2015 bomo vzeli tudi mažoretne skupine, ki za svoje delovanje dopolnjujejo delovanje godb. 2. Strokovno izpopolnjevanje dirigentov in umetniških mentorjev Strokovno izpopolnjevanje (dirigentska šola). Mentorski pogovori po regijskih in državnih prireditvah. Strokovno svetovanje. 52

53 Mednarodne povezave. Izdajanje strokovne literature. Izjemno pomemben dejavnik pri kvalitativnem razvoju društev so dirigenti in umetniški vodje inštrumentalnih skupin, saj usmerjajo delovanje posameznih inštrumentalnih skupin in njihove repertoarje, zato bomo s pomočjo zgornjih ukrepov poskušali ciljno voditi tudi ta segment dejavnosti. 3. Uveljavljanje»šole za skupinsko igro«v delo mentorjev in dirigentov šolskih in mladinskih orkestrov Prizadevamo si predstaviti možnosti glasbenega izobraževanja prek skupinske igre. Ta metoda je po svetu zelo dobro zastavljena in prinaša odlične rezultate. Mladi z aktivno udeležbo v skupinskem muziciranju lažje usvojijo učno snov, obdelana snov pa je tudi dobra osnova za poznejše glasbeno udejstvovanje. 4. Razvijanje in bogatenje mladinske rockovske inštrumentalne glasbe V okviru Rock Vizij bomo nadgradili ustvarjalnost mladinskih rockovskih skupin. Leta 2014 smo začeli uvajanje regijskih srečanj mladinskih skupin, ki gojijo rock, jazz-rock, etno-rock, fusion, punk in delujejo samostojno ali v okviru šole, kulturnih zavodov in kulturnih društev iz Slovenije in zamejstva. S prireditvami bomo leta 2015 še bolj spodbujali njihovo lastno ustvarjalnost in kreativnost v glasbenem, besedilnem in odrskem smislu. 5. Pridobivanje novih skladb in drugega gradiva Leta 2014 smo pripravili model potreb uporabnikov, na katere mora misliti skladatelj, ko piše skladbo za posamezno glasbeno zasedbo in težavnost. S prireditvami za leto 2015 bomo s pomočjo strokovnih komisij in zvez ustrezno tematsko zastavili program. Pri izbiri obveznega programa bomo sodelovali tudi s slovenskimi skladatelji ter Akademijo za glasbo v Ljubljani, in tako skrbeli za pridobivanje ustreznih skladb in drugega gradiva. 6. Dokumentiranje dejavnosti slovenskih glasbenih ustvarjalcev Vse prireditve in izobraževanja je treba tudi dokumentirati in objaviti na spletnih portalih. V ta namen ima inštrumentalna glasbena dejavnost svoj profil na Youtubu, Soundcloudu in Facebooku. Sočasno pa objavljamo datoteke tudi na drugih spletnih portalih. 3.3 Prireditve Prireditve z inštrumentalno glasbo so zastavljene kot predstavitev delovanja kulturnih društev na primernih in večjih odrih. Imajo tekmovalni in strokovnospremljevalni značaj in tako sodelujočim kot strokovnim spremljevalcem in organizatorjem omogočajo večjo programsko usmerjenost in kvalitativno rast dejavnosti. Namenjene so široki skupini udeležencev in občinstvu, naša cilja sta dostopnost in kakovost. Pri izbiri programa opozarjamo na ustrezno težavnostno stopnjo in zastopanost slovenske ustvarjalnosti. V prihodnjih letih bomo skrbeli še za večjo prepoznavnost slovenske inštrumentalne glasbene dejavnosti. Opozarjali bomo na atraktivne programske spremembe, kot so rdeča nit prireditve, povezovanje posameznih prireditev v celovite abonmaje, scenske in povezovalne projekte. 53

54 Pri izvedbi prireditev na področju godbeništva je pomembna sinergija med strokovnimi službami JSKD-ja ter nacionalno in reprezentativno zvezo področja, Zvezo slovenskih godb. Zveza slovenskih godb tako v skladu s svojim planom dela ter organizacijskimi in strokovnimi strukturami sodeluje pri godbeniških projektih. To sodelovanje omogoča, da so godbeniške prireditve strokovno in organizacijsko še kvalitetnejše in v skladu s potrebami godbeništva samega Prireditve na državni ravni FESTIVAL ORGLIC Trebnje, februar 2015, v sodelovanju s KD Mokronog Festival z visoko ravnijo muziciranja, ki že vsa leta z različnimi pedagoškimi prijemi (ocenjevanje, tekmovanje, razpis obveznih tem, vabila na nastope) uspešno spodbuja h kakovosti. Vsako leto pred strokovno komisijo nastopi več kot 70 ljubiteljev specifičnega inštrumenta orglic. Najboljši med udeleženci se s pridobljenim znanjem uspešno udeležujejo drugih festivalov, na katere so povabljeni na podlagi nastopa na festivalu Ah te orglice. GAS BRASS Žalec, 21. marec 2015 Na festivalu slovenskih trobilnih skupin se skupine predstavijo s programom, ki zajema širok spekter glasbe, namenjene predvsem dogodkom. Festival ni tekmovalnega značaja, a med nastopajočimi bomo izbrali skupino, ki bo Slovenijo zastopala na svetovno znani trubaški prireditvi v Guči. FESTIVAL ROCK VIZIJE Nova Gorica, maj 2015, v sodelovanju z gledališko dejavnostjo Državno srečanje mladinskih še neuveljavljenih rockovskih skupin, ki iščejo specifičen izraz in s tem prepoznavnost. Skupine se bodo srečanja udeležile prek izvedenih regijskih srečanj in strokovnega izbora prejetih posnetkov. Državno srečanje bo strokovno spremljano, na koncu pa bodo najboljši prejeli nagrade. Poleg srečanja je predvideno tudi izobraževanje udeležencev. 35. SREČANJE TAMBURAŠKIH IN MANDOLINSKIH SKUPIN SLOVENIJE 2015 Laško, 17. maj 2015 Tematsko zastavljena predstavitev slovenskih tamburaških in mandolinskih skupin in orkestrov. Na prireditvi bodo tamburaši in mandolinisti nastopili s tematsko zaokroženim in vrhunskim koncertnim programom. Ob koncu prireditve bo nastopila tudi najboljša skupina s hrvaškega državnega srečanja, naša izbrana skupina pa se bo udeležila tamkajšnjega državnega festivala. Za najboljše nastope in sporede bodo podeljene tudi posebne nagrade. 8. DRŽAVNI FESTIVAL MALIH INŠTRUMENTALNIH SKUPIN Dravograd, 4. julij 2015, v sodelovanju z ZKD Dravograd in občino Dravograd Prireditev festivalskega značaja je namenjena medsebojnemu druženju in izmenjavi izkušenj različnih inštrumentalnih skupin, ki štejejo do 25 članov. Program srečanja ni programsko omejen. Inštrumentalna zasedba posameznih sestavov je zelo raznolika, zato so tudi izvedbe pestre in zanimive. Na prireditvi imajo številne skupine možnost prikazati svojo ustvarjalnost v različnih glasbenih žanrih in si tako omogočiti pot na večje odre. Vse nastope spremlja strokovna žirija, ki s skupinami opravi razgovore. 54

55 11. SREČANJE BIG BANDOV SLOVENIJE Marezige, julij 2015 Srečanje big bandov Slovenije je festival glasbe za big bande. Je največji festival big bandov v srednji Evropi, ki se vsako leto odvije na začetku julija z dvema izvrstnima jazzovskima večeroma. Na njem big bandi predstavijo svoje delo, izmenjajo izkušnje in znanja, obiskovalci pa uživajo v glasbenem vikendu z izvrstnimi domačimi in tujimi izvajalci. Ob vse večji priljubljenosti festivala tako med glasbenimi zasedbami kot obiskovalci ostaja zvest prvotnemu namenu, ki je obiskovalcem omogočiti kakovosten glasbeni festival z izvrstnimi in priznanimi izvajalci in s tem povečati priljubljenost tovrstne glasbe. 20. TEKMOVANJE SLOVENSKIH GODB V ZABAVNEM PROGRAMU ZA POKAL VINKA ŠTRUCLA Ormož, 8. november 2015, v sodelovanju z občino Ormož in Glasbeno šolo Ormož Tekmovanje slovenskih pihalnih orkestrov, ki spodbuja kakovostno rast zabavne glasbe za pihalne orkestre. Zabavno glasbo srečujemo na vseh godbenih nastopih, zato je prepoznavni glasbeni»znak«slovenskega godbeništva, in taka mora biti izvedena prav tako kakovostno kot koncertna glasba. Prireditev je strokovno spremljana in najboljšim v posamezni kategoriji je podeljen pokal, poimenovan po kralju slovenskih koračnic. Prireditve na državni ravni v sodelovanju z Zvezo slovenskih godb 5. TEKMOVANJE MLADINSKIH GODB Maribor, 23. maj 2015, v sodelovanju z Zvezo slovenskih godb Tekmovanje je namenjeno mladinskim in šolskim godbam, ki želijo svoje znanje pokazati pred strokovno komisijo. Nastope spremlja tričlanska mednarodna komisija. Tekmovanja spodbujajo kakovostno rast, pospešujejo in bogatijo proces izobraževanja, širijo zanimanje za godbeništvo in krepijo pripadnost temu gibanju. To je edini tekmovalno-izobraževalni projekt, namenjen mladinskemu godbeništvu. Mladi godbeniki se imajo možnost ob tekmovanju spoznavati z ustrezno strokovno-programsko glasbeno literaturo, koncertnim odrom slovenske glasbene vzgoje na Konservatoriju za glasbo v Ljubljani in sočasno povezovati s sosednjo avstrijsko mladinsko godbeno organizacijo, ki vsako leto na prireditev pošlje svojega predstavnika. 35. TEKMOVANJE SLOVENSKIH GODB NA KONCERTNI TEŽAVNOSTNI STOPNJI Maribor, maj 2015, v sodelovanju z Zvezo slovenskih godb Koncertna tekmovanja pihalnih orkestrov slovenski model zajema pet težavnostnih stopenj, pri čemer se vsako leto pomerijo določene težavnostne stopnje. Slovenski model zajema triletni ciklus, ki omogoča pihalnim orkestrom če dosegajo odlične rezultate da v petih letih dosežejo najvišjo tekmovalno kategorijo. Pri nas model deluje po principu, da vsi novonastali orkestri oziroma orkestri, ki še niso tekmovali, vedno začnejo v najnižji težavnostni stopnji in se nato vzpenjajo proti svojemu najvišjemu dometu. 55

56 MUSICA CREATIVA Koper, avgust 2015, v sodelovanju z Zvezo slovenskih godb in Glasbeno šoloo Koper Mednarodni kreativni glasbeni dnevi. Programski sklopi mednarodnega izobraževanja predstavljajo izjemno sodobno ustvarjalnost, ki vključuje energijo in ambicioznost ustvarjalcev najvišje ravni. Poleg tega ponuja pogled v mednarodne trende, omogoča sodobne oblike raziskovanja, povezovanje različnih oblik vednosti, glasbene in multimedijske tehnologije in umetniških praks. Vsi udeleženci se seznanijo z možnostmi ustvarjanja in s pomočjo mentorjev izmenjujejo izkušnje. 9. FESTIVAL VETERANSKIH GODB Mengeš, 26. september 2015, v sodelovanju z Zvezo slovenskih godb Glasbeni uvod v mednarodni festival za tretje življenjsko obdobje. Na prireditvi sodelujoči dokazujejo, da so se v veteranskih godbah zbrali»z glasbo večno mladi«, ki so pri petdesetih (ali osemdesetih) letih še vedno zaljubljeni v glasbo in jih prav glasba ohranja mladostne in vedre kljub marsikaterim težavam. V Sloveniji deluje pet veteranskih godb, ki so regijsko organizirane. Številni godbeniki sočasno sodelujejo v lokalnih in veteranskih godbah. 3.4 Izobraževanja Izobraževanja so namenjena celotni populaciji. Večinoma so zasnovana v obliki večstopenjskih izobraževanj in poletnih projektnih seminarjev, ki razvijajo celostne osebnosti. Lokacije prireditev in izobraževanj se večinoma selijo po različnih krajih Slovenije z namenom večjee dostopnosti, vendar se zaradi prostorskih pogojev za posamezne projekte že ustvarjajo lokalni centri. Glasbeno izobraževanje v slovenskem šolskem sistemu izobražuje glasbenike, vendar ne ponuja posebnega izobraževanja za umetniške vodje (dirigente) godb/pihalnih oz. tamburaških orkestrov, ki imajo specifično tehniko dirigiranja, in poznavanja dejavnosti in ustrezne literature. JSKD zapolnjuje to 56

57 vrzel na ravni, ki je primerljiva z evropskimi glasbenimi konservatoriji in podpira Zvezo slovenskih godb pri projektu dirigentske šole. Poleg tega v okviru poletnih izobraževanj s pomočjo glasbene metodike vzgajamo širši pogled posameznika na glasbo in delovanje znotraj dejavnosti. Podatki dozdajšnjega dela kažejo, da se mladi z veseljem vračajo na izobraževanja in krepijo svoje znanje. Večina mladih, ki se večkrat udeležijo tedenskega poletnega izobraževanja, se odloči za nadaljevanje svojega glasbenega izobraževanja in pozneje predstavlja kakovostni umetniški del v društvih. Večina zdajšnjih mladih dirigentov je plod poletnih in dodatnih dirigentskih izobraževanj Izobraževanja na državni ravni SEMINAR ZA ROCKOVSKE SKUPINE Nova Gorica, 17. maj 2015 Seminar je odprtega tipa in je namenjen mladim, ki iščejo specifičen izraz in s tem prepoznavnost ter že ustvarjajo ali pa bi še radi ustvarjali v rockovskih skupinah. Seminar ni namenjen zgolj glasbenikom, temveč tudi igralcem in drugim, ki jih zanimata glasba in oder. UJEMI ZVOK, SEMINAR ZA BIG BAND Marezige, julij 2015, v sodelovanju z Zvezo big bandov Slovenije Seminar je odprtega tipa in je namenjen vsem amaterskim in poklicnim glasbenikom, ki bi svoje glasbeno znanje v jazzu in improvizaciji radi izpopolnili na dvodnevni delavnici z vrhunskimi mentorji. Ti so mednarodno priznani slovenski glasbeniki, seminar, ki je organiziran za vse inštrumente big banda, pa predstavlja možnost pridobitve novih znanj za vse nastopajoče in druge glasbenike, ki se zanimajo za tovrstno umetnost. USTVARJALNA TAMBURA Laško, september 2015 Cilj je dopolnilno izobraževanje tamburice s pomočjo priznanih mentorjev in koncertna predstavitev izobraževalnega procesa. Vsi udeleženci se seznanijo z možnostmi ustvarjanja in izmenjujejo izkušnje. Pri izvedbi želimo mentorjem in udeležencem posredovati nova znanja ali pa zgolj dopolniti že osvojena znanja in dodatno pripraviti zasnove za nove tamburaške učbenike. Sočasno v okviru tabora potekajo tri študijske skupine za inštrumentaliste (glede na starost in predznanje). Ob koncu med izvajanim programom izberemo tudi obvezne skladbe za državno srečanje tamburašev. Želja letošnjega seminarja je tudi priprava zgoščenke z deli slovenskih skladateljev, ki bo v prihodnosti služila kot promocija slovenskega tamburaštva. Seminarji na državni ravni v sodelovanju z Zvezo slovenskih godb FIGURATIVNI TABOR GODBENIKOV TER MAŽORETNIH SKUPIN Šmarje pri Jelšah, oktober 2015, v sodelovanju z Zvezo slovenskih godb Seminar je odprtega tipa in namenjen vsem amaterskim in poklicnim glasbenikom, ki si želijo pridobiti dodatne izkušnje godbeništva v gibanju in pozneje tudi uspešno nastopiti na različnih prireditvah. Seminar bo 57

58 potekal pod strokovnim vodstvom slovenskega predvodnika, Ivana Medveda. Na seminarju se bodo programu godbenikom pridružile tudi mažoretke, ki bodo spoznavale programske značilnosti skupnega nastopanja z godbo. DIRIGENTSKA ŠOLA ZA PIHALNE ORKESTRE Ljubljana, Zagreb, v sodelovanju z Zvezo slovenskih godb Termini ciklusa 1. stopnje: januar 2015, Jesenice marec 2015, Šentjernej april 2015, Mežica Termini ciklusa 2. stopnje: januar 2015, Ljubljana 2.4. marec 2015, Maribor maj 2015, Ljubljana Predavatelja Jan Cober, Miro Saje Šola v svojem»študijskem«programu zajema vse, kar morajo dirigenti vedeti, ko stopijo pred orkester (drža rok in telesa, samostojnost rok, vzmahi in odmahi, dajanje različnih vstopov, spremembe taktovskih načinov, poddelitve, sestavljeni ritmi, metrumi, korone, dirigiranje akcentov, sinkope, vodenje fraze, spremembe tempa: postopne, nenadne, poliritmija), prav tako pa udeleženci spoznavajo teoretske osnove dirigentskih priprav (študij partiture, zgodovinska ozadja, oblikoslovje, harmonijo, nauk o glasbi, podatke o skladatelju, potek vaje, vsebine na posamezni vaji, razporejanje težavnosti, predstavitev in učenje skladbe, reševanje težav, kako sestaviti dober spored). Sočasno bodo slušatelji poslušali še predavanja iz inštrumentacije, oblikoslovja in kompozicije. Pri šoli bodo sodelovali Pihalni orkester Slovenske vojske, Pihalni orkester slovenske policije, Pihalni orkester hrvaških obrambnih sil in Pihalni orkester Konservatorija za glasbo v Ljubljani. 3.5 Založništvo JSKD izdaja študijska in strokovna dela. Kot podporo projektom (tekmovanjem, festivalom) izdajamo obvezne in priporočene skladbe. Kot podporo pedagoškemu procesu izdajamo študijska gradiva, ki jih udeleženci uporabljajo na vseh treh stopnjah šolanja v okviru študijskih programov, ki jih izvajajo šole. Leta 2015 imamo predvideno izdajo študijskega gradiva, predstavitvene zgoščenke slovenskega tamburaštva in glasbene pravljice za otroke. Več avtorjev: ŠOLA ZA SKUPINSKO IGRO (GODBUČNIK) Ljubljana, junij 2015 Metoda, učbenik z notnimi zapisi, poučevanja mladih glasbenikov prek orkestrske igre Več avtorjev: VITEZ RUDI Ljubljana, julij 2015 Glasbena pravljica, ki predstavlja delovanje pihalnega orkestra skozi otroške oči Več avtorjev: ZGOŠČENKA SLOVENSKEGA TAMBURAŠTVA Ljubljana, oktober 2015 Predstavitvena zgoščenka del slovenskih skladateljev za tamburico. SLOVENSKI GODBENIK Ljubljana, vse leto 2015, sozaložnik Zveza slovenskih godb Časopis slovenskega godbeništva (spletna in tiskana različica). 58

59 3.6 Povezovanje z nacionalnimi glasbenimi združenji doma in v zamejstvu ter mednarodnimi glasbenimi zvezami in drugimi sorodnimi organizacijami Pri ljubiteljskem inštrumentalnem glasbenem delovanju v Sloveniji delujejo organizirane zveze združenj/društev. Z projektnim sodelovanjem želimo sodelujoče čim bolj povezati in z njimi zastaviti razvoj dejavnosti. Leta 2015 tako organiziramo večje število prireditev ter izobraževanj v sodelovanju z Zvezo slovenskih godb, Zvezo big bandov Slovenije in tudi lokalnimi društvi ter občinami. Isto leto se predvideva še ustanovitev Zveze tamburaških skupin. Ker je pri organizaciji projektov treba upoštevati tudi mednarodni prostor, aktivno sodelujemo (pri izvedbi in izmenjavah) z vsemi sosednjimi krovnimi organizacijami (Zveza slovenskih kulturnih društev Trst- Gorica-Videm, Hrvatski sabor kulture, Sterischer Blasmusikverband ) in svetovnimi organizacijami (Confédération Internationale des Sociétés Musicales, World Association for Symphonic Bands and Ensembles). Mednarodne organizacije imajo prihodnje leto kongrese, seminarje in prireditve na številnih koncih. V okviru možnosti bomo dejavnost slovenskega godbeništva na njih tudi predstavljali. 59

60 4 Historična glasba in ples Janez Jocif, svetovalec za historično glasbo in ples 4.1 Uvod Program je namenjen predvsem povezovanju vseh, ki se pri nas ukvarjajo s poustvarjanjem historične glasbe in plesa. Poleg tega je pomembna njegova vloga pri spodbujanju dokumentiranja, proučevanja in oživljanja naših domačih virov z omenjenega področja. Trudimo se tudi za stalno promocijsko dejavnost področja in ustvarjalcev. 4.2 Ocena stanja Pri delu se opiramo na sodelovanje z institucijami oz. njenimi člani, ki s svojo dejavnostjo segajo tudi na področje historične glasbe in plesa, predvsem na Akademijo za glasbo z oddelkom za staro glasbo. Omeniti velja tudi dobre odnose z Muzikološkim inštitutom SAZU in Narodnim muzejem Slovenije. Za razvoj dejavnosti v prihodnje pa je zagotovo najpomembnejše sodelovanje s festivalom Seviqc Brežice, ki je postal partnerski festival našega vodilnega projekta Musica Locopolitana in nam poleg dobre medijske prepoznavnosti omogoča tudi razvoj v mednarodni smeri. Stalnica, ki se ji ne bomo odrekli, je strokovna pomoč vsem posameznikom in skupinam. Izjemno pomembno je tudi stalno dokumentiranje in preučevanje naših virov s področja zgodnje glasbe in plesa. 4.3 Prireditve MUSICA LOCOPOLITANA Škofja Loka, 28., 29., 30. avgust 2015 Je osrednji tradicionalni državni projekt programa historične glasbe in plesa. Letošnjega bomo posvetili ustvarjalnosti minesengerjev, ki so v 12. in 13. stoletju ustvarjali na naših tleh, njihova dela pa so ohranjena v znanem Kodeksu Manesse. To so avtorji, ki jih poznamo pod poslovenjenimi imeni Žolneški, Ostrovrški in Gornjegrajski. Njihovo ustvarjalnost bomo s tematskimi predavanji in delavnicami, ki jih bodo vodili domači in tuji strokovnjaki (Marjana Benčina, Ljoba Jenče, Tanja Skok, Patrizia Bovi, Gabriele Russo), skušali umestiti v sočasni evropski literarno-glasbeni prostor in obenem tudi usmerjati delo konkretnih ustvarjalnih delavnic. Praktični rezultati projekta bodo izvedeni na koncertu v okviru festivala Seviqc Brežice avgusta na gradu Žolnek, domovanju enega od omenjenih trubadurskih lirikov. 60

61 LIBRE VERMELL Ljubljana, maj 2015 Lanskoletno delavnico v okviru tradicionalne Musice Locopolitane bomo letos nadgradili z večmedijsko produkcijo na podlagi srednjeveškega kodeksa Libre Vermell, ki je nastal ob koncu 14. stoletja v Kataloniji. V njem so med drugim ohranjeni zapisi desetih skladb, ki so se menihom zdele primerne za izvedbo v cerkvi. Deset zapisanih pesmi (med njimi je pet označenih kot krožni plesi) obsega repertoar od gregorijanskega korala, ljudskih enoglasnih pesmi in kanonov do večglasja v stilu evropske ars nove. Poleg latinskih najdemo besedila v provansalščini in prve znane zapise v katalonščini. Zanimivo je, da se na kult t. i. črne Marije v Kataloniji in drugod po srednjeveški Evropi navezuje tudi močno plesno izročilo. To nas povrne v čas, ko se je glasbo, poezijo in ples dojemalo kot enotno izrazno sredstvo (njihovo ločevanje zasledimo šele v renesansi in baroku). Obenem pa prepoznamo jasne izvorne stične točke tudi s tradicijo slovenskih t. i. Marijinih vrtcev, ki jih koreologi štejejo za naše edino avtohtono plesno izročilo. Poleg rekonstrukcije glasbe in plesa iz omenjenega kodeksa bomo v projekt vključili tudi sodobni odziv skladatelja Damijana Močnika. Izvajalci bodo komorni zbor Ave, ansambel za staro glasbo Capella Carniola in STOP slovenski tolkalni projekt. Premierni koncert je predviden maja. 4.4 Izobraževanje PLESNA DELAVNICA Koper, kulturni dom Bertoki 23., 24., 25. januar 2015 Mentorica Tanja Skok bo pripravila izbor plesov XV. in XVI. stoletja, ki se vsebinsko in zgodovinsko navezujejo na naša obalna mesta. Tridnevna vikenddelavnica, načrtovana januarja v koprodukciji s Pokrajinskim muzejem Koper, Glasbeno gimnazijo Koper in etno skupino Vruja, naj bi bila tudi spodbuda za ustanovitev stalne skupine, ki bi se na Obali nepretrgano ukvarjala s historičnim plesom in glasbo. 61

62 5 Gledališka in lutkovna dejavnost Matjaž Šmalc, samostojni svetovalec za gledališko in lutkovno dejavnost 5.1 Uvod Z nekaj več kot dvesto predstavami za odrasle letno in približno petsto predstavami otroških in lutkovnih gledališč ljubiteljska gledališka produkcija predstavlja pomemben del gledališke ponudbe v Sloveniji. Ljubiteljsko gledališče ne tekmuje s poklicnim, temveč ga dopolnjuje. Gledališka dejavnost JSKD pokriva tri temeljna področja delovanja: organizacijo gledaliških srečanj in festivalov, izobraževanje in izdajanje gledaliških publikacij. Srečanja in festivali so namenjeni vsem ljubiteljskim gledališkim in lutkovnim skupinam. Za vsako starostno skupino prirejamo gledališki festival, srečanje slovenskih lutkovnih skupin pa združuje lutkovne ustvarjalce vseh starosti. Organiziramo delavnice in seminarje, ki so namenjeni igralcem, režiserjem, mentorjem, animatorjem in drugim gledališkim ustvarjalcem. Predznanje in izkušnje za udeležbo na delavnicah načelno niso potrebne, razen tam, kjer je to posebej navedeno. Na naših festivalih in srečanjih se letno na vseh ravneh in v vseh kategorijah odvije približno 700 gledaliških in lutkovnih predstav, na katerih aktivno sodeluje okoli ustvarjalcev. Na naših srečanjih si te predstave ogleda okoli gledalcev. 5.2 Osnovni cilji dejavnosti 2015 Glavni cilj gledališke dejavnosti JSKD je vsestranski napredek dejavnosti, ne le gledališke in lutkovne dejavnosti kot gledališča, s ciljem ustvariti predstavo, temveč tudi kot sredstva za vzgojo in izobraževanje. Ne spodbujamo le množičnosti dejavnosti, ampak tudi njeno kakovost. To dosegamo prek izobraževalnih aktivnosti. Izobraževalna nota je očitna na naših seminarjih in delavnicah, je pa tudi glavna smernica naših prireditev in založniškega programa. 1. KREPITEV LUTKOVNE DEJAVNOSTI ODRASLIH S POUDARKOM NA LUTKOVNI PRODUKCIJI ZA ODRASLE UKREP: organizacija lutkovnih delavnic za odrasle lutkovne skupine Ljubiteljska lutkovna dejavnost je načelno dobro razvita, vendar večina lutkovnih skupin deluje pod okriljem vrtcev in osnovnih šol. Mladinske ali odrasle lutkovne skupine so redke, še redkejše so produkcije za odraslo občinstvo. S posebnimi izobraževanji za mladinske in odrasle lutkovne ustvarjalce bomo spodbudili nastanek novih mladinskih in odraslih lutkovnih skupin in jih s svetovanji skušali usmeriti tudi v produkcije za odrasle. 62

63 2. RAZVIJANJE ŠTUDENTSKEGA GLEDALIŠČA IN GLEDALIŠČA STAROSTNIKOV UKREP: ustanovitev študentskih gledaliških skupin in gledaliških skupin starostnikov Študenti in starostniki so enakopravno vključeni v gledališke skupine. Ker pa pri nas praktično ni študentskih gledaliških ali lutkovnih skupin oz. skupin, katerih člani so zgolj starostniki, izostanejo tudi teme, ki naj bi jih te skupine obravnavale, s tem pa ves segment»študentskega gledališča«in»gledališča starostnikov«. V sodelovanju z ZDUS in študentskimi organizacijami (ŠOU LJ, ŠOUP, ŠOU MB, ŠKIS ) bomo vzpostavili platformo za vzpostavitev tovrstnih skupin. S svetovanjem in organizacijo specifičnih izobraževalnih oblik bomo skupinam podali znanja in veščine, potrebne za ustvarjanje in razvoj. 3. DVIG KAKOVOSTNE RAVNI DELA OTROŠKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN UKREPI: organizacija gledaliških delavnic za mentorje otroških gledaliških skupin, svetovanje mentorjem med samim procesom dela, vpeljava metod gledališke pedagogike v delo mentorjev otroških gledaliških skupin ter pedagoških delavcev JSKD je v preteklih letih uspešno izvajal Šolo za mentorje in režiserje gledaliških skupin, v kateri so udeleženci spoznali celoten proces dela v gledališču. Čeprav je delo v odraslem in otroškem gledališču podobno, vsako zahteva drugačne metode. Šola za mentorje otroških gledaliških skupin bo podrobneje obdelala teme, specifične za otroške gledališke skupine, in predstavila različne metode dela z učenci. Šola bo dopolnitev delavnicam gledališke pedagogike. Vzporedno bodo potekala osebna svetovanja naših strokovnih spremljevalcev mentorjem otroških gledaliških skupin. Po regijah bomo vzpostavili mrežo zunanjih strokovnih svetovalcev, ki bodo mentorjem svetovali ne samo po ogledu predstave, temveč tudi že med samim procesom dela. 4. KREPITEV DEFICITARNIH PODROČIJ ZNOTRAJ GLEDALIŠKE UMETNOSTI (SCENOGRAFIJA, KOSTUMOGRAFIJA, OBLIKOVANJE ZVOKA IN SVETLOBE ), VZPOSTAVITEV INŠTITUTA LJUBITELJSKEGA KOSTUMOGRAFA, SCENOGRAFA, OBLIKOVALCA SVETLOBE UKREPI: organizacija gledaliških delavnic in seminarjev s posameznih področij Vse več ljubiteljskih gledališč pri študiju predstave sodeluje s poklicnimi režiserji, scenografi, kostumografi in preostalimi sodelavci. Ti svoje izkušnje prenašajo na člane skupine in dajo dodano vrednost predstavam, vendar pa prav zaradi njih izumira inštitut ljubiteljskih režiserjev, scenografov, kostumografov in preostalih ljubiteljskih»poklicev«. V preteklih letih smo veliko pozornosti usmerili v izobraževanje ljubiteljskih gledaliških in lutkovnih režiserjev, naslednje leto pa bomo več pozornosti namenili drugim profilom gledaliških ustvarjalcev z organizacijo posebnih delavnic za scenografijo, kostumografijo, oblikovanje svetlobe in zvoka. 5.3 Prireditve Gledališka srečanja in festivali potekajo na treh ravneh: območna, regijska in državna srečanja. Na teh se predstavijo gledališke in lutkovne predstave iz Slovenije in zamejstva. Po selekcijskem sistemu se izbrane predstave uvrstijo prek območnega na regijsko in državno srečanje. Namen srečanj pa ni prikazati in izpostaviti le najkakovostnejše produkcije ljubiteljskega gledališča, temveč prek strokovne ocene selektorja vsake posamezne predstave svetovati društvu oz. gledališki skupini. 63

64 5.3.1 Prireditve na državni ravni DRŽAVNO SREČANJE LUTKOVNIH SKUPIN SLOVENIJE Ravne na Koroškem, 2. junij 2015 Srečanje lutkovnih skupin Slovenije in Srečanje otroških gledaliških skupin Slovenije predstavljata pregled tovrstne produkcije v sezoni. Nanju se lahko prijavijo vse slovenske ljubiteljske lutkovne skupine in otroške gledališke skupine, ki delujejo v Slovenij, zamejstvu ali tujini. Zaradi povečanja števila mladinskih lutkovnih predstav smo te izločili iz srečanja in jih pridružili festivalu Vizije festivalu mladinskih skupin Slovenije. Tako mladi v starostni skupini let dobijo vpogled v ustvarjanje sovrstnikov v preostalih izraznih področjih. Namen srečanj lutkovnih in otroških gledaliških skupin je predvsem v kakovostni rasti lutkarstva in gledališča otrok. Strokovni spremljevalci srečanj po ogledu predstave skupini podajo svojo oceno in hkrati predloge, kako izboljšati samo delo in način delovanja skupine. Na srečanju bomo pripravili tudi različne seminarje za mentorje otroških gledaliških in lutkovnih skupin. DRŽAVNO SREČANJE OTROŠKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN SLOVENIJE Ravne na Koroškem, junij 2015 Namen srečanj otroških gledaliških skupin je predvsem v kakovostni rasti gledališča otrok. Strokovni spremljevalci srečanj po ogledu predstave skupini podajo svojo oceno in hkrati predloge, kako izboljšati samo delo in način delovanja skupine. Na srečanju bomo pripravili tudi različne seminarje za mentorje otroških gledaliških in lutkovnih skupin. FESTIVAL VIZIJE FESTIVAL MLADINSKIH SKUPIN SLOVENIJE Nova Gorica, maj 2015 Srečanje mladinskih gledaliških skupin Slovenije predstavlja pregled gledališkega, lutkovnega, literarnega, likovnega, filmskega in glasbenega ustvarjanja mladine. Nanj se lahko prijavijo vse slovenske ljubiteljske mladinske gledališke, lutkovne in rockovske skupine, ki delujejo v Sloveniji, zamejstvu ali tujini. Strokovna žirija festivala na koncu nagradi najboljše dosežke in posamezne ustvarjalce. Prejemnik vizionarja za najboljšo predstavo dobi pravico do udeležbe na Linhartovem srečanju srečanju odraslih gledaliških skupin, najboljši rockovski skupini pa omogočimo snemanje glasbenega videospota. Poleg predstav, projekcij, razstav in koncertov bomo za udeležence pripravili delavnice in uprizoritve gostujočih mladinskih skupin. Z željo, da bi festival razširili na vso mladino, ne glede na to, s katero dejavnostjo se ukvarja, smo že leta 2011 v sklopu Vizij organizirali Rock Vizije izbor za najboljšo mladinsko rockovsko skupino, leta 2012 pa dodali še mladinske lutkovne skupine in mladinske recitatorske skupine. Leta 2015 se Vizijam pridružujejo še filmski in likovni ustvarjalci. Tako je festival iz gledališkega prerastel v festival mladinske ustvarjalnosti. Namen srečanja ni le izbor najboljših dosežkov, skupin in posameznikov. Strokovni spremljevalci oz. selektorji podajo oceno dela skupine in predloge, kako izboljšati način njenega delovanja. Tako lahko skupina neposredno dvigne kakovost svojega delovanja. Na tovrstnih srečanjih skupine dobijo vpogled v delo drugih mladinskih posameznikov in skupin gledaliških, lutkovnih, recitatorskih, glasbenih, likovnih, fimskih in hkrati navežejo stike za nadaljnje medsebojno sodelovanje. 64

65 LINHARTOVO SREČANJE 54. FESTIVAL GLEDALIŠKIH SKUPIN SLOVENIJE Postojna, september 2015, v sodelovanju z občino Postojna Linhartovo srečanje je osrednja in najpomembnejša gledališka prireditev v organizaciji JSKD. Srečanje predstavlja izbor najkakovostnejših predstav slovenskega ljubiteljskega gledališča in je hkrati pregled ljubiteljske gledališke dejavnosti v Sloveniji. Nanj se lahko prijavijo vse slovenske ljubiteljske gledališke skupine, ki delujejo v Sloveniji, zamejstvu ali tujini. Pogoj za sodelovanje je udeležba na regijskih srečanjih gledaliških skupin, na katerih si predstave ogleda državni selektor. Programska komisija JSKD na njegov predlog izbere predstave, ki se uvrstijo na srečanje, neposredno pravico do udeležbe pa si zagotovi še zmagovalna predstava mladinskih gledaliških skupin na festivalu Vizije. Namen srečanja ni le izbor najboljše predstave. Z ocenami naših strokovnih spremljevalcev, selektorjev, skupine dobijo predloge in smernice za nadaljnje delo. Tako lahko skupina neposredno dvigne kakovost svojega delovanja. Na tovrstnih srečanjih skupine dobijo vpogled v delo drugih gledaliških skupin, hkrati pa navežejo stike za nadaljnje medsebojno sodelovanje. Poleg tekmovalnega dela, na katerem se predstavijo izbrane predstave, program festivala obsega tudi tematske okrogle mize, gledališke delavnice za udeležence srečanja in gostovanje gledaliških skupin iz tujine (v preteklih letih smo gostili skupine iz Hrvaške, Srbije, Madžarske, ZDA, Velike Britanije...). Našim skupinam tako omogočamo vpogled v tovrstno produkcijo v tujini, komunikacijo s temi skupinami in možnosti sodelovanja pri nadaljnjih projektih. S tem neposredno vplivamo na dvig kakovosti gledališke ustvarjalnosti pri nas. Linhartovo srečanje se bo končalo z razglasitvijo zmagovalne predstave in podelitvijo nagrad prestižnih kipcev matiček za posebne dosežke najboljšim skupinam in posameznikom. Umestitev festivala za več let v Postojno je bila dobra poteza, saj se je mesto s festivalom poistovetilo. To je opazno tako pri številu obiskovalcev kot pri odzivu medijev. Festival vse bolj postaja stična točka srečanja številnih gledaliških skupin, tudi tistih, ki na festival niso povabljene kot udeleženke. 5. MEDNARODNA KONFERENCA GLEDALIŠKE PEDAGOGIKE Ljubljana, oktober 2015, v sodelovanju z Društvom ustvarjalcev TAKA TUKA Gledališka pedagogika je v zadnjih treh desetletjih v svetu zelo napredovala. Tudi v Sloveniji si prizadevamo za razvoj tega gledališkega področja. Želimo, da bi gledališka pedagogika postala prepoznavna kot samostojna disciplina in bi se kot taka razvijala na različnih področjih: v profesionalnih gledališčih, nevladnih organizacijah, šolah, vrtcih, centrih obšolskih dejavnosti, bolnišnicah in drugod. Glavni namen konference je predstavitev vidikov in metod uporabe gledališča v vzgoji in izobraževanju. Priznani strokovnjaki iz Slovenije in tujine, ki delajo na področju gledališke pedagogike, bodo s predavanji in praktičnimi prikazi predstavili pomen in prednosti različnih metod stroke. Predavali bodo gostje z dolgoletnimi izkušnjami in bogatimi mednarodnimi referencami. S konferenco želimo povečati prepoznavnost področja, razširiti možnosti uporabe gledališke pedagogike in predstaviti njene pozitivne učinke, ki jih dosegajo posamezniki in organizacije z uporabo gledaliških metod v vzgoji in izobraževanju. Naš cilj je povezati organizacije in posameznike, ki se ukvarjajo s tem področjem in spodbuditi pedagoge k uporabi metod gledališča in drame pri pouku. Konferenca bo namenjena vsem, ki se pri svojem delu srečujejo z gledališčem in ga uporabljajo: učiteljem razrednega pouka, mentorjem gledaliških in lutkovnih krožkov, svetovalnim delavcem, pedagogom, vzgojiteljicam in vzgojiteljem v vrtcih in dijaških domovih, knjižničarjem, poklicnim igralcem, režiserjem, defektologom, terapevtom, učiteljem podaljšanega bivanja ter tudi vodstvenim delavcem vzgojno-izobraževalnih ustanov. 65

66 5.4 Izobraževanja Ljubiteljski gledališki ustvarjalci so v večini brez formalne gledališke izobrazbe. Naše gledališke delavnice in seminarji pokrivajo vse gledališko ustvarjanje. Posebno pozornost namenjamo mentorjem otroških gledaliških in lutkovnih skupin ter drugim pedagogom, ki pri svojem delu uporabljajo metode gledališke pedagogike Izobraževanja na državni ravni GLEDALIŠKA ŠOLA IGRA Ljubljana, vse leto Šola bo vse leto. Namenjena je ljubiteljskim igralcem vseh starosti, režiserjem in mentorjem, ki bi se radi poglobili v igralski vidik gledališkega ustvarjanja. Mentorji bodo Vanja Slapar Ljubutin, Viktor Ljubutin, Tomaž Gubenšek, Andres Valdes (predvidoma bo imela 100 slušateljev). GLEDALIŠKA ŠOLA IGRA SISTEM STANISLAVSKEGA Ljubljana, oktober december 2015 Predvidoma 12 udeležencev, mentorja Vanja Slapar Ljubutin in Viktor Ljubutin Prvi del gledališke šole bo obsegal osnovne igralske tehnike. Sistem Stanislavskega je temeljni sistem igralske tehnike, iz katerega izhajajo praktično vse druge tehnike in je prasistem modernega gledališča. Glavni cilj delavnice gledališke igre bo umetniško prepričljiva podoba odrskega življenja in živ, prepričljiv, verodostojen igralec na odru. S pomočjo vaj in igralskih tehnik bodo udeleženci spoznavali razliko med gledališčem»prikazovanja«in gledališčem»doživljanja«, poskušali se bodo znebiti klišejev in priti v ustvarjalno stanje. GLEDALIŠKA ŠOLA IGRA SISTEM STANISLAVSKEGA NADALJEVALNA DELAVNICA Ljubljana, januar marec 2015 Predvidoma 12 udeležencev, mentorja Vanja Slapar Ljubutin in Viktor Ljubutin V nadaljevalni delavnici bodo udeleženci nadgradili znanje, pridobljeno v prvem letu šolanja. Cilj delavnice bo krajša gledališka predstava in celoten proces ustvarjanja predstave (od bralnih vaj, dela z igralcem do postavitvenih in izdelovalnih vaj). GLEDALIŠKA ŠOLA IGRA TEHNIKA GOVORA I. Ljubljana, oktober 2015 Predvidoma 12 udeležencev, mentor: Tomaž Gubenšek Govor je eno od igralčevih osnovnih izraznih sredstev, zato sta nujna tehnika izgovorjave in ohranjanje govorne kondicije. Gledališki seminar Tehnika govora je namenjen vsem, ki se v življenju srečujejo z javnim nastopanjem, predvsem gledališkim ustvarjalcem, pa tudi napovedovalcem, recitatorjem, predavateljem idr. Organiziran je tudi za mentorje otroških in odraslih gledaliških skupin, saj prav pravilna tehnika govora predstavlja eno od osnov za ustvarjanje v gledališču. Na seminarju se bodo udeleženci srečali s temami, ki pomagajo pri artikulaciji, govorni prezenci in sproščenosti. Delo bo praktične narave, sestavljeno iz različnih vaj, ki pomagajo krepiti občutek za glas, postavitev 1diha, obvladovanje prostora z glasom ipd. 66

67 GLEDALIŠKA ŠOLA IGRA TEHNIKA GOVORA II. Ljubljana, oktober 2015 Predvidoma 12 udeležencev, mentor: Tomaž Gubenšek Nadaljevalni seminar je namenjen raziskovanju in razvijanju tehničnih priprav na govorno dejanje. Osvojeno znanje bodo udeleženci prenesli na konkretne primere besedila. Poleg tega si bodo ogledali osnove analize in interpretacije različnih tipov besedil (poezija, drama, proza), prav tako glavne značilnosti vsake zvrsti in pripravo na govorno interpretacijo. GLEDALIŠKA ŠOLA IGRA TRENING GOVORNEGA APARATA Ljubljana, januar marec 2015 Predvidoma 12 udeležencev, mentor: Tomaž Gubenšek Govorni trening je zelo pomemben del igralskega treninga, s katerim govornik vzdržuje govorno kondicijo. Le s stalnimi vajami za artikulacijo lahko dosežemo in vzdržujemo visoko govorno raven. Trening je namenjen predvsem tistim, ki stalno javno nastopajo: igralcem, napovedovalcem, govornikom idr. GLEDALIŠKA ŠOLA IGRA PANTOMIMA Ljubljana, marec maj 2015 Predvidoma 12 udeležencev, mentor Andres Valdes Cilj delavnice je ozavestiti telo kot enega od igralčevih osnovnih izraznih sredstev. Udeleženci se bodo naučili obvladovati posamezne dele telesa in telo kot celoto. Seznanili se bodo z osnovami klasične in moderne pantomime, njene uporabe in uporabnosti v gledališču ter drugih zvrsteh umetnosti (ples ). GLEDALIŠKA ŠOLA IGRA PANTOMIMA NADALJEVALNI SEMINAR Ljubljana, oktober december 2015 Predvidoma 12 udeležencev, mentor Andres Valdes V nadaljevalnem seminarju bodo udeleženci nadgradili znanje, pridobljeno v začetnem delu, in pripravili predstavo gledališke pantomime. GLEDALIŠKA ŠOLA IGRA IMPROGOJNICA Ljubljana, januar maj 2015 Predvidoma 24 udeležencev, mentorji Urška Mlakar, Irena Strelec in Jan Hrušovar Cilj delavnice je udeležencem podati osnove improvizacijskega gledališča in gledališke improvizacije. Udeleženci se bodo v prvem delu delavnice spoznali z osnovami in dinamikami gledaliških improvizacij kot sredstva gradnje prizora, v drugem delu pa z različnimi disciplinami improvizacijskega gledališča. Improgojnica je namenjena članom gledaliških in improvizacijskih skupin. GLEDALIŠKA ŠOLA ZA MENTORJE IN REŽISERJE OTROŠKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN Ljubljana, januar marec 2015 Predvidoma 12 udeležencev, mentorica Kim Komljanec Delavnica, namenjena vsem mentorjem otroških gledaliških skupin, bo potekala v treh vsebinskih sklopih: I. Izbira in priredba teksta, osnove dramaturgije, II. Režijski koncept uprizoritve, zasnova prostora, likovna podoba predstave in III. Delo z otrokom in postavitev predstave. Delo v vseh treh sklopih bo izrazito praktične narave. Potekalo bo v manjših skupinah, v katerih pa bo vsak posameznik imel svojo nalogo. Med posameznimi termini bo mogoče tudi posvetovanje z mentorico. Med šolo bo mentorica na voljo tudi za konkretna vprašanja, povezana z delom mentorjev v svojih skupinah. 67

68 GLEDALIŠKA ŠOLA ZA MENTORJE IN REŽISERJE GLEDALIŠKIH SKUPIN Ljubljana, oktober december 2015 Predvidoma 12 udeležencev, mentorji Jaša Jamnik, Ana Rahela Klopčič in Simona Semenič Gledališka šola za mentorje je sestavljena iz štirih modulov v celoto povezanih sicer samostojnih delavnic in seminarjev, katerih se bodo lahko udeleženci udeležili v celoti ali izbrali le določene. Šola bo obdelala vse teme, potrebne za pripravo in izvedbo gledališke predstave: režija, dramaturgija, scenografija, kostumografija, oblikovanje svetlobe in maska. Cilj šole sicer ni predstava, kljub temu pa bodo vsi moduli obdelovali isto temo, osvetljeno z različnih vidikov. 64-urna delavnica je namenjena vsem ljubiteljskim mentorjem, režiserjem, scenografom, kostumografom, maskerjem in oblikovalcem svetlobe. Namen šole je dvigniti kakovost ljubiteljskih gledaliških predstav. NADALJEVALNA LUTKOVNA ŠOLA Piran, Nova Gorica, januar marec 2015 Predvidoma 24 udeležencev, mentorji Katja Povše, Jelena Sitar in Igor Cvetko Nadaljevalna lutkovna šola bo nadgradila znanja o lutkovnem gledališču, pridobljena v začetni šoli. Osredotočila se bo na lutkovno produkcijo in obravnavala vse sklope lutkovnega ustvarjanja: izbira teksta, dramaturški in režijski koncept, izbira (predstavitev) lutkovne tehnike, izdelava lutk, animacija. Lutkovna šola je namenjena predvsem mentorjem lutkovnih skupin. Namen šole je podati osnovna znanja, potrebna za vzpostavitev nove lutkovne skupine. LUTKOVNA ŠOLA ANIMACIJA II. Ljubljana, januar april 2015 Predvidoma 12 udeležencev, mentor Brane Vižintin Nadaljevalna lutkovna šola se bo posvetila predvsem animaciji in gradnji lika. Udeleženci se bodo naučili izražati skozi lutko, animirati lutke v različnih tehnikah in likovnosti, prenesti igralčevo vlogo, energijo in impulze v lutko, sposobnosti ustvarjalnega izražanja z lutko, razumeti dominantnost lutke v odrskem uprizarjanju ter razviti odnos igralca do lutke in obratno. Udeleženci se bodo srečali z zakonitostmi animacije različnih lutkovnih tehnik: animacija delov telesa, predmetov, marionete, ročne lutke, javajke, mimične lutke, bunraku namizno gledališče, soigra igralca in lutke. Spoznali bodo prednosti in omejitve pri vsaki tehniki in pravilno oz. smiselno uporabo posamezne tehnike v lutkovni predstavi. Glavni del delavnice bo posvečen obvladovanju lutkovnih tehnik, oživljanju predmetov ter razvijanju odnosa do likovno obdelanih predmetov ter sposobnosti ustvariti dramski lik z lutko. Ciljna skupina so predvsem mentorji šolskih lutkovnih skupin ter animatorji in ustvarjalci v odraslih lutkovnih skupinah. DELAVNICE PEDAGOŠKEGA GLEDALIŠČA Delavnice so namenjene vsem mentorjem otroških gledaliških skupin pa tudi učiteljem razrednega pouka in strokovnih predmetov, svetovalnim delavcem, pedagogom, vzgojiteljem, gledališkim mentorjem, animatorjem in vsem, ki se ukvarjajo z vzgojo otrok. Delavnice bodo vodili priznani pedagogi iz Slovenije, Velike Britanije, Češke in Hrvaške, ki bodo predstavili različne principe in uporabe gledaliških metod pri vzgoji otrok in mladostnikov. 68

69 DELAVNICE PEDAGOŠKEGA GLEDALIŠČA LUTKE/GLEDALIŠČE ZA UČENJE IN CELOSTNI RAZVOJ Predvidoma 12 udeležencev, mentorica Helena Korošec Delavnica bo predstavila uporabo različnih gledaliških in lutkovnih tehnik in metod pri poučevanju razrednega in predmetnega pouka, kako motiviramo učence in učitelje, kako z uporabo gledaliških sredstev izboljšamo dojemanje snovi, kako iz nastalega materiala sestaviti krajše odrsko delo. DELAVNICE PEDAGOŠKEGA GLEDALIŠČA ČUJEČNOST IN USTVARJALNOST Ljubljana, marec april 2015 Predvidoma 8 udeležencev, mentorica Aleksandra Schuller Izkustveni seminar je namenjen vsakomur, ki se zanima za samoraziskovanje in ustvarjanje v različnih umetnostnih medijih. K udeležbi in strokovnemu izpopolnjevanju pa vabimo tudi gledališke, plesne, likovne in glasbene ustvarjalce/pedagoge/terapevte ter strokovne delavce s področij vzgoje, izobraževanja, socialnega dela ter zdravstva, ki v svoje delo z otroki, mladino ali odraslimi vključujejo ustvarjalne dejavnosti. DELAVNICE PEDAGOŠKEGA GLEDALIŠČA TEHNIKE DRAME V IZOBRAŽEVANJU Ljubljana, oktober 2015 Predvidoma 12 udeležencev, mentorica Ines Škuflić Horvat, Hrvaška Tehnike drame v izobraževanju imajo jasen vzgojni cilj in omogočajo učenje na podlagi izkušenj. Posebnost metode je, da učenci postanejo aktivni udeleženci v oblikovanju lastnega učenja. Na delavnici bo predstavljenih nekaj tehnik drame v izobraževanju in pedagoškega gledališča ter načini sodelovanja učencev in učiteljev. DELAVNICE PEDAGOŠKEGA GLEDALIŠČA USTVARJANJE ČLOVEKA V SEBI Ljubljana, oktober 2015 Predvidoma 12 udeležencev, mentor Chris Cooper, Velika Britanija Praktična delavnica se bo osredotočila na načine uporabe gledališča in drame v razredu. Udeleženci bodo raziskali dramatično situacijo, dekonstruirali ključne elemente njene strukture ter analizirali teorijo in filozofijo, na katerih temelji. VEŠČINSKE DELAVNICE Delavnice so namenjene vsem, ki skrbijo za nemoten potek dela v gledališču: oblikovalcem svetlobe, zvoka in gledališke maske, tonskim tehnikom, mojstrom luči in maskerjem. OBLIKOVANJE ZVOKA Predvidoma 12 udeležencev, mentor Brane Zorman Delavnica je namenjena oblikovalcem tona, tonskim mojstrom in tehnikom, ozvočevalcem pa tudi režiserjem, ki se srečujejo z oblikovanjem zvočne podobe gledaliških in plesnih predstav, koncertov, proslav in drugih odrskih prireditev. 69

70 LIKOVNA PODOBA PREDSTAVE SCENOGRAFIJA IN KOSTUMOGRAFIJA Ljubljana, marec 2015 Predvidoma 12 udeležencev, mentorici Katarina Zalar in Ana Rahela Klopčič Delavnica bo govorila o scenografiji kot oblikovanju prostora zgodbe, kjer bodo pojasnjeni osnovni principi, vprašanje merila, atmosfere, svetlobe in odra, kot prostora, v katerem se realno prepleta z imaginarnim. Dotaknila se bo tudi prostorov, ki niso nujno vezani na gledališče, vendar odpirajo pogled na različne prostore v arhitekturi, mestu in naravi, kot uvod v likovni svet nasploh, in tako skušala o gledališkem odru razmišljati ne zgolj kot o»zaprti škatli«, temveč scenografijo definirati kot preplet prostora, časa, gibanja in svetlobe na odru. Tema drugega dela delavnice bo kostumografija, enem bistvenih gradnih elementov predstave. Kostumi v predstavi nimajo naloge zgolj»obleči igralca«, temveč govorijo svojo zgodbo in s tem odločilno pripomorejo h gradnji igralčevega lika in celotne predstave. OBLIKOVANJE GLEDALIŠKE SVETLOBE Ljubljana, november 2015 Predvidoma 12 udeležencev, mentor Davor Balent Oblikovanje svetlobe je veda in umetnost o načrtovanju osvetljevanja interierjev ali eksterierjev v skladu s tehničnimi, estetskimi in psihološkimi zahtevami. Svetloba ima odločilno vlogo pri gradnji kompozicije in atmosfere v predstavi in tudi pri določanju časa, prostorski umestitvi Udeleženci se bodo seznanili s potekom svetlobnega oblikovanja, od ideje do praktične izvedbe, z zapisom luči, izdelavo tehnične dokumentacije in postprodukcijo. Spoznali bodo različne tipe svetil, pozicijo in njihovo uporabo. Obravnavali bodo različne funkcije in lastnosti svetlobe, mešanje barv in njihov vpliv na vtis in učinek prostora. OBLIKOVANJE GLEDALIŠKE MASKE Ljubljana, november 2015 Predvidoma 12 udeležencev, mentorica Alenka Nahtigal Tema delavnice bo oblikovanje maske v gledališču. Kaj pomeni maska v gledališču? Kakšna mora biti maska v razmerju do stila igre, oblikovanega karakterja, kostumografije, koncepta uprizoritve? Kako na oblikovanje vpliva velikost dvorane in način osvetlitve? Udeležencem bodo poleg osnovnih prvin gledališke maske predstavljene tudi metode igralske transformacije s pomočjo maske: postaranje, pomlajevanje, deformacija obraza, ponazoritev raznih bolezni itd. Delavnica bo povsem praktičnega značaja. POLETNE GLEDALIŠKE IN LUTKOVNE DELAVNICE Koper, 29. junij 6. julij 2015 Predvidoma 40 udeležencev, mentorji Chris Cooper, Jelena Sitar Cvetko, Predrag Stojmenović (Srbija) Poletne gledališke delavnice so namenjene predvsem režiserjem in mentorjem gledaliških in lutkovnih skupin. Na njih skozi teoretična in praktična predavanja poglobijo svoje znanje, potrebno za delo z ljubiteljsko gledališko skupino. Leta 2015 bomo v okviru poletnih gledaliških delavnic organizirali Pedagoško gledališče (mentor Chris Cooper), namenjeno mentorjem otroških in mladinskih gledališč, Režijo gledališke predstave nadaljevalna delavnica (mentor Predrag Stojmenović), namenjeno mentorjem in režiserjem gledaliških skupin, in Lutkovno gledališče (mentorica Jelena Sitar Cvetko). MEDNARODNE POLETNE GLEDALIŠKE DELAVNICE Izola, avgust 2015 Predvidoma 60 udeležencev, mentorji Michael Green Alujevic, Sara Šoukal, Katrin Janser (Švica), Katharina Böhrke (Nemčija), John Willson (Velika Britanija), Maja Gal Štromar Mednarodne poletne gledališke delavnice so namenjene vsem gledališkim ustvarjalcem, ki bi radi nadgradili svoje znanje in izkušnje v gledališkem ustvarjanju. V tem terminu ponujamo predvsem teme, s katerimi ljubiteljski gledališki ustvarjalci čez leto redkeje pridejo v kontakt in jih lahko podrobneje obdelamo. Mednarodne poletne gledališke delavnice so»mednarodne«zaradi mentorjev, ki prihajajo (tudi) iz tujine, in zaradi udeležencev, ki prihajajo iz Evrope. Delavnice bodo potekale ves teden in se bodo končale z javno produkcijo udeležencev. 70

71 5.5 Založništvo Na JSKD skušamo s svojimi publikacijami društvom pomagati na teoretični in praktični ravni. Z izdajo priročnikov in dramskih tekstov neposredno vplivamo na kakovost in raznolikost dela gledaliških skupin, z izdajo publikacij gledaliških razprav in teorije pa prispevamo k razvoju celotne teatrološke vede, pomembne ne samo za ljubiteljske in poklicne gledališke ustvarjalce, temveč tudi za celotno slovensko kulturo in znanost. Leta 2015 načrtujemo tudi vzpostavitev portala z osnovnimi informacijami o gledaliških besedilih. Tako bo društvo, ki bo iskalo primerno besedilo, lahko ožji izbor naredilo po obisku tega portala. Dostop bo brezplačen, portal pa se bo sproti dopolnjeval z novimi vsebinami. V nekaj letih bo tako nastala neprecenljiva baza, ki ne bo uporabna zgolj za ljubiteljske gledališke ustvarjalce, temveč tudi za poklicne ustvarjalce, gledališke teoretike, študente in dijake. E-DRAMA je delovni naslov novega portala, na katerem bodo obiskovalci lahko našli osnovne podatke o gledaliških delih število in spol nastopajočih, kraj in čas dogajanja ter kratke vsebine. Portal bo deloval odprto (kot npr. spletna enciklopedija Wikipedia), s svojimi prispevki ga bodo oblikovali in dopolnjevali obiskovalci. TEHNIKA GOVORA priročnik Avtorica: mag. Alida Bevk Ljubljana, november izvodov Urednik: Matjaž Šmalc Gledališki priročnik avtorice mag. Alide Bevk, docentke na ljubljanski AGRFT, skozi teorijo in s praktičnimi prikazi obdela tvorbo posameznega glasu in njene nadgradnje v govor. Priročnik vsebuje tudi praktične vaje za vsakodnevni trening govornega aparata. PET DRAMSKIH BESEDIL ZA OTROŠKA IN MLADINSKA GLEDALIŠČA več avtorjev Ljubljana, november izvodov Urednik: Matjaž Šmalc V knjigi bo objavljenih pet najboljših dramskih besedil, prispelih na natečaj JSKD za najboljše otroško ali mladinsko dramsko besedilo. Objavljena dramska besedila bodo primerna za izvajanje otroških in mladinskih gledaliških skupin. 71

72 6 Folklorna dejavnost Tjaša Ferenc, samostojna strokovna svetovalka za folklorno dejavnost 6.1 Uvod Folklorne skupine na Slovenskem (po)ustvarjajo plesno, pevsko, glasbeno in drugo duhovno izročilo. Hkrati s kostumi in glasbili posegajo tudi v materialno kulturo. Današnjemu občinstvu posamezne odbrane elemente preteklosti, izročila približujejo in prikazujejo s sodobnimi odrsko-scenskimi interpretacijami. Da bi bilo delo v tovrstnih skupinah še kakovostnejše, nastopi pa prepričljivi, JSKD organizira praktične delavnice in seminarje za pridobitev znanj in spoznavanje kakovostnih odrskih interpretacij. Te lahko skupine predstavijo na srečanjih, ki jih JSKD pripravlja na dveh oziroma treh ravneh. Program prireditev, izobraževanj in založništva namenjamo folklornikom ter pevcem in godcem, ki želijo prvine izročila poustvarjati na stroki ustrezen način predvsem vodjem skupin, posamezne dejavnosti pa tudi njihovim članom. Za razvoj folklorne dejavnosti je ključnega pomena neformalno, spodaj navedeno izobraževanje, ki je v zadnjih letih spodbudilo kakovostno rast folklornih, pevskih in godčevskih skupin, ob tem pa tudi založništvo, ki prispeva k ustreznemu dojemanju folklorne dejavnosti v stroki, znanosti in med širšim občinstvom ter prenaša strokovna spoznanja v prakso. Del prizadevanj je namenjen spoznavanju drugih področij kulturne dediščine. 6.2 Osnovni cilj dejavnosti Folklorna dejavnost iz leta v leto postaja bolj zanimiva in aktualna. A se moramo vsi, ki se z njo ukvarjamo z željo, da bi se razvijala, osvoboditi nekaterih stereotipnih idej, ki so se o njej izoblikovale v desetletjih njenega obstoja. Gre za množično dejavnost, naš cilj pa je z ustvarjalci, vodji in strokovnjaki folklorne dejavnosti, s skupnimi prizadevanji in pogledi, snovati primerne usmeritve. Delavnice, seminarje in tabore, ki so do zdaj predstavljali gonilo razvoja folklorne dejavnosti, bomo ohranili in vsebinsko razvijali, večjo spremembo bomo uvedli pri začetnem seminarju za vodje otroških ali odraslih folklornih skupin. Ljudje, ki se nameravajo ukvarjati z vodenjem otroških ali odraslih folklornih skupin, namreč danes potrebujejo precej več znanj, kot so jih potrebovali pred leti, hkrati pa potrebujejo drugačna znanja, taka, ki bodo omogočala oblikovanje kakovostnih in občinstvu primernih programov. Tudi v prihodnje si bomo prizadevali za medijsko prepoznavnost in približevanje folklorne dejavnosti ljudem, saj je v javnosti še vedno navzoča izkrivljena predstava folklorne dejavnosti in splošno nepoznavanje področja. 72

73 Za prihodnji razvoj je pomembno aktivno razmišljanje o profesionalizaciji strokovnega kadra (vsaj pri večjih skupinah) in iskanje možnosti za izobraževanje novih kadrov na univerzitetni ravni. Nekaj tovrstnih pozitivnih praks že poznamo, a jih je treba razvijati, predvsem pa poiskati nove možnosti. Folklornik kot strokovno vodilo in glasilo, ki omogoča širšo izmenjavo mnenj in pogledov na folklorno dejavnost, ostaja njen osrednji in najpomembnejši glasnik. Ob njem se ne sme prezreti pomena drugih načinov posredovanja najrazličnejših informacij tako ljudem, ki se ukvarjajo s folklorno dejavnostjo, kot tistim, ki se z njo posredno srečujejo. Tu je pomembno predvsem urejanje spletne strani in redno tedensko informiranje vseh, ki se ukvarjajo s folklorno dejavnostjo, z elektronskimi sporočili. Spodbuditi je treba delo z mladimi, se tesneje povezati z osnovnimi šolami, izobraževalnimi institucijami na univerzitetni ravni (pedagoška fakulteta) in opozarjati na dejansko izvajanje učnih načrtov, ki predvidevajo vključevanje izročila v redni osnovnošolski program. Slednje nam je že uspelo, saj smo skupaj z Zavodom za šolstvo pripravili učni program za folklorno dejavnost v okviru neobveznega izbirnega predmeta umetnost, ki se od letos že izvaja po osnovnih šolah. Osnovni cilji Zasnova sodobne usmeritve folklorne dejavnosti v soglasju s stroko in dvig izvedbene ravni nastopov folklornih, pevskih in godčevskih skupin. 2. Ustrezna podpora produktivnih kadrov v okviru folklorne dejavnosti pri strokovni rasti (in iskanje rešitev za delno profesionalizacijo področja). 3. Dosledna predstavitev pevskega, plesnega in godčevskega izročila v osnovnošolskem izobraževalnem sistemu in krepitev folklorne dejavnosti za mlade (na ravni članstva in vodstvenih kadrov). Pot k njihovi uresničitvi 1. V pogovorih s strokovnimi spremljevalci srečanj folklornih, pevskih in godčevskih skupin, predavatelji na izobraževanjih in drugimi, ki se neposredno ali posredno ukvarjajo s plesno, pevsko, inštrumentalno-glasbeno in oblačilno dediščino, iskati nove možnosti interpretiranja plesnega in s plesom povezanega izročila, spodbujati inovativnost in neoporečno izvedbeno plat folklornih skupin, na prireditvah, izobraževanjih in v Folklorniku predstaviti dobre prakse in s strokovnimi spremljevalci srečanj in poznavalci folklorne dejavnosti začrtati nove in ustreznejše kriterije za ocenjevanje na srečanjih. 2. Spoznavanje plesnega izročila vključiti v redne izobraževalne programe, predvsem na univerzitetni ravni (Pedagoška fakulteta, Fakulteta za šport, Filozofska fakulteta oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo), najbolj produktivnim in prizadevnim kadrom nuditi podporo, formalno in neformalno vzgojo na poti do njihovega morebitnega profesionalnega ali polpoklicnega delovanja in priprava osnutka rednega izobraževalnega programa, ki bi omogočal vzgajanje profesionalnih vodij folklornih skupin. 3. Učiteljem in učiteljicam v osnovnih šolah in mladim ponuditi dodatna izobraževanja, mladim nameniti več prireditev v okviru folklorne dejavnosti, ponujati vsebine, ki bodo navdušile mlade, pripraviti posebna izobraževanja, ki so namenjena predvsem vzgoji mladih folklornikov, pevcev in godcev, in nuditi ustrezno selekcioniranje skupin na območni, regijski in državni ravni. 73

74 6.3 Prireditve Za razvoj folklorne dejavnosti je pomemben sistem selekcije, ki otroškim in odraslim folklornim skupinam ter skupinam pevcev ljudskih pesmi in godcem ljudskih viž omogoča spremljanje dosežkov in primerjanje lastnega dela z delom drugih. Hkrati pa strokovne analize vseh predstavljenih programov skupinam omogočajo kakovostno napredovanje in rast. Leta 2015 bomo ohranili uveljavljeni sistem območnih, regijskih in državnih srečanj otroških folklornih skupin. Racionalizirali bomo le število območnih srečanj, in sicer tako, da bomo združili srečanja, na katerih se predstavlja manj kot šest skupin. V sistemu srečanj pevskih in godčevskih skupin bomo zaradi bienalnega sistema znova izključili regijska srečanja. Skupine bodo morale kljub temu, že na območnih srečanjih, slediti v razpisu navedenim pogojem, ki so zaradi želje po razvijanju novih načinov predstavljanja pesemskega izročila v veljavi od lani. Leta 2015 bomo odraslim folklornim skupinam znova vrnili tudi regijska srečanja. Izvedba državnega srečanja bo tako kot do zdaj predvidena v dveh delih. Na državni ravni bomo ohranili sistem podeljevanja posebnih priznanj s pohvalo, ki smo jih uvedli leta Prireditve na državni ravni PA TA VIŽA NI PREČ 2015 Ljubljana, 14. marec 2015 Leta 2012 smo prvič pripravili prireditev Pa ta viža NI preč, na kateri so se predstavile skupine mlajših pevcev, ki poustvarjajo pevsko izročilo. Leta 2013 smo na prireditev z enakim naslovom povabili godčevske zasedbe, leta 2014 so nam ljudske pesmi peli otroci, stari med 6 in 15 let. Rezultati so bili v vseh letih izjemni. Leta 2015 pa načrtujemo pripravo prireditve, na kateri si želimo slišati ljudske pesmi in inštrumentalne viže v glasbenih priredbah različnih zvrsti, s samosvojim avtorskim pristopom. Pričakujemo kakšnih 20 prijav, med katerimi bo tričlanska komisija izbrala okoli 10 skupin, ki se bodo predstavile na prireditvi. Na njej bodo izbrane skupine nagrajene. RINGARAJA 2015 Šentjernej, 30. maj 2015 Na državnem srečanju otroških folklornih skupin se predstavijo otroške folklorne skupine z različnih koncev Slovenije, ki so uspešno prešle tristopenjski sistem selekcije ter s tem dokazale svojo inovativnost in kakovost v poustvarjanju otroškega izročila. Izbor je usmerjen v iskanje otroških folklornih skupin, ki v svoj program vključujejo otroško izročilo, oz. skupin, ki izročilo odraslih interpretirajo na otrokom ustrezen način. Skupine bosta na podlagi ogleda regijskih srečanj izbrala Saša Meglič in Adrijan Novak. LE PLESAT ME PELJI 2015, 1. DEL Beltinci, 26. julij 2015 LE PLESAT ME PELJI 2015, 2. DEL Sežana, 17. oktober 2015 Prvi del državnega srečanja odraslih folklornih skupin je namenjen predstavitvi zanimivih programov odraslih folklornih skupin, izbranih na podlagi strokovnega ogleda sedmih regijskih srečanj. Drugi del državnega srečanja odraslih folklornih skupin poleg kakovostnih predstavitev izpostavlja različne nove načine poustvarjanja izročila. 74

75 PEVCI NAM POJEJO, GODCI PA GODEJO 2015 Zreče, 21. november 2015 Na območnih srečanjih se bodo tudi v naslednji sezoni tako kot do zdaj predstavljale vse skupine (in posamezniki), ki se ukvarjajo z ljudskim petjem in godčevstvom, bodisi poustvarjalni izvajalci bodisi pevske in godčevske skupine, ki so še neposredno povezane z glasbenim izročilom. Skupine bodo morale slediti v razpisu navedenim pogojem, ki so zaradi želje po razvijanju novih načinov predstavljanja pesemskega izročila v veljavi od lani. 6.4 Izobraževanja Izobraževanja, ki jih pripravlja JSKD, so edina izobraževanja, ki so za folklorno dejavnost na voljo v Sloveniji. Folklorna dejavnost raste ter gradi svoj program in prepoznavnost na podlagi številnih izobraževanj. Z leti se je okrepila tako glede števila izobraževalnih oblik, ki jih pripravljamo, kot števila udeležencev in kakovosti. Najbolj obiskana izobraževanja štejejo več kot sto slušateljev. Posamezne, bolj specifične teme obravnavamo v manjših skupinah, ki štejejo okrog deset članov. Zaradi krčenja sredstev izobraževanj z manj člani ne načrtujemo, načrtujemo pa vključevanje novih mentorjev, ki smo jih izobrazili v preteklih letih. Zanje menimo, da so že dovolj zreli, da bodo svoje znanje in izkušnje lahko posredovali manj izkušenim. Z izobraževanji leta 2015 želimo folklornikom okrepiti zavest o pomembnosti folklorne dejavnosti, zato bomo s posameznimi vsebinami in tematikami skušali prispevati k dvigu predvsem izvedbene ravni nastopajočih, se pogovoriti, dogovoriti in razvijati smernice folklorne dejavnosti v sodobnosti. Ker so vodje folklornih skupin pomembne osebe, ki zvišujejo kakovost skupin, bomo predvsem pri začetnih seminarjih za vodje otroških in odraslih folklornih ter pevskih skupin posebno pozornost namenili ozaveščanju vodij o njihovi pomembnosti pri delu s skupino. Poleg znanja o plesnem in pevskem izročilu ter oblačilni dediščini jih bomo ustrezno opremili še z dodatnimi teoretičnimi in praktičnimi znanji, za katera menimo, da so nujno potrebna za oblikovanje kakovostnih in sodobnosti primernih programov in za odgovorno delo s skupino, kar bomo ob koncu seminarja na izpitu tudi preverili Seminarji in delavnice SEMINAR ZA VODJE PETJA V FOLKLORNIH SKUPINAH Ljubljana, januar marec 2015 Seminar bo obsegal okoli štirideset ur in predvideva izvedbo v štirih sobotah. Na njem bo mogoče podrobneje spoznati pevsko izročilo in njegovo poustvarjanje v folklornih skupinah. Seminar je praktične narave, udeleženci se med drugim spoznajo z glasbeno teorijo, pedagogiko petja, upevalnimi, dihalnimi in govornimi vajami, značilnostmi ljudskega petja, osnovami petja in solo in v skupini itd. 75

76 OBLAČILNA DEDIŠČINA Kranj, februar 2015 Na seminarju bo mogoče spoznati dobre prakse oblikovanja kostumskih podob folklornih skupin in zgodovino spodnjega perila, podrobneje pa se bomo posvetili spoznavanju materialov. SEMINAR OB PA TA VIŽA NI PREČ 2015 Ljubljana, 14. marec 2015 Seminar namenjamo predstavitvi dobrih praks prirejanja ljudskih pesmi in viž in svežih, drugačnih interpretacij in poustvarjanja pesemskega izročila med otroki in mladino. Enodnevni seminar bo končal ogled državnega srečanja, na katerem se bodo predstavili interpreti ljudskih pesmi in ljudskih viž. NADALJEVALNI SEMINAR ZA VODJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN: GORENJSKI PLESI, 1. DEL Kranjska Gora, marec 2015 Seminar je namenjen spoznavanju plesov, zapisanih na Gorenjskem, in prilagajanju teh plesov delu z otroki. Ob spoznavanju plesnega izročila se bodo vodje posvečali tudi pripravi odrskih postavitev za otroške folklorne skupine. NADALJEVALNI SEMINAR ZA VODJE ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN: GORENJSKI PLESI, 1. DEL Kranjska Gora, marec 2015 Na seminarju bo mogoče spoznati plesno izročilo Gorenjske. Seminar bo sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela. Na teoretičnem delu bodo udeleženci spoznali različne možnosti poustvarjanja plesnega izročila Gorenjske. V praktičnem delu se bodo učili ljudskih plesov Gorenjske, ki so zapisani v knjigi Mirka Ramovša Polka je ukazana. Pogoj za udeležbo je absolviran začetni seminar za vodje folklornih skupin, opravljena pisna naloga in ustni zagovor. GODČEVSKA DELAVNICA Beltinci, julij 2015 Godčevska delavnica je namenjena godcem folklornih in drugih godčevskih skupin, ki poustvarjajo inštrumentalno glasbeno izročilo, da bi se na njem seznanili z ljudskim načinom igranja plesnih viž. Vsakoletne beltinske godčevske delavnice so marsikateremu godcu in folklorni skupini pomagale k boljšemu razumevanju folklorne dejavnosti in njenemu prenašanju na odrske deske. 76

77 PEVSKA DELAVNICA Beltinci, julij 2015 Pevska delavnica bo ponudila vrsto možnosti za praktično spoznavanje pevskega izročila in učenja ljudskega petja. Usmerjena bo v reševanje težav, s katerimi se pevske in folklorne skupine srečujejo pri poustvarjanju pevskega izročila. Seminar umeščamo v dogajanje vsakoletnega folklornega festivala v Beltincih, na katerem udeleženci ob večernih urah lahko spremljajo zanimive programe folklornih in drugih skupin, ki poustvarjajo glasbeno izročilo. OTROŠKI FOLKLORNI TABOR Gornja Radgona, september 2015 Namenjen je vodjem otroških folklornih skupin in njihovim članom. Otroški folklorni tabori, na katerih se vodje otroških folklornih skupin družijo z otroki, predstavljajo stalnico v izobraževalnih programih JSKD. Na njih pod vodstvom poznavalcev folklorne dejavnosti nastajajo zanimivi programi, ki upoštevajo nova spoznanja s področja delovanja otroških folklornih skupin, hkrati pa neformalna druženja omogočajo razvijanje idej, ki jih je pozneje mogoče uresničiti v skupinah. Na njem bodo imeli otroci najrazličnejše delavnice, vodje pa bodo spoznavali izročilo otrok in odraslih ter se ukvarjali z oblikovanjem odrskih postavitev. FOLKLORNI TABOR ZA ODRASLE Maribor, september 2015 Folklorni tabor za odrasle je namenjen vodjem odraslih folklornih skupin in njihovim članom. Prvenstveni cilj je pod vodstvom poznavalcev folklorne dejavnosti spoznavati izročilo, oblikovati nove odrske postavitve in razvijati veljavni program. Poleg tega neformalni pogovori porajajo številne ideje in omogočajo izmenjavo izkušenj in mnogo razmislekov o delovanju folklorne dejavnosti. ZAČETNI SEMINAR ZA VODJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN Ljubljana, januar april 2015 Seminar, ki obsega 75 ur predavanj in vaj ter poteka enkrat mesečno v soboto in nedeljo, bo ponudil temeljna znanja za uspešno vodenje otroške folklorne skupine ter za vključevanje plesnega in drugega izročila v redno vzgojno-izobraževalno delo v vrtcih in šolah. Poustvarjanje otroškega izročila postaja vse bolj aktualno, to pa sproža vse večje potrebe po ustrezno izobraženem kadru, ki bo sposoben prvine izročila kakovostno prenašati v sodobnost. Pred leti smo začetni seminar pripravljali skupaj za vodje otroških in odraslih skupin, leta 2012 pa smo petič zapored za vodje otroških folklornih skupin pripravili poseben seminar. Seminar se nadaljuje iz leta 2014, na njem bo mogoče spoznati temeljne vsebine, ki so nujno potrebne za kakovostno delo v otroških folklornih skupinah, folklornih krožkih in za ustrezno tovrstno vzgojo otrok v okviru rednih osnovnošolskih programov. ZAČETNI SEMINAR ZA VODJE ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN Ljubljana, januar april 2015 Na seminarju, ki obsega 75 ur predavanj in vaj ter poteka enkrat mesečno v soboto in nedeljo, bodo udeleženci dobili temeljna znanja, ki so potrebna za vodenje odraslih folklornih skupin. Začetni seminar za vodje odraslih folklornih skupin namenjamo vodjem folklornih skupin v kulturno- umetniških društvih in njihovim perspektivnim kadrom, ki bi v prihodnje lahko prevzeli strokovno ali vodstveno delo v folklornih skupinah. Seminar omogoča pridobitev širokega znanja, ki je nujno potrebno za uspešno usmerjanje in vodenje odrasle folklorne skupine. Seminar se nadaljuje iz leta 2014, na njem pa se bo mogoče vsaj okvirno seznaniti z večino prvin, ki jih folklorne skupine vključujejo v svoje programe (plesna, glasbena in oblačilna dediščina, dediščina s plesom povezanih šeg in navad ), prav tako z načini prenašanja teh prvin na oder in v sodobnost. 77

78 SEMINAR OB LE PLESAT ME PELJI 2015 Sežana, 17. oktober 2015 Seminar, ki ga pripravljamo ob drugem delu državnega srečanja odraslih folklornih skupin, ima dva temeljna cilja. Prvi je, da udeleženci podrobneje spoznajo razpisane vsebine, drugi pa, da si hkrati ogledajo program državnega srečanja in na njem spoznajo zglede dobre prakse. Da bi na seminar privabili čim več ljudi, bomo razpisali različne teme, na katere se bodo udeleženci lahko prijavili. Del bo usmerjen v spoznavanje in interpretiranje plesnega izročila, posebej bo pozornost posvečena godcem, pevcem in oblačilni dediščini. PETJE LJUDSKIH PESMI Zreče, 21. november 2015 Na seminarju, ki ga pripravljamo ob prireditvi Pevci nam pojejo, godci pa godejo (državno srečanje pevskih in godčevskih skupin), bo predavanju o pevskem izročilu sledila delavnica, na kateri se bodo udeleženci seznanjali z možnostmi interpretiranja pevskega izročila. GODČEVSTVO NA SLOVENSKEM Zreče, 21. november 2015 H kakovostnejšemu poustvarjanju ljudske glasbe spodbujamo tudi s pripravami seminarjev, na katerih godci lahko dobijo ustrezna znanja s področja inštrumentalno-glasbenega izročila. Nanje vsako leto vabimo različne inštrumentaliste, ki se posvečajo predvsem praktičnemu delu. Seminar bo skušal spodbuditi godce, ki igrajo v različnih zasedbah, da bi se znali prilagajati»plesnemu«občinstvu in ples zaigrati na način, da bodo»šle viže v noge«. HARMONIKA KOT LJUDSKO GLASBILO Zreče, 21. november 2015 Harmonika je v Sloveniji najbolj razširjeno glasbilo. Ne gre za to, da bi bila harmonika»najbolj slovensko glasbilo«, ampak za to, da se je značaj»slovenskosti«temu glasbilu prilepil zaradi pomena, ki ga ima pri vzpostavljanju slovenske identitete v drugi polovici 20. stoletja in pozneje. Na seminar povabimo zanimive predavatelje z ogromno praktičnimi izkušnjami igranja na harmoniko, ki jih prenašajo na udeležence seminarja. POSVET S STROKOVNIMI SPREMLJEVALCI Ljubljana, december 2015 Predvideno število udeležencev: 30 Na posameznih posvetih se bomo pogovorili o dozdajšnjih usmeritvah v folklorni dejavnosti in skušali poiskati možne nove poti strokovnega spremljanja in razvijanja poustvarjanja izročila. Predvidevamo, da se ga bo udeležilo nekaj dozdajšnjih strokovnih spremljevalcev srečanj in nekaj novih imen, ki imajo dovolj znanj in izkušenj, da bi to delo lahko kakovostno opravljali. Na posvet pa bodo povabljeni tudi vodje območnih izpostav JSKD, da predstavijo svoje izkušnje in opozorijo na težave, ki jih zaznavajo. 78

79 6.5 Založništvo V zadnjih letih smo ob načrtovanih samostojnih založniških projektih s sozaložništvom pripomogli k izjemnemu obsegu strokovnih in znanstvenih knjig in nosilcev zvoka folklorne dejavnosti. Ker je zapisana in objavljena beseda, ki se širi med ljudmi, ključna za beleženje in razvijanje tovrstne dejavnosti, bi z enako intenzivnostjo želeli nadaljevati tudi leta V okviru založništva še prav poseben pomen pripisujemo izdajanju Folklornika, glasila, ki ga prejema 700 bralcev, njegov obseg in vsebina pa dokazujeta obsežno in kakovostno produkcijo. FOLKLORNIK 11 Ljubljana, oktober 2015 Glavna urednica: Tjaša Ferenc Odgovorni urednik: dr. Bojan Knific Uredniški odbor: dr. Rebeka Kunej, Neva Trampuš, Nežka Lubej, Mirko Ramovš Povečanju zanimanja za folklorno dejavnost na Slovenskem od osamosvojitve Slovenije sledi tudi razširjen obseg strokovne publicistike. Posebnega odmeva je deležno glasilo Folklornik, ki na več kot 200 straneh enkrat na leto prinaša strokovne in poljudne prispevke s folklornega področja. Tiska se v nakladi 800 izvodov. Folklornik krepi ugled folklorne dejavnosti med ljubitelji in v stroki, hkrati pa z uveljavljanjem enotne terminologije skrbi za ustrezno dojemanje s folkloro povezanih procesov v javnosti. LJUDSKI PLESI POHORJA Ljubljana, november 2015 Ljudski plesi Pohorja Avtorja: Branko Fuchs in Mirko Ramovš Urednik: dr. Bojan Knific Za objavo bomo pripravili gradivo o ljudskih plesih in z njimi povezanimi šegami in navadami, ki ga je od osemdesetih let 20. stoletja na terenu zbiral Branko Fuchs. Pripravil ga bo Mirko Ramovš, knjiga pa bo v vsebinskem pogledu predstavljala nadaljevanje serije del, ki jih izdaja založba Kres. Delo bo pripomoček vsem, ki se ukvarjajo s poustvarjanjem plesnega izročila Štajerske. Načrt izdaje te knjige je star že več let, a ga zaradi objektivnih razlogov do zdaj nismo mogli uresničiti. OBLAČILNA DEDIŠČINA IN PLESNO IZROČILO KOROŠKE Ljubljana, marec 2015 Avtorja: dr. Marija Makarovič in Tomaž Simetinger Avtorica dr. Marija Makarovič, priznana etnologinja, avtorica številnih strokovnih in znanstvenih knjig, se je na pobudo Folklornega društva Holmec lotila temeljite študije o oblačilni kulturi v Mežiški dolini. Tomaž Simetinger, etnolog in antropolog, strokovnjak za plesno kulturo, pa je obdelal razvoj plesne kulture na Koroškem oz. v Mežiški dolini. Knjigi predstavljata pomembno delo za naše domoznanstvo, sta velik doprinos k etnološki oz. širši kulturni zakladnici Mežiške doline in Slovenije in plod večletnega dela obeh avtorjev. DVD GORENJSKI PLESI, 1. DEL Ljubljana, januar 2015 Avtor: Mirko Ramovš in AFS France Marolt DVD prinaša videozapise plesov, ki so bili objavljeni v knjigi Polka je ukazana: Plesno izročilo na Slovenskem, Gorenjska. 79

80 7 Filmska dejavnost Peter Milovanović Jarh, samostojni svetovalec za filmsko dejavnost 7.1 Uvod JSKD že več kot štiri desetletja omogoča sodobno in prepoznavno medijsko izobraževanje, uveljavlja nove poglede na film in medije, promovira inovacije v medijskem razmišljanju, uporabo novih tehnik in tehnologije, izobražuje ustvarjalce, ki prinašajo v slovenski filmski prostor nove ideje, ustvarjalno energijo in kritično razmišljanje. Naše temeljno poslanstvo je skrb za (filmsko) kulturo, ki se začne s filmsko vzgojo najmlajših in nadaljuje z izobraževanjem zahtevnejših ljubiteljev filma. Naša vrednota je široko preverjena in potrjena kakovost, univerzalnost in odličnost izobraževanja na vseh ravneh, inovativnost, nekonvencionalnost mišljenja in ustvarjanja, akcije, ki od ustvarjalca zahtevajo vpletenost, kreativnost, izvirnost, opredelitev in kritičen razmislek, kar prinaša v slovenski kulturni filmski prostor visoko kakovost in presežke. Izobraževanja, seminarji in delavnice, ki jih vodijo priznani slovenski in tuji strokovnjaki, so namenjeni tistim, ki jih zanima sodobna medijska kultura nasploh, hkrati pa imajo malo ali nič izkušenj na tem področju. Vključujejo načrtovanje produkcije, scenaristično zasnovo, dramaturgijo, režijo, kamero, svetlobni in igralski studio, montažo, skratka vse nujne in kreativne elemente, ki tvorijo film ali video. Uspešnost naših seminarjev, delavnic in laboratorijev se meri v stotinah posameznikov in skupin, ki vstopajo na slovensko filmsko sceno kot različni ustvarjalci, mentorji, producenti, tehnični strokovnjaki in s svojim delom bogatijo slovensko in evropsko filmsko kulturo in širijo meje ustvarjanja. Širina, ki jo zajemajo naša izobraževanja, prireditve, kultivacije in produkcije, zajema več kot posameznikov na vseh ravneh v skupnem slovenskem kulturnem prostoru. 7.2 Osnovni cilji dejavnosti Leta 2015 bo osrednji del filmskega dogajanja izobraževanje, strokovno podpiranje in spodbujanje filmske in medijske dejavnosti na vseh ravneh od klubske, društvene, mladinske do ustvarjalne, mišljenjske, kritiške dejavnosti saj je mreža klubov, krožkov, mladinskih klubov, društev in posameznikov dovolj gosta in produktivna, dejavnosti in ustvarjalna praksa izrazito raznolike, nekonvencionalne. Tako je treba nujno dati poudarek ne zgolj ustvarjanju, temveč čedalje bolj gojenju kritične misli, vsebinske raznolikosti, konceptov in bogastvu pogledov in avtorskih praks. To so seveda cilji JSKD, kratkoročni in dolgoročni, ki jih izvaja na filmskem področju. Obdržati želimo doseženo raven kakovosti in mrežo vseh dejavnikov na tem sicer finančno zapostavljenem področju slovenske kulturne pokrajine. 80

81 Leta 2015 bomo aktivno in intenzivno usmerjali napore k naslednjim temeljnim ciljem: 1. Intenzivno bomo še naprej razvijali že uveljavljen praktični/teoretični (hands-on) model medijskega izobraževanja in razvijanja kreativnega okolja, ustvarjanja priložnosti za delo in uveljavljanja mladih, novih avtorjev in ustvarjalcev. 2. Pri udeležencih seminarjev bomo razvijali, spodbujali in nadgrajevali ustvarjalne (medijske) potenciale in spretnosti, spodobnosti izvirnega avtorskega filmskega izražanja, spodbujali inovativnost, kritično mišljenje, vzdrževali visoko strokovno raven znanja in kulture. 3. Z izobraževanjem bomo udeležencem omogočali in spodbujali ustvarjalno in produkcijsko kompetenco, kreativni in socialni kapital, kulturno in mišljenjsko relevanco, ne glede na področje in ustvarjalno raven 4. Omogočili bomo vstop na vse mogoče oblike kulturnega in medijskega dogajanja, produkcijo, spodbujali njihov kreativni, socialni, intelektualni angažma, uveljavljanje njihovih kompetitivnih prednosti. Filmska dejavnost je kljub tehničnemu napredku še vedno dovolj individualna. Veliko filmskih ustvarjalcev ni vključenih v klube, društva in druge organizacije, zato je dejavnost JSKD s svojo razvejano organizacijsko mrežo še posebej pomembna za njihovo izobraževanje, vključevanje v širšo družbo, avtorsko rast in ustvarjalnost. Programi sklada so odprti in dostopni vsem, ne le članom društev in organizacij. Filmska dejavnost JSKD je že desetletja tradicionalno usmerjena v razvijanje kakovosti, inovativnosti in znanja. Delavnice, festivali in dogodki so izjemno dobro obiskani in prepoznavni, udeleženci, ki v delavnicah in»inkubatorjih«intenzivno razvijajo svoje sposobnosti, znanje, ustvarjalnost in razgledanost, pa prodorni, usposobljeni in kompetentni ustvarjalci, čeprav prihajajo s področja neinstitucionaliziranega izobraževanja. Iz vrste delavnic, seminarjev in drugih izobraževalnih dogajanj na filmskem področju JSKD prihajajo kritični, kreativni mladi ustvarjalci, ki začenjajo neposredno delovati na eni od ravni društveni, klubski, regijski, televizijski, mladinski ali ustanavljajo samostojne avtorske skupine, ki se vključujejo v kreativno filmsko in medijsko delo, se samozaposlujejo in se nasploh uspešno vključujejo v razvejano mrežo medijskih dogajanj v državi in zamejstvu. Prizadevamo si, da bi vse te oblike delovanja dovolj usklajeno potekale na vseh ravneh: območni, regijski in državni. Na območni ravni bomo razvijali splošno filmsko in medijsko izobraževanje, nudili ustrezno strokovno podporo s pomočjo delavnic otroškega, mladinskega filma, art distribucijo za potrebe klubov in krožkov ter pomagali društvom in klubom pri razvijanju posebnih projektov. Posebna ponudba delavnic, nadaljevalnih seminarjev in izobraževalnih programov, svetovanje in posredovanje strokovne pomoči lahko bistveno pripomore na regijski ravni, zato tem oblikam dajemo poseben poudarek. Izobražujemo kadre, ki vodijo in koordinirajo ustvarjalno delo ter bogatijo ponudbo Na državni ravni se posvečamo pripravi in produkciji kakovostnih seminarjev in delavnic, ki slušateljem omogočajo seznanjanje z vrhunskim znanjem in kompetentnimi informacijami, ki jih bodo nato posredovali svojemu okolju ali pa jih sami uporabljali v lastni ustvarjalni praksi. 81

82 Posvečamo se tudi produkciji prireditev, kjer načrtno razvijamo kritično razmišljanje, strokovno in ustvarjalno odličnost, in izdajanju knjig in priročnikov za širjenje filmske in ustvarjalne kulture ter novih praks. Posvečamo se svetovanju in posredovanju strokovne pomoči, mednarodnim povezavam in popularizaciji filmskega ustvarjanja in raziskovanja. 7.3 Prireditve Naši prireditvi Srečanje najmlajših filmskih ustvarjalcev Slovenije in Festival neodvisnega filma Slovenije leta 2015 načrtujemo v dopolnjeni, vsebinsko in organizacijsko obogateni obliki. Festival neodvisnega filma Slovenije načrtujemo v razširjeni, bogati in pestri vsebini in obliki. Ta presega samo dva dni dogajanja festivala in se razširja na več mesecev po festivalu in pred njim, saj bodo v festivalskem ciklu pod naslovom Široki kot potekali projekcije, lekture, razmišljanja, instalacije znanih domačih in tujih avtorjev, nacionalnih produkcij, poetik, ki bodo razmišljali o temeljnih vprašanjih neodvisne produkcije, raziskovanja in položaja medijev v sodobni globalni civilizaciji. Festival bomo navezali tudi na mednarodni prostor, se vsebinsko povezali s tujimi kulturnimi in informacijskimi središči, festivali, središči filmskega dogajanja, in tako festival še bolj usmerili v prostor sodobne filmske misli, neodvisne filmske kulture in intenzivnega in bogatega mednarodnega kulturnega dogajanja in izmenjav. Festival se bo navezoval tudi na regijsko dogajanje v državi in s posebnimi projekcijami in pogovori z avtorji populariziral in predstavljal neodvisne avtorske poglede, svobodo medijske ustvarjalnosti, meje medijskega sveta, posamezne poetike in rokopise. Srečanje najmlajših filmskih ustvarjalcev Slovenije, katerega odmevnost v državi in zamejstvu raste, produkcija otroškega filma (ob naši intenzivni strokovni in finančni podpori, razvoju in spodbujanju dela v delavnicah otroškega filma po državi in zamejstvu) pa postaja neverjetno bogata in pestra, bo prihodnje leto zastavljeno široko, z vrsto novih delavnic, strokovnih posvetov, retrospektivami in strokovnimi pogovori, ki imajo ob manku načrtne filmske vzgoje v slovenskih šolah gotovo pomemben, če ne celo odločilen vpliv na mlade ustvarjalce in njihove mentorje, kultiviranje njihovega dela, razmišljanja ter razumevanja sveta in medijev Prireditve na državni ravni CIKLUS FILMOV, PREDAVANJ IN INSTALACIJ ŠIROKI KOT od januarja do decembra 2015 V ciklu Široki kot bo festival čez leto ponudil vrsto posebnih projekcij, pogovorov, instalacij in predavanj posameznih avtorjev in kuratorjev festivalov. S tem posebnim blokom najbolj zanimivih, provokativnih in odmevnih filmov nameravamo zaokrožiti po državi in zamejstvu in kar se da široko»propagirati«neodvisnost filma, produkcije, nekonvencionalnega mišljenja, inovacij, poguma in kritičnosti v okoljih art kina, mladinskih klubov, šol, študentskih združenj in na drugih kulturnih dogodkih. Za to priložnost bomo pripravili tudi spremno publikacijo, ki bo govorila o poetiki neodvisnega filma in skušala spodbuditi več avtorskega razmišljanja, poguma, inovativnosti med bodočimi ustvarjalci. 82

83 FESTIVAL NEODVISNEGA FILMA SLOVENIJE Domžale Ljubljana, 27. in 28. november 2015 Festival pripravljamo v sodelovanju z Društvom Milf iz Domžal, kulturnimi središči nekaterih držav, Goethejevim inštitutom iz Nemčije in neodvisnimi producenti iz različnih držav Temeljna naloga festivala je prikaz, premislek in ocena nove produkcije, ki nastaja, kot je pokazal lanski festival, v čedalje večjem številu, je izrazito pestro žanrsko usmerjena, brez vidne razmejitve med profesionalci in neprofesionalci, in kjer je prav avtorsko iskanje, avtorsko raziskovanje medijev, nove govorice in senzibilnosti tisto mesto, ki definira sodobnega iskalca, inovatorja ali celo eksperimentatorja na medijskem področju. Festival je poleg prikaza nove produkcije tudi tisto mesto, kjer se ta iskanja, avtorski vložki in dosežki ovrednotijo (žiriranje) in reflektirajo v širšem kontekstu (pogovori po projekcijah, okrogle mize, srečanja avtorjev in občinstva, ki avtorjem omogočajo vpogled, kako»funkcionirajo«njihovi filmi, njihove estetike, pogledi na svet in sodobne medije). Hitrost sprememb in vpliv novih medijev, poetik in senzibilnosti ter»novih praks«v medijih je fascinantna, zato je ustvarjanje kritične, reflektivne sredine, razmišljanje o avtorski mišljenjski, produkcijski in nazorski neodvisnosti, ki ju ponuja festival, pravo mesto, kjer se lahko oblikujejo novi avtorji, nova avtorska pisava in avtorski profili, s tem pa tudi inovacije v filmski govorici v širšem slovenskem medijskem prostoru. Ni namreč naključje, da so prav najbolj radikalni, močni in inovativni avtorji izšli iz vrst ljubiteljev (amaterjev), saj jim je prav ta alternativnost mišljenja omogočala ustvariti nov filmski in poetski jezik. Slovenska kulturna in posebej filmska produkcija je cenila takšne avtorje, ki so znali odpirati nova obzorja in nove filmske pisave. Zato je festival mesto, kjer se pojavljajo (in potrjujejo) novi avtorji, nova senzibilnost in mišljenje, ki presega konvencije, kjer se pojavljajo in izstopajo imena, ki so prihodnost slovenske filmske kulturne produkcije, kritike, mišljenja, samosvojosti in drznosti. 51. SREČANJE NAJMLAJŠIH FILMSKIH USTVARJALCEV SLOVENIJE Izola, 15. in 16. oktober 2015 V sklopu otroškega srečanja bomo vse leto po državi in zamejstvu spodbujali, podpirali in razvijali vrsto različnih delavnic otroškega filma (animacija, dokumentarni, igrani film), ki bodo popestrile ustvarjalne prakse otrok in znanje mentorjev, jim omogočile raziskovanje in odkrivanje novih meja filmskega izražanja in ustvarjanja zgodb. Kot strokovno obogatitev srečanja za učitelje in mentorje pripravljamo večdnevna strokovna posvetovanja, predavanja in delavnice, demonstracije in pogovore s strokovnjaki o aktualnih vprašanjih filmske vzgoje, dela z mladimi ter metodah mentorskega vodenja otroške filmske ustvarjalnosti. Srečanje bo prihodnje leto gostilo retrospektive domačih ali tujih filmskih ustvarjalcev, krožkov in klubov. Avtorji bodo skozi projekcije svojih filmov in pogovore z mladimi razkrili svoje poglede na ustvarjanje, film, družbo, umetnost. Odpirali jim bodo nove svetove in poglede, jih spodbujali k ustvarjanju, raziskovanju in občutljivosti, jih kultivirali, jim širili obzorje, pogum, širino in toleranco, zavedanje multikulturnosti in različnosti sodobnega sveta. Srečanje z delavnicami, predavanji in strokovnimi posvetovanji bomo pripravili v sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom, Pedagoško akademijo, Filozofsko fakulteto v Ljubljani, Ministrstvom za kulturo RS in Zavodom za šolstvo in Slavističnim društvom Slovenije. 83

84 7.4 Izobraževanja Na filmskem področju tradicionalno in prepoznavno ponujamo izjemno širok spekter izobraževalnih oblik, ki so primerne tako za začetnike kot tudi tiste, ki si želijo dopolniti svoje znanje in filmsko ustvarjanje. Z delavnicami, seminarji, intenzivnimi večmesečnimi seminarji, šolo in kampusi ustvarjamo ponudbo, v kateri vsak lahko najde primerno izobraževanje za razvoj lastne kreativnosti, kultiviranja ali samo želje po spoznavanju filmske kulture in zgodovine. Poleg osnov filma, filmske zgodovine, kulture in avtorskih poetik ponujamo različne ravni praktičnega usposabljanja za samostojno izražanje s filmom. Skupine v delavnicah so dovolj majhne, domači in tuji predavatelji pa zelo kompetentni. Filmski seminarji in delavnice ne morejo nadomestiti klasičnega filmskega študija, so pa izjemno bogat in strokovno visoko zastavljen program izobraževanja, ki lahko za marsikaterega udeleženca pomeni spoznavanje filma in filmske ustvarjalnosti. V takšni obliki ga sicer ni mogoče najti nikjer drugje. Programi delavnic in seminarjev so zastavljeni kot spoznavanje osnov filmske tehnike in teorije, zgodovine filma, scenaristike, montaže, snemalne ter tonske in scenske tehnike. Mentorji svojega znanja, ki je na visoki profesionalni ravni, ne posredujejo v obliki receptov, ampak spodbujajo slušateljevo lastno raziskovanje, oblikovanje jezika, poetike, lastnih pogledov na svet in medčloveške odnose skozi filmski medij in izvirni avtorski rokopis. Temelj vsakoletnih izobraževalnih programov so dobre izkušnje iz pretekle prakse, ki traja že vrsto let in prinaša vrsto dragocenih ugotovitev in metodičnih napotkov. Primerno se skušamo odzvati tudi na silovit tehnični napredek sodobnih kombiniranih medijev, na sodobne filmske naracije, tempo, dramaturgijo, kakofonijo medijev. Seveda pa vedno prisluhnemo in se fleksibilno odzivamo na potrebe, želje in pobude udeležencev seminarja in stroke. Seminarji, delavnice in tabori v produkciji JSKD so med udeleženci izjemno odmevni in prepoznavni. To pomeni, da ponujamo dobre, aktualne, strokovno kompetentne informacije in izobraževanja. Leta 2015 bomo tradicionalno zastavljene okvire prilagodili novim vsebinam in potrebam, ki jih narekuje razvoj medijev, razširili in obogatili pa bomo dogajanja še z novimi povezavami z MEDIA DESK EVROPA, ki bo finančno in organizacijsko pokrila prihod evropskih medijskih strokovnjakov. Povezujemo se z nekaterimi kulturnimi producenti in središči, ki bodo vsebinsko in delovno obogatila naše siceršnje izobraževalno dogajanje Izobraževanja na državni ravni FILMSKI SEMINAR/LABORATORIJ I, II Ljubljana, Piran, oktober 2015 maj 2016 Soorganizatorji: Media Desk Slovenia, Viba film, AGRFT, Kodak Slovenija, TV Slovenija, Kinodvor, Animateka, DZMP Krško in drugi Filmski seminarji/laboratoriji so prepoznavna, uveljavljena in univerzalna oblika izobraževanja na filmskem področju. Udeležencem ponujajo izjemno kakovostna znanja o specifičnosti filmske govorice, filmske tehnike, scenaristike, režije, montaže, dramaturgije, produkcije, predavanja in projekcije iz zgodovine filma, avtorskih poetik, garažnih produkcij, alternative, avantgard, nacionalnih produkcij ter filmskih šol doma in v tujini. Film omogoča večplastno izražanje, oblikovanje univerzalne govorice, zato poudarjamo praktično delo,»vfilmanje«(scenarija, literarne predloge), torej prevod zgodbe v filmski jezik, jezik slike v gibanju. Osnovna ideja seminarjev je usposabljanje slušateljev za kompletno filmsko produkcijo in dokončanje filma, se pravi pot od scenarija do (študijskega) filma, seveda avtorsko dovolj precizno oblikovanega in domišljenega, kjer vsak obiskovalec seminarja preizkusi vse»vloge«v filmski ekipi (snemalec, scenarist, režiser, montažer, tonski snemalec, osvetljevalec itd.) do končne produkcije in distribucije filma. Seminar/laboratorij je zasnovan odprto in interdisciplinarno (filozofija, 84

85 sociologija, psihologija, psihoanaliza, kultura, (filmska) zgodovina, arhitektura, slikarstvo, teologija), saj je kakovosten in relevanten film»orkestracija«številnih praks, pogledov, védenj, znanj in razmišljanj. Namenjen je vsem generacijam filmskih ljubiteljev odraslim, študentom, pedagogom, ne glede na stopnjo predznanja ali žanrsko usmeritev, in je zaradi edinstvenega programa široko prepoznaven v slovenskem in mednarodnem kulturnem prostoru. Mentorji/gostje/predavatelji na seminarjih/laboratorijih bodo: Andrej Blatnik, Ana Lasić, Srdjan Dragojević, Jovan Jovanović, Dušan Makavejev, Boštjan Vrhovec, Radovan Čok, Boris Palčič, Zoran Hochstaetter, Janez Burger, Jan Cvitkovič, Boris Petkovič, Petra Bašin, Daniel Hočevar, Aleš Pavlin, Marjan Jelnikar, Simon Tanšek in drugi. Seminarje/laboratorije bomo pripravili s sodelovanjem MEDIA DESK Slovenija, Viba filmom, AGRFT, Kodakom Slovenijo, TV Slovenijo, Kinodvorom, ANIMATEKO, DZMP Krško in drugimi partnerji. FILMSKI/TEORETIČNI/HISTORIČNI/AVTORSKI CIKLUSI Ljubljana, januar december 2015 V filmsko/zgodovinsko/teoretičnih modulih bomo predstavljali posamezne pomembne historične filmske cikluse, osebne poetike avtorjev, ki so temeljni kamni sodobne in pretekle filmske govorice, senzibilnosti, mišljenja, filozofije, estetike, skušali bomo teoretsko in kritično predstaviti posamezne slovenske režiserje in njihov prispevek k splošni filmski kulturi in mišljenju. V teh ciklusih bomo skušali oblikovati bodoče filmske kritike, pišoče, razmišljujoče, kritične avtorje, ki bodo lahko vstopili v slovenski kritiški prostor, oblikovali mišljenje, ki presega konvencije, dviguje zavest o pomembnosti vizualne kulture itd. Pri posameznih modulih se bomo povezovali skozi delavnice s Festivalom slovenskega filma v Portorožu, Liffom v Ljubljani in mariborskim festivalom dokumentarnega filma DOKMA, Festivalom neodvisnega filma Slovenije SPECIALISTIČNA DELAVNICA FILMSKE KAMERE IN VIZUALNE NARACIJE Ljubljana, Piran, od 10. junija do 11. julija 2015 Na delavnici bomo teoretično in praktično predstavili kreativno uporabo elementov filmskega jezika, kompozicije kadra, geografije scene, kontinuitete, gibanja kamere, mizanscene in slušateljem omogočili orkestracijo vseh teh elementov pri oblikovanju prepričljivega, vizualno učinkovitega in emotivnega filmskega posnetka. Delavnica bo predstavila kreativno sodelovanje med režiserjem in snemalcem skozi vrsto študijskih vaj in snemanj v resničnih okoliščinah snemanja igranega filma. Udeleženci bodo pod strokovnim vodstvom pripravili podrobne analize scen, gibanja kamere, kompozicij kadrov, študij svetlobe, pripravili bodo»storyboard«in snemalno knjigo ter s profesionalno filmsko, svetlobno in scensko tehniko posneli (svoj) film. Delavnico bodo vodili Radovan Čok, Simon Tanšek, Boris Palčič, Marjan Jelnikar ter gostujoči predavatelji in avtorji. INTENZIVNI SCENARISTIČNI LABORATORIJ Ljubljana, Piran, od 6. maja do 30. junija 2015 Intenzivni scenaristični seminar je teoretično/praktična filmska delavnica, sestavljena iz petih modulov. Slušateljem daje temeljna znanja o scenaristični in dramaturški zasnovi filma, filmske zgodbe, dokumentarnega filma, animiranega filma ali videa. Gre za zasnovo, raziskovanje in razvoj filmske zgodbe, ki je za sodobni film najpomembnejša. Ker je scenaristika dovolj kompleksno področje, dajemo pri seminarju poudarek na univerzalnost znanja, dobro poznavanje»realnosti«, iz katere izhajajo pisci, konstrukcijo sodobnih konfliktov, junaka zgodbe in psihologije. Seminar je namenjen odraslim, študentom, vzgojiteljem in pedagogom. Poleg teoretskega sklopa ter praktičnega pisanja in razvoja scenarija obsega seminar tudi praktični del: snemanja, casting, snemanje in testiranje prizorov z igralci. Z napisanimi scenariji scenaristi/udeleženci seminarja lahko sodelujejo na pitchingih doma in v tujini. Mentorji: Ana Lasić, scenaristka, dramaturginja, Boris Palčič, režiser, scenarist, Radovan Čok, direktor fotografije; gosti iz EU, vabljeni prek MEDIA DESK, in drugi. Seminar se bo povezoval s Slovenskim filmskim centrom, Kinoteko, Kinodvorom, z Media Desk Slovenia, Cankarjevim domom, AGRFT, tujimi kulturnimi centri in drugimi. 85

86 CINÉMA CAMPUS Ljubljana, Piran/Istra, od 15. maja do 10. julija 2015 Strokovni nosilci projekta bodo domači in tuji filmski strokovnjaki različnih področij filma/družbe/kulture. CC (Cinéma Campus) je izobraževalna, produkcijska, študijska oblika in»networking«platforma za filmske ustvarjalce scenariste, režiserje, igralce, producente, direktorje fotografije, snemalce, montažerje, teoretike in ljubitelje filmske kulture. Vključuje praktične»hands on«delavnice, diskusije o filmih, projekcije, (študijske) produkcije, razgovore s priznanimi domačimi in tujimi filmskimi strokovnjaki z različnih področij, ki se bodo po svoje vključevali v praktične delavnice scenarija, filmske produkcije, teorije in zgodovine filma in prenašali na mlade avtorje svoje dragocene poglede in izkušnje. Campus želi razviti kreativno, dinamično, kritično, odprto ozračje, kjer se srečujejo različne vrste strokovnjakov. Njihove izkušnje in zrelost pomagajo pri ustvarjalnih iskanjih mladih, ki se jim šele odpira pot v film. Udeleženci campusa bodo imeli v (kamermanskih, scenarističnih, produkcijskih in montažnih) delavnicah možnost delati s profesionalno tehniko, filmskim trakom. Tako bodo realizirali/razvijali svoje filme ne glede na žanr ali dolžino. Lahko bodo oblikovali svojo filmsko/kreativno ekipo, ki jo bodo izbrali med udeleženci campusa, ali pa se bodo vključili v campus kot že oblikovana avtorska skupina s svojim projektom. Udeležba na campusu bo mogoča na osnovi izbora in izpolnjevanja posebnih razpisnih pogojev. Pričakujemo 80 udeležencev. Soorganizatorji: Viba film, Filmski sklad, TV Slovenija, Kodak Slovenija, Media Desk Slovenija, Cankarjev dom Ljubljana, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, kulturni centri tujih držav v Sloveniji, Goethejev inštitut v Ljubljani Campus je programsko povezljiv s programskim modulom Intenzivni scenaristični seminar, modulom Filmski seminar/laboratorij Strokovni nosilci: Jure Černec, Radovan Čok, Simon Tanšek, Janez Burger, Jan Cvitkovič, Vlado Škafar, Aleš Pavlin, filmski kritiki in teoretiki, scenaristi itd. Delavnica se vključuje tudi v mednarodni prostor, saj bodo na njej sodelovali mladi iz več držav EU. MEDNARODNA MLADINSKA FILMSKA DELAVNICA Ljubljana, od aprila do junija 2015 Piran, od 26. junija do 5. julija 2015 Osnovni namen mednarodne delavnice je vzpostaviti sodelovanje in skupno delo več skupin mladih iz različnih kultur in sredin, jim dati možnost izraziti in raziskovati svet okoli sebe, medkulturne in medčloveške odnose, razvijati multikulturnost in toleranco ter ustvarjati človeško širino in toleranco do drugače mislečih. V teoretskem delu se bodo mladi seznanjali z vsemi fazami nastajanja filma, spoznavali bodo večplastnost filmske govorice, univerzalnost medijev ter možnosti za izražanje lastnih pogledov in občutij. Projekt delavnic krepi ustvarjalno samozavest mladih in jih usmerja h kritičnemu, pluralnemu, nekonvencionalnemu razmišljanju o lastni usodi in družbi, medčloveških odnosih, aktualnih družbenih in občečloveških vprašanjih. Širi njihovo kulturno in miselno obzorje in skozi film pomaga izražati njihov pogled na svet, razmišljanja. Prispeva k popularizaciji filmske umetnosti in krepi otroško in mladinsko filmsko produkcijo ter tako povečuje zahtevnost in kakovost ponudbe (filmske) kulture v okolju, v katerem mladi delujejo. Omogoča širšo dostopnost (filmske) kulture, povečuje zahtevnost mladih do programov za otroke in mladino v vzgojno-izobraževalnih in kulturnih ustanovah, spodbuja ustvarjalnost, povezovanje, toleranco in komunikacijo med mladimi v različnih okoljih. Kot rezultat projekta mednarodnih delavnic lahko pričakujemo bolj medijsko izobražene, kreativne, kritične, kultivirane in profilirane mlade gledalce in ustvarjalce, zahtevnejšo in bolj kritično (mlado) filmsko občinstvo, bolj artikulirano in samozavestno (filmsko) kulturno občinstvo, ki bo med seboj dovolj povezano in organizirano, da bo lahko v kulturnih in vzgojno-izobraževalnih ustanovah doseglo več kakovostnejših programov in dejavnosti. Predavatelji na delavnici bodo priznani pedagogi in ustvarjalci: Ciril Murnik, Amir Muratović, Mitja Manček, Matija Milčinski, Naško Križnar, Eka Vogelnik, Miha Peče in asistent/montažer Branko Lenarčič. 86

87 7.5 Vključevanje v širši evropski prostor Z razvojem medijske produkcije na Slovenskem, z uvajanjem piramidalne strukture izobraževanja osnovnih, splošnih seminarjev na posameznih območjih in regijah, klubski ravni, je nujno načrtno spremljanje, spodbujanje in usmerjanje vse te dejavnosti v rast, doseganje kakovostnih rezultatov, predvsem pa vzpostavljanje»mreže«, ki bo zajela čim več tistih, ki se želijo medijsko izobraževati in delati z mediji, mreže, ki bo delovala tako horizontalno kot vertikalno v slovenskem, zamejskem in tudi v širšem evropskem in celo globalnem prostoru, si izmenjevala informacije, znanje, produkcijo in ustvarila mrežo»gostujočih«kadrov. Nujnost vstopa in povezovanja v evropski in globalni medijski okvir Berlinski campus, Diagonale Gradec,EMAF Osnabrück, München, Dunaj, Zagreb, Beograd, Benetke, Sarajevo je nujna in logična. Ti okviri so namreč prostor, v katerem je mogoče videti in zaslediti medijsko prihodnost in perspektivo sodobnega filma, avtorjev in poetik, ki prihajajo. Zato je stik s tovrstnimi informacijami strateškega pomena za oblikovanje kakovostnih dogajanj in refleksij doma, hkrati pa tudi izogibanje provincializmu, zatohlosti, majhnosti... Posebni programi in izmenjave so v evropskem in širšem prostoru namenjeni aktualni problematiki filmskega izobraževanja, filmski kulturi, produkciji, izmenjavi strateških informacij in znanja, povezovanju, promociji novih avtorjev in novim filmskim poetikam, širjenju in zgoščevanju informacijskih in produkcijskih mrež in referenčnih okvirov. Gre seveda tudi za»trendsetting«, študij in kritično refleksijo sodobnih trendov, ki lahko popestrijo domačo medijsko produkcijo, ne da bi jih nekritično posnemali, ampak konstruktivno in kreativno nadgradili in tako odprli slovenski prostor polilogu avtorskih in kulturnih govoric, pogledov in praks. To pomeni bogatenje domače produkcije, širjenje kulturne krajine in kulturne tolerance, meja filmske govorice in senzibilnosti, gre pa tudi za»gradnjo«in krepitev»networkinga«, povezav med kulturami, producenti, ustvarjalci, podporniki, distributerji in drugimi, širjenje znanja, stikov in koprodukcij. 7.6 Založništvo POTOVANJE V SRCE TEME, knjiga o filmski fantastiki Igor Kernel, sozaložništvo: Umko Ljubljana, maj 2015 naklada: 400 izvodov Filmsko umetnost, ki bo kmalu praznovala stodvajsetletnico svojega obstoja, že od začetkov odlikujeta raznovrstnost in sposobnost prilaganja tehnološkim inovacijam. Že zelo kmalu po tem, ko so bili posneti prvi filmi, so se začeli oblikovati tudi filmske zvrsti in žanri. Eno najbolj vitalnih področij filmske umetnosti je fantastika s svojimi podzvrstmi in žanri. Filmski fantastiki se ni treba držati obrazcev, ki omejujejo našo vsakdanjost, zato lahko brez težav upodablja zgodbe in podobe našega kolektivnega nezavednega. Pri tem ji razcvet računalniške animacije odpira prej nepričakovane razsežnosti. Obenem pa nam filmski ustvarjalci, ko nam govorijo o prebivalcih teh mitskih svetov, prek alegorij govorijo, pogosto izjemno kritično in poglobljeno, o naših lastnih dilemah in svetu, v katerem živimo. 87

88 7. Plesna dejavnost Nina Meško, samostojna svetovalka za plesno dejavnost 7.7 Predstavitev Poudarek plesne dejavnosti JSKD temelji na plesni umetnosti in pedagogiki ustvarjalnega plesa. Vsem, ki plešejo, želijo plesati ali poučevati ples, ponujamo različne oblike strokovne pomoči. Skrbimo za pretok in izmenjavo informacij v slovenskem in mednarodnem prostoru, organiziramo različne plesne delavnice in seminarje, spodbujamo plesno ustvarjanje in pogoje za predstavljanje. Tako oblikujemo ustrezno festivalsko in izobraževalno ponudbo, katere osnovni cilj je razvoj plesne ustvarjalnosti otrok in mladih ter strokovna usposobljenost njihovih mentorjev v vseh regijah Slovenije. 7.8 Osnovni cilji dejavnosti Vizija plesne dejavnosti v okviru sklada temelji na spodbujanju razvoja ustvarjalnega plesa. 2 Vsi cilji in naloge so povezani s spodbujanjem plesne umetnosti današnjega časa. Mlade je zaradi komercialne ponudbe težko motivirati za ustvarjalno delo na plesnem področju, zato si na skladu prizadevamo med otroci, mladino in plesnimi učitelji spodbujati ustvarjalni ples, ki temelji na razvijanju kreativnega izražanja skozi gib in ima veliko pozitivnih učinkov razvija fizične sposobnosti in zmogljivosti, bogati svet čustev, poglablja čustveno inteligenco, razvija splošne in posebne intelektualne sposobnosti ter ustvarjalnost, oblikuje estetska čustva in percepcijo, prispeva k širjenju znanja, pospešuje socializacijske procese itd. Naša izobraževanja in prireditve so baza in odskočna deska za napredovanje nadarjenih in vztrajnih mladih plesalcev ter ustvarjalcev na višje ravni in v mednarodni prostor. Strokovno in organizacijsko se povezujemo z vsemi, ki se v Sloveniji s plesom ukvarjajo ljubiteljsko ali profesionalno (Plesni studio Intakt Ljubljana, Plesni Teater Ljubljana, Stara elektrarna, Španski borci, Zavod EnKnap, Zavod Flota, Zavod Emanat, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Umetniška gimnazija modul sodobni ples, Plesni Forum Celje, Plesna izba Maribor, KD Qulenium in drugi). 2 V zgodovinskem razvoju je ples spreminjal svoje funkcije in dobil različne oblike in zvrsti. Danes bi ples lahko v osnovi delili na: ljudski ples, umetniški ples, športni ples, družabni ples ter modne zvrsti, ki se spreminjajo tako, kot se menjajo generacije mladih. (povzeto iz Priročnika kulturno-umetnostne vzgoje) Plesna dejavnost v okviru JSKD spodbuja umetniški (ustvarjalni) ples. Z ljudskim plesom se ukvarja folklorna dejavnost, s športnimi in družabnimi plesi pa Plesna zveza Slovenije. 88

89 Vsem, ki plešejo ali želijo plesati v društvih, šolah in zavodih, ponujamo različne oblike strokovne pomoči, vključno z neformalnimi oblikami izobraževanja, možnostmi nastopanja in spodbudami za ustvarjanje. Z rednim informiranjem in posredovanjem informacij o razpisih, plesnih izobraževanjih, štipendijah, projektih, avdicijah, poročilih o preteklih prireditvah, seminarjih itd. prek e-obvestil in spletne strani skrbimo za ažurno obveščanje. Strokovno svetujemo skupinam in posameznikom v obliki mentorskih pogovorov na terenu in se odzivamo na individualne potrebe. Sodelovanje z društvi in zavodi s področja sodobnega plesa je pomembno, vzdrževali in razvijali ga bomo še naprej in tako zagotavljali uresničevanje dolgoročnih ciljev. Na podlagi ovrednotenj preteklih sezon smo ugotovili, da lahko k razvoju plesne dejavnosti največ prispevamo predvsem s strokovnimi usposabljanji za učitelje plesa (v Sloveniji zanje ni formalnega izobraževanja), ki bodo pridobljeno znanje sistematično prenašali naprej. S tem namenom smo vzpostavili dveletno strokovno izpopolnjevanje za učitelje sodobnega plesa in ustvarjalnega giba Stik ter povezali plesno stroko z vzgojno-izobraževalnimi ustanovami v okviru mednarodne konference plesne pedagogike. V sodelovanju z Zavodom za šolstvo si prizadevamo poskrbeti, da bi ustvarjalni ples postal del redne ponudbe obšolskih kulturnih dejavnosti in da bi bila naša izobraževanja ter uspehi mladih na prireditvah korektno ovrednoteni tudi z njihove strani. Sodelovanje s Kulturnim bazarjem nam omogoča, da se naši programi promovirajo tudi prek njegove spletne strani, v katalogu njegove ponudbe in na bazarju samem. Tako si prizadevamo, da bi postala plesna umetnost bolj navzoča in del splošne razgledanosti vsakega posameznika. Cilji in naloge: 1. cilj: spodbujanje plesne ustvarjalnosti Plesno ustvarjalnost bomo spodbujali z razpisi, za tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev Opus 1 plesna miniatura in Besede plešejo za realizacijo plesnega projekta na izbrano literaturo v sodelovanju s festivalom Urška. Znotraj sistema selekcij. Sofinanciranje projektov, ki temeljijo na sodobnem in ustvarjalnem odnosu do plesa. Izobraževanja (mala šola koreografije, strokovno usposabljanje plesnih dramaturgov). 2. cilj: ohranjanje in kakovostno razvijanje prireditev v sodelovanju s profesionalno sodobno plesno sceno in mednarodnimi povezavami S sistemom nagrajevanja in posebnih pohval po izboru domačih in tujih ustvarjalcev, teoretikov, kritikov V okviru naših prireditev v smislu predstavitev profesionalnih produkcij, strokovnih spremljanj prireditev in z organizacijo izobraževanj, ki jih vodijo najvidnejši plesni umetniki. Soorganizacija izobraževanj in prireditev z referenčnimi prostori sodobnega plesa. Medijska pokritost prireditev. 3. cilj: strokovno izpopolnjevanje učiteljev plesa Strokovno izpopolnjevanje učiteljev sodobnega plesa in ustvarjalnega giba Stik. Mentorski pogovori po območnih in regijskih plesnih revijah. Strokovno svetovanje. Mednarodne povezave (DaCi Dance and the Child International). 89

90 Izdajanje strokovne literature. 4. cilj: seznanjanje in povečanje zanimanja za ustvarjalni ples ter spodbujanje vključevanja plesa v vzgojno-izobraževalne ustanove Usposabljanje mentorjev oz. pedagogov ustvarjalnega plesa. Izdajanje strokovne literature o plesu za pedagoge in mlade. Vzdrževanje konstruktivnega dialoga z Zavodom RS za šolstvo. Sodelovanje na Kulturnem bazarju in ravnateljskih dnevih. Šolam ponuditi oglede naših plesnih prireditev. Plesna učna ura. V prihodnjih letih želimo na podlagi dozdajšnjega razvoja ustvariti boljšo prepoznavnost kakovosti naših plesnih skupin in društev. Tradicionalne prireditve in izobraževalne oblike bomo kvalitativno razvijali ter poskrbeli za pestrost in medijsko pokritost. Razvoj prireditev bo temeljil na preteklih izkušnjah in na primerih dobre prakse iz tujine. Predvsem želimo vzpostaviti in okrepiti mednarodne povezave tako, da bomo gostili tuje izvajalce na naših prireditvah in festivalih ter našim najkakovostnejšim plesnim skupinam omogočili prodor na mednarodno raven. S svojimi dejavnostmi skušamo predvsem slediti dejanskim potrebam plesnih skupin in društev in vplivati na razvoj plesne umetnosti, katere bistvo se skriva v razvoju osebnosti ter v odprtosti do novega in drugačnega. 7.9 Prireditve Oblike in možnosti nastopanja, ki zajemajo območne in regijske plesne revije ter državne prireditve (Pika miga, Živa, Opus 1 plesna miniatura, Besede plešejo...), so načrtovane tako, da odsevajo in spodbujajo ustvarjalna iskanja ter znanje skupin in posameznikov (sistem selekcij) v soočanju s širšim občinstvom in strokovno plesno sceno. Po selekcijskem sistemu se izbrane plesne miniature in predstave uvrstijo prek območnih na regijske plesne revije in najboljše na državna festivala Pika miga in Živa. Namen območnih, regijskih in državnih revij je poleg predstavitve skupin in izbora namenjen predvsem pogovoru med mentorji skupin in selektorjem po prireditvi. Gre za oceno oz. analizo dela skupine ter svetovanje mentorjem za nadaljnje delo z otroki in mladimi. S finančnim podpiranjem zanimivih plesnih projektov (projektni poziv) pa želimo prispevati k večji inovativnosti in ustvarjalnosti Prireditve na državni ravni PRODUKCIJA ZIMSKE PLESNE ŠOLE 2015 Maribor, 23. februar udeležencev, gledalcev Zadnji dan Zimske plesne šole vključuje javno produkcijo prikaz povezav med učenjem in kreativno uporabo naučenega. 90

91 OPUS 1 PLESNA MINIATURA 2015, 23. DRŽAVNO IN 7. MEDNARODNO TEKMOVANJE MLADIH PLESNIH USTVARJALCEV Državno: Ljubljana, 11 in 12. april 2015 Mednarodno: Celje, 13. junij 2015 Opus 1 plesna miniatura je tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev. Namenjeno je spodbujanju izvirnosti, plesnemu raziskovanju in ustvarjalnosti. Poudarek je na solističnem avtorskem plesu (plesalec je hkrati koreograf svojega plesa) oz. plesni miniaturi (največ dva plesalca). Teme so vsako leto drugačne, leta 2014 je bila tema» Želim si «. Prijavljajo se člani plesnih skupin, šol in posamezniki iz vse Slovenije in tujine. Število prijavljenih miniatur vsako leto narašča. Približno tretjina prijav se uvrsti na mednarodno raven. O uvrstitvah odloča tričlanska mednarodna strokovna žirija, sprva na izboru, nato na finalni prireditvi. Že lani smo uvedli nagrado generacijske komisije, kar se je izkazalo kot zelo učinkovita in zanimiva nadgradnja, zato bomo to komisijo poleg strokovne izvajali tudi v prihodnje. Na prireditvi potekata še dve selekciji. Matjaž Farič, umetniški direktor mednarodnega festivala Fronta sodobnega plesa, izbere miniature, ki se predstavijo na omenjenem festivalu. JSKD pa v sodelovanju s plesnim studiom Intakt podeli izbranemu mlademu avtorju še nagrado za produkcijo novega projekta, ki je premierno prikazan na naslednjem mednarodnem Opusu. ODPRTA PLESNA SCENA IN ULIČNI PLESNI PERFORMANCE 2015 Maribor, junij 2015 v soorganizaciji s Festivalom Lent 50 nastopajočih, 200 do 400 gledalcev V Mariboru bomo še naprej sodelovali s Festivalom Lent v obliki plesnega programa Odprta plesna scena in Ulični plesni performance Lent ples/lent Dance 2012 (izvajalec OI JSKD Maribor s sodelovanjem Festivala Lent). OPUS 1 PLESNA MINIATURA NA FESTIVALU 10. FRONT@ SODOBNEGA PLESA Murska Sobota, 27. avgust nastopajočih, gledalcev Že od leta 2009 sodelujemo s pomembnim mednarodnim festivalom Front@ sodobnega plesa. Umetniški vodja mednarodnega festivala Front@ sodobnega plesa Matjaž Farič na tekmovanju Opus 1 plesna miniatura izbere miniature, ki se lahko predstavijo na tem prestižnem festivalu. 12. MINI FESTIVAL OTROŠKIH PLESNIH SKUPIN PIKA MIGA 2015 Velenje, od 10. do 11. oktober 2015, v sodelovanju s Pikinim festivalom Velenje nastopajočih, gledalcev Vsakoletna prireditev Pika miga se je začela leta 2004 kot državna revija otroških plesnih skupin, ki poteka v okviru Pikinega festivala v Velenju. Na prireditvi se na podlagi izbora, ki ga opravi državna selektorica/selektor, iz bogate otroške plesne ustvarjalnosti predstavijo najboljše otroške koreografije pretekle sezone iz vse Slovenije, ki jih izvajajo plesalke in plesalci, stari od 7 do 13 let. Za vodje skupin, koreografe in goste festivala bomo organizirali okroglo mizo z naslovom Primerjava stanja na področju otroškega ustvarjalnega plesa, na kateri se bodo izmenjavale izkušnje, ideje in primeri dobrih praks med posamezniki in institucijami, ki delujejo na področju otroške plesne ustvarjalnosti. Za otroke sodelujočih plesnih skupin bodo v tem času potekale organizirane plesne delavnice. 91

92 ŽIVA 2015, FESTIVAL PLESNE USTVARJALNOSTI MLADIH Ljubljana, november nastopajočih, gledalcev Prireditev je tridnevni festival izbranih plesnih skupin iz vse Slovenije, kar je lepa priložnost za pregled dosežkov, primerjav, analiz ter neformalnih srečanj skupin. Ime festivala je posvečeno Živi Kraigher, znani pedagoginji, koreografinji in dolgoletni voditeljici Oddelka za izrazni ples na SGBŠ v Ljubljani, ki je ena od utemeljiteljic sodobnega plesa na Slovenskem in njegovega poznejšega širšega uveljavljanja v oblikah, kot jih poznamo danes. Festival obsega tri do štiri predstave: matinejo, popoldansko predstavo (krajše koreografije) ter eno do tri izbrane celovečerne predstave. Selektor v okviru finančnih možnosti vključuje tudi goste, predstavnike domače profesionalne scene, da opozori na kontinuiteto našega dela. V prihodnje si poleg že tradicionalnih izmenjav skupin s Hrvaško in Avstrijo želimo spodbuditi še več zanimanja iz tujine. Festivalu dodajamo tudi druge spremljevalne dejavnosti, denimo enodnevni seminar, predavanje, film, video, okroglo mizo, pogovore o predstavah, družabno srečanje. Na festivalu podelimo priznanja in nagrade. BESEDE PLEŠEJO 2015 Slovenj Gradec, 16. oktober 2015 V okviru tradicionalnega sodelovanja s festivalom mlade literature Urška organiziramo brezplačno delavnico z izbranim avtorjem koreografom, ki začrta dela in izbere mlade plesalce, ti pa potem pripravijo krajša plesna dela na temo povezav ples-literatura, in sicer na podlagi aktualnih izbranih del mladih literatov Izobraževanja Med izobraževanja sodijo regijski in državni seminarji ter delavnice s praktičnimi, po potrebi tudi teoretičnimi vsebinami, ki zajemajo plesne tehnike, metode razvijanja plesne ustvarjalnosti ter specifične teme plesne pedagogike, plesne medicine in teorije plesne umetnosti (Zimska plesna šola in Plesni izzivi na Fronti, jesenski Plesni izziv, Plesni Kino-klub na ključ, STIK, Mala šola koreografije ter različni priložnostni seminarji, ki se izvajajo v sodelovanju z rezidenčnimi umetniki ). Število izvajalcev plesnih izobraževanj iz leta v leto raste in ponudba ponekod celo presega interes, zato je smiselno izobraževanja razvijati v smislu kakovosti ter skrbeti za strokovno svetovanje in spletno promocijo. Po pridobljeni podstrešni dvorani Cepetka izvajamo štiri celoletne izobraževalne programe, in sicer Klasje (v sodelovanju z Društvom za sodobni ples Slovenije, Zavodom Emanat in Plesnim Teatrom Ljubljana), Usposabljanje plesnih dramaturgov (v sodelovanju z Zavodom Emanat in Plesnim Teatrom Ljubljana), STIK strokovno izpopolnjevanje za učitelje sodobnega plesa in ustvarjalnega giba, in Mala šola koreografije. 92

93 Izobraževanja na državni ravni 30. ZIMSKA PLESNA ŠOLA 2015 Maribor, februar 2015 Zimska plesna šola (4 dni) v izvedbi območne izpostave JSKD Maribor in Plesne izbe Maribor je skupek plesnih seminarjev oz. tečajev, ki vsebinsko zajemajo različne plesne tehnike in načine razvijanja plesne ustvarjalnosti (delavnice). Poudarek je na sodobnih tehnikah (kot so Graham, Limon, Cunningham, Hawkins, Horton, Nikolais, sinteze sodobnih tehnik, kontaktna tehnika itd.). Vključujemo tudi osnove klasičnega baleta, jazzovsko tehniko, hip-hop, etnične plese in mejne oblike (npr. Tai ji quan, joga, pilates itd). Namen šole, ki jo vodijo domači in tuji plesni strokovnjaki ter umetniki, je animirati, širiti plesno obzorje ter razvijati plesni instrument kot sredstvo umetniškega izražanja v gibu. Zimska plesna šola je namenjena predvsem članom plesnih skupin, učencem plesnih in baletnih šol, pedagogom, mentorjem, koreografom in drugim, ki se tako ali drugače ukvarjajo s plesom, plesnim ustvarjanjem in gibom. Med Zimsko plesno šolo, ki bo letos praznovala trideseto obletnico, bo poleg bogatega programa delavnic predstavljen še kakovosten večerni program plesnih predstav. STIK STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE ZA UČITELJE SODOBNEGA PLESA IN USTVARJALNEGA GIBA Ljubljana, januar 2015 junij 2016 Po našem mnenju sodi ples otrok na področje kulture in je del odgovornega vzgojno-izobraževalnega procesa, ki ga morajo opravljati strokovno usposobljeni mentorji. Znanja, ki ga plesni pedagog oz. mentor potrebuje za kakovostno delo z otroki in mladimi, z rednim izobraževanjem v institucionaliziranih šolskih ustanovah ni mogoče pridobiti. STIK strokovno izpopolnjevanje za učitelje sodobnega plesa in plesnega ustvarjanja nudi osnovna znanja o tem, kakšne so razsežnosti plesa, kako motivirati otroke in mladostnike, kako jih spodbuditi k ustvarjalnosti ter kakšne so osnovne zakonitosti koreografije odrskega giba. Program bo po novem potekal eno leto en vikend na mesec (skupaj 12 delavnic in seminarjev), pod vodstvom uveljavljenih domačih in tujih pedagogov in strokovnjakov. Skozi teoretična in praktična predavanja bodo udeleženci poglobili svoje znanje, potrebno za delo z otroki in mladimi. Prepotrebnih izkušenj pa udeleženci ne bodo pridobili zgolj z vsebino delavnic, temveč tudi z izmenjavo medsebojnih izkušenj ter individualnimi pogovori in vajami z mentorji. STIK je namenjen plesalcem, koreografom in vsem, ki imajo za sabo vsaj dve leti izobraževanj v sodobnih plesnih tehnikah. Program obsega 240 ur predavanj in praktičnega dela. Udeleženci STIK sklenejo z izpitom in pridobijo diplomo o opravljenem strokovnem izpopolnjevanju. 1. SEMINAR - PLES OD KOD IN KAM (Stik) (januar, Ljubljana) predavateljica Neja Kos Dvodnevni seminar je razdeljen na tri vsebinske sklope: Pogled v fenomen in izvor plesa. Razumevanje in vrednotenje plesa. Ples in druge umetnosti. 2. SEMINAR - PLES V GLASBI GLASBA V PLESU (februar, Maribor) predavateljica Jana Kovač Valdés Udeleženci bodo na seminarju pridobili praktično in teoretično znanje, kako se gib in glasba medsebojno povezujeta in pogojujeta. Seznanjeni bodo s sredstvi, s katerimi bodo lahko uvajali otroke v svet giba v povezavi z glasbo. Praktično bodo spoznali osnove glasbenoteoretičnih elementov, jih preizkušali s pomočjo giba in jih nato tudi zavestno povezovali z gibom. 93

94 3. SEMINAR - KONCEPTUALNI PRISTOP V KREATIVNEM PLESU (marec, Celje) predavateljica Ana Vovk Pezdir Koncepti (prostor čas moč telo gibanje forma) za plesnega pedagoga zagotovo niso nič novega. Gre za to, da obstajajo različni načini vklapljanja teh konceptov v plesno pedagoško delo. Na delavnici bodo preizkušali enega od načinov, ki lahko vodijo naše učence na poti plesnega ustvarjanja. 4. SEMINAR - MOTORIKA PREDŠOLSKIH IN OSNOVNOŠOLSKIH OTROK (april, Ljubljana) predavateljica Jera Zajec Osnovna motorika je področje, ki se ukvarja z osnovami človekovega gibanja. Udeleženci seminarja bodo pridobili osnovna znanja o motoriki otrok, njihovem razvoju in motoričnem učenju. Na praktičnih primerih bodo spoznali zakonitosti naravnih oblik gibanja, posebnosti elementarnih iger in primernost gimnastičnih vaj za različna starostna obdobja. 5. SEMINAR - IMPROVIZACIJA IN KOMPOZICIJA (maj, Ljubljana) Predavateljica Sinja Ožbolt Tema delavnice Improvizacija in kompozicija je zelo široka. V dveh dneh bodo delovali, ustvarjali iz osnovnih zadanih ciljev in metod. 6. SEMINAR - OSNOVE PLESNE ANATOMIJE (junij, Ljubljana) predavateljica Ingrid Kerec Osnovna ideja delavnice je splošen, širok pregled tem iz za plesalce relevantne anatomije. Cilj dela je, s pomočjo načel anatomije, razviti in poglobiti vsakodnevni trening ali poučevanje, ne glede na izhodiščno tehniko (modern, sodobna, balet...). Skozi spoznavanje lastnega telesa in njegovih zakonitosti je mogoče najti alternativen način pristopa k treniranju, tako da se dela s telesom in ne proti njemu. 7. SEMINAR - LABAN MOVEMENT ANALYSIS (avgust, Murska Sobota) predavateljica Ivančica Janković Laban je sistem in jezik za razumevanje, opazovanje, opisovanje in zapisovanje vseh oblik gibanja. Razvil ga je Rudolf Laban. Izhajal je iz predpostavke, da je zunanje vidno gibanje odraz notranjega gibanja, ki služi koncentraciji človeka. 94

95 8. SEMINAR - PSIHOLOGIJA ZA UČITELJE PLES (september, Ljubljana) predavateljica Dora Gobec Psihološke osnove umetnostne in plesne ustvarjalnosti. Temeljni procesi umetnostnega in plesnega ustvarjanja. Razvojna psihologija, psihologija učenja, pedagogika in metodika plesne vzgoje. 9. SEMINAR - OTROŠKA PLESNA USTVARJALNOST (oktober, Novo mesto) predavateljica Saša Lončar Saša Lončar bo na delavnici predstavila svoj način dela z otroki in mladostniki, ki izhaja iz raziskovanja primarnega giba. Njeno delo temelji na tem, da prek različnih ustvarjalnih procesov prebudi in ozavesti prirojen občutek za gibanje, ki ga potem v tesnem sodelovanju z otrokom oblikuje v njegov osebni plesni izraz. 10. SEMINAR- PLESNA VZGOJA ZA OTROKE PO STAROSTNIH OBDOBJIH (november, Ljubljana) predavateljica Maria Speth Seminar bo posvečen programu Dance Spetters, ki ga bo predstavila avtorica. Bistvo programa je, kako lahko otroke skozi igro, domišljijo in realnost vodimo v kontakt drug z drugim, in skozi takšno delo se oblikujejo plesne oblike in zgodbe. 11. SEMINAR: ZAKLJUČNI SEMINAR Z NINO MEŠKO Ljubljana Na bodo udeleženci predstavili posnetek svojega poučevanja plesa in izpostavili slab ter dober trenutek na posnetem primeru. MALA ŠOLA KOREOGRAFIJE Ljubljana, januar december 2015 Beseda koreografija dobesedno pomeni "plesno pisanje" iz grških besed "χορεία" (krožni ples, glej choreia) in "γραφή" (pisanje). V plesu je koreografija oblikovanje plesa. Vidiki plesne koreografije vključujejo uporabo kompozicije, ritmične ali neritmične artikulacije, teme in variacije, ponavljanje Koreografski proces lahko vključuje improvizacijo za razvoj inovativnih idej gibanja. Umetnost koreografije vključuje specifikacijo človeškega gibanja in oblik v smislu prostora, oblike, časa in energije, v neverbalnem smislu. Gibalni jezik lahko vključuje različne plesne tehnike: balet, sodobni ples, jazz ples, hip-hop, ljudski ples ali različne kombinacije omenjenih tehnik. Priznani slovenski in tuji koreografi, ki se med seboj razlikujejo po koreografskih principih ustvarjanja, bodo na praktičnih delavnicah predstavili svoje metode dela, in tako plesalcem, ki jih zanima koreografija, predstavili množico potencialnih pristopov h koreografiranju. Izobraževanje bo usklajeno s standardom strokovnih znanj in spretnosti za poklicno kvalifikacijo koreograf in bo kot tako lahko služilo za pripravo na preverjanje zanj in spretnosti. 95

96 PLESNI IZZIV JESEN 2015 Ljubljana, november 2015 Na jesenskem Plesnem izzivu se poglobljeno posvetimo izbrani temi s področja sodobnega plesa. Delavnice želijo omogočiti natančnejše spoznavanje posameznih vsebin s področja sodobnega plesa. Plesni izziv je namenjen predvsem članom plesnih skupin, učencem plesnih in baletnih šol, pedagogom oz. mentorjem, koreografom, pa tudi preostalim, ki se tako ali drugače ukvarjajo s plesom, plesnim ustvarjanjem in gibom. USPOSABLJANJE ZA PLESNE DRAMATURGE Ljubljana, vse leto Umetniški svet: Maja Delak, Andreja Kopač, Nina Meško, Sinja Ožbolt, Saša Rakef Usposabljanje za plesne dramaturge je namenjeno posameznikom, ki že delujejo v polju uprizoritvenih umetnosti in se želijo specializirati za poklic plesnega dramaturga. Program usposabljanja tako izhaja iz visoke stopnje deficitarnosti predlaganega usposabljanja in odgovarja na potrebo žive sodobnoplesne prakse. Pojem plesne dramaturgije ni enoznačen. Živa praksa dokazuje, da enopomenka plesni dramaturg krije množico različnih praks in modusov sodelovanja. V skladu s tem je bilo pri oblikovanju programa uposabljanja osnovno vodilo: slušateljem zagotoviti splošno znanje o sodobnem plesu in pregled nad razvojem koreografskih postopkov skozi čas, slušateljem omogočiti uvid v raznovrstnost sodobnih praks in možnih vlog plesnega dramaturga v ustvarjalnem procesu, slušateljem omogočiti praktično izkušnjo dela v ustvarjalnem procesu ali raziskovalni skupini. Program je sestavljen iz treh modulov: a) UVOD V PLESNO DRAMATURGIJO b) PLESNI DRAMATURG V USTVARJALNEM PROCESU/NAČINI SODELOVANJA c) PRAKTIČNO DELO Tovrstno usposabljanje v slovenskem prostoru v okviru formalnega študija ni vzpostavljeno, predvsem iz razlogov, da za izvajanje tovrstnega programa v univerzitetnem okolju ni habilitiranih nosilcev ali izvajalcev programa. PLESNA UČNA URA Ljubljana, vse leto Oblika Plesne učne ure je zastavljena v obliki modularnih vsebin različnega obsega in za različne priložnosti in prostore. Oblike predstavljanja v prvi vrsti združujejo praktični in teoretični prikaz sodobnega plesa v obliki»orodij za njegovo uporabo«, ki vključujejo: Tekstovno umeščenost sodobnega plesa (informacijska zgibanka oziroma raznoroden tekstovni material o zgodovinskem vidiku sodobnega plesa, mednarodnem plesnem okolju in trenutnih ustvarjalcih in organizacijah, kar vključuje aktualne informacije o ljudeh, dogodkih in povezave). Osnove sodobnega plesa kot učni pripomoček v obliki skripte za pedagoge, ki bi lahko svojim učencem podali nekaj osnov za lažje razumevanje plesne umetnosti (vključuje učni list, navodila za izvajanje, predstavitev vsebine in vprašanja za učence). Multimedijski prikaz slovenske plesne scene z vidika didaktičnega prikaza različnih oblik plesnih zvrsti, strategij in metodologij, ki vključuje odlomke s predstav (nosilec: DVD). Praktični prikaz sodobnega plesa (možnosti živega prikaza odlomkov s predstav z izvirnimi ustvarjalci ali na podlagi rekonstrukcij). Demonstracija plesnega treninga/klasa (v kombinaciji z razlago osnovnih gibalno-plesnih principov in ustvarjanja koreografskega materiala). Predavanje o zvrstnosti sodobnih plesnih tehnik (analiza ali primerjava na konkretni študiji primera). Pogovor s plesnimi ustvarjalci, kritiki, teoretiki različnih generacij 96

97 (tako tistih, ki so na začetku, kot že uveljavljenih plesalcev in koreografov, ki so prepoznavni v domačem in mednarodnem plesnem prostoru). Predstavitev izobraževanja (formalnega in neformalnega) na področju plesa. Praktične plesne delavnice (tako za učence kot pedagoge), namenjene konkretni seznanitvi s principi nastajanja koreografskega in gibalnega materiala. Vzpostavitev relacije sodobnega plesa z metodami»ustvarjalnega mišljenja«(creative mind), ki se navezuje na teme iz drugih šolskih predmetov. Leta 2013 so avtorice projekta Učna ura (Maja Delak, Nina Meško, Andreja Kopač in Petra Pikalo) pripravile prototip in predstavitev možnosti takšne modularne plesne učne ure. Sestavljena iz zgoraj omenjenih»orodij za njegovo uporabo«omogoča izbiro naročniku, da si sestavi učno uro po potrebi. Model učne ure je bil do zdaj predstavljen na Kulturnem bazarju in simpoziju mreže IDOCDE na Dunaju v organizaciji festivala Impulstanz. To je bil začetek komunikacije in diseminacije. Leta 2015 bomo razvijali naprej posamične formate in začeli izvajanje Plesnih učnih ur Založništvo V založništvu skušamo zapolniti veliko vrzel pomanjkanja strokovne literature zgodovine sodobnega plesa. S svojimi publikacijami bomo vplivali na razvoj področja ter društvom in posameznikom na teoretični in praktični ravni približali razumevanje plesne umetnosti. SPOMINI ŽIVE KRAIGHER Avtorstvo in koncept: Tomaž Kraigher, Neja Kos, Nina Meško, Gordana Schmidt, Vilma Rupnik, Breda Kroflič, Daliborka Podboj Urednica: Nina Meško Ljubljana, november 2015 Življenje Žive Kraigher ( ) sta zaznamovala predvsem ples in aktivna udeležba v NOB. Plesati je začela pri 15 letih v šoli za moderni umetniški ples Mete Vidmar v Ljubljani. Leta 1940 je na produkciji šole v ljubljanski Operi opozorila na širjenje nacizma v svoji avtorski plesni študiji z naslovom Pajek. Za ples se je odločila, ko mu časi še niso bili naklonjeni je začela samostojno pedagoško pot v Pionirski knjižnici Centru za estetsko vzgojo mladih. Izpopolnjevala se je v Parizu, Berlinu in Dresdnu. Na plesnem področju je orala ledino in danes ji priznavamo mesto ene od utemeljiteljic slovenskega sodobnega plesa. Po letu 2002 se je posvetila urejanju zapiskov in plesnega materiala, ki ga je ves čas skrbno zbirala. Nastala je avtobiografska pripoved o njenem izraznem plesu, nastopih in učenkah. Vztrajala je kljub zdravstvenim težavam in knjigo dokončala. Njeno zapuščino, ki obsega 800 strani, bodo pregledale in uredile njene učenke in plesalke Mednarodno sodelovanje, spremljanje dejavnosti V okviru mednarodnega povezovanja smo se leta 2011 včlanili v mednarodno organizacijo Dance and the Child International, ki skrbi za razvoj plesa za otroke in mladostnike v svetovnem formatu. Ustanovljena je bila v Kanadi leta Od 5. do 10. julija 2015 bo v Köbenhavnu potekal 13th Dance and the Child International World Congress, na katerem se bo JSKD predstavil s skupino mladih plesalcev iz KD Qulenium Kranj in 97

98 delavnico pod vodstvom Saše Lončar in Nine Meško na temo identitete v plesu, ki je tudi krovna tema kongresa. Da smo bili med ogromnim številom prijav izbrani in povabljeni na kongres, je dokaz pravilnih usmeritev v ustvarjalnem plesu, ki jih spodbujamo z našim delom. Izjemnega pomena je tudi sodelovanje na pomembnejših festivalih sodobnega plesa. Ti namreč ponujajo vpogled v aktualno plesno produkcijo različnih kultur in navezovanje stikov z umetniki, pedagogi in oblikovalci programov. Tako lahko izvirneje oblikujemo dogajanje doma ter se povezujemo in vključujemo v mednarodne mreže in projekte. Udeležba na 13th Dance and the Child International World Congress Köbenhavn, julij svetovni kongres bo raziskal temo identitete v plesu v formalnih, neformalnih in priložnostnih oblikah izobraževanja. Je edinstvena priložnost za vse, ki jih zanimata ples in plesna pedagogika, da se srečajo na predavanjih, delavnicah, debatah, druženjih in prezentacijah in razpravljajo o vprašanjih, povezanih s temo kongresa. Program bo imel različne dejavnosti in oblike predstavitev, kot so delavnice Nordic Dance Flavour, kreativna stičišča, Twin Labs, mladinski forumi, strokovni forumi, predstavitve posterjev, raziskovalne in plesne delavnice, projektni dialogi, predavanja, predstave mladih plesalcev in profesionalnih plesnih skupin 98

99 8 Likovna dejavnost Andreja Koblar, samostojna svetovalka za likovno dejavnost 8.1 Predstavitev Likovna dejavnost v okviru JSKD izhaja iz dolgoletne tradicije uspešnega povezovanja in sodelovanja ljubiteljske likovne dejavnosti s profesionalno in institucionalno likovno kulturo. S pomočjo stroke si prizadevamo ustvarjati pogoje za kreativno delovanje, širimo splošno likovno razgledanost in spodbujamo k individualnemu ustvarjanju. Posvečamo se tako klasičnim likovnim panogam kot tudi novim medijem, likovni teoriji in zgodovini likovne umetnosti, povezujemo se tudi z drugimi področji, ki uporabljajo likovna izrazna sredstva. Organiziramo izobraževanja in razstave, izdajamo priročnike, svetujemo in posredujemo strokovno pomoč. Delavnice, tečaji in seminarji so organizirani tako, da se lahko udeleženci v daljšem časovnem obdobju sistematično poglabljajo v eno samo temo ali pa prehajajo s področja na področje in si tako širijo likovno obzorje. Ker udeleženci prihajajo iz vse Slovenije, so delavnice večinoma konec tedna, strnjeno in intenzivno. Skupine so majhne, mentorji pa so najvidnejši likovni ustvarjalci, pedagogi in teoretiki. Ne posredujejo receptov, temveč vpeljejo tečajnike v likovne veščine tako, da jih ti lahko sami razvijajo naprej v kateri koli smeri. 8.2 Osnovni cilji dejavnosti Likovna dejavnost je tradicionalna, množična in v jedru statična. Zato kratkoročno ne moremo računati na nobene velike premike in spremembe. Ker nihče nima pravice ukiniti ali prepovedati tistega, kar je nekakovostno ali neproduktivno, je mogoče dejavnost usmerjati le tako, da dodajamo»dobro«in upamo, da bo tako»slabo«odpadlo samo od sebe. 1. VIŠJA KAKOVOSTNA RAVEN LJUBITELJSKE LIKOVNE PRODUKCIJE Ker so likovni ljubitelji pomemben člen pri vgrajevanju likovnih vrednot v vsakodnevni kulturni utrip, je treba preseči nekatere močno zakoreninjene ideale, stereotipe in predsodke. Izkušnje nam dokazujejo, da z načrtnim uvajanjem novih motivov in tem, svetovanjem o uporabi izpovednih izraznih sredstev ter s spodbujanjem individualnih osebnostnih značilnosti posameznika lahko uspešno širimo miselno obzorje likovnih ustvarjalcev in jih napeljemo k iskanju novih rešitev in spoznanj o možnostih ustvarjalnega izražanja. 2. VIŠJA KAKOVOSTNA RAVEN LIKOVNIH PRIREDITEV Skoraj nemogoče je ugotoviti število preglednih in tematskih, skupinskih in samostojnih razstav, likovnih srečanj, t. i. ex tempor in kolonij, ki pod okriljem najrazličnejših organizatorjev potekajo po Sloveniji, zato je število prireditev nesmiselno povečevati, treba pa jih je prevetriti v konceptualnem in vsebinskem smislu. Tudi ljubiteljsko likovno produkcijo je treba javnosti predstavljati odgovorno, kar pomeni z določeno mero kritičnosti. Zato bomo s premišljenim sofinanciranjem tistih projektov, ki imajo jasno vsebinsko izhodišče in potekajo pod strokovnim vodstvom, spodbujali društva k sprejemanju strokovne pomoči. Na državni ravni je sodelovanje 99

100 sklada s strokovnjaki in institucijami na zavidljivem nivoju, na lokalni ravni pa je marsikje še opazen prepad med tako imenovanima akademsko in ljubiteljsko likovno sfero. Prizadevali si bomo, da bodo vse oblike delovanja usklajeno potekale teritorialno razpršeno, na območni, regijski in državni ravni. Usklajenost najbolj spodbujamo z organiziranjem bienalnih državnih tematskih razstav, saj selekcija poteka prek območnih razstav do desetih regijskih in končne državne razstave. Spodbujali bomo tudi sodelovanje in povezovanje med posameznimi regijami, izmenjavo razstav in skupno organiziranje seminarjev. 3. VEČJA DOSTOPNOST KAKOVOSTNIH IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV Likovna dejavnost je izrazito individualna in veliko ljubiteljskih likovnih ustvarjalcev ni vključenih v likovne skupine ali društva. Predvsem mladi raje delujejo samostojno. Zato bodo tudi v prihodnje programi JSKD zasnovani tako, da bodo odprti in dostopni vsem, ne le članom društev. Sodelovanje med izpostavami in likovnimi društvi je praviloma dobro in utečeno. V okoljih, kjer društva niso aktivna, je treba poiskati pot do ustvarjalcev in jim omogočiti sodelovanje v programih sklada. Velika težava je le (ne)obveščanje, zato se bomo temu področju še posebej posvetili. Na območni ravni bomo zagotavljali pogoje za splošno likovno izobraževanje, skrbeli za strokovno podporo pri pripravi preglednih ali tematskih območnih razstav in likovnih prireditev (kolonij in srečanj) ter pomagali društvom pri izobraževalnih projektih. Tudi likovne programe za otroke je najbolj smiselno izvajati na območni ravni. Posebne (nadaljevalne ali tematske) izobraževalne programe je najbolj učinkovito organizirati na regijski ravni, zato bomo regijskim programom tudi v prihodnje dajali poseben poudarek. 8.3 Prireditve Po izjemnem uspehu, ki so ga doživele prve štiri državne tematske razstave, bo za peto bienalno državno tematsko razstavo 2015/2016 znova izbrana omejitev. Smisel tematskih razstav je v postavljanju izzivov, zastavljanju vprašanj in problemov, ki naj ustvarjalca napeljejo k iskanju novih rešitev in spoznanj o možnostih ustvarjalnega izražanja. Želimo, da likovna podoba ne bi bila več le predmet občudovanja, tudi ne več zgolj prostor vživetja, ampak bi zahtevala ne le ustvarjalčevo, temveč tudi gledalčevo aktivno sodelovanje in miselni napor. Čeprav poteka selekcija prek območnih in regijskih razstav do državne, ne gre za običajen natečaj. Celoten projekt ima predvsem izobraževalni značaj, razstave so posledica daljšega procesa, ki se začne s predavanji in delavnicami, priročnikom, selekcioniranimi območnimi, regijskimi razstavami in končno državno razstavo s katalogom. Poleg državne tematske razstave občasno pripravimo priložnostne razstave, s katerimi predstavimo produkcijo zanimivejših izobraževalnih programov. Te vrste razstav ne moremo načrtovati vnaprej. Predvidoma bomo predstavili produkcijo likovne delavnice Šmartno. Ustvarjalnost mladih bomo predstavili v okviru festivala Vizije. Razstava fotografij bo rezultat natečaja za dijake in študente, predvidena pa je tudi dvodnevna izobraževalna delavnica. 100

101 5. DRŽAVNA TEMATSKA RAZSTAVA Deset regijskih predavanj in delavnic med marcem in julijem 2015 Selekcija na desetih regijskih razstavah med septembrom in decembrom 2015 Namen razstave je prikazati kakovostne rezultate ljubiteljske likovne ustvarjalnosti in s tem spodbuditi razvoj in kakovostno rast likovne produkcije. Državne tematske razstave so bienalne. Leta 2015 bo izšel priročnik, ki bo dodatno pojasnil izbrano temo, organizirana bodo predavanja in delavnice na regijski ravni, vseh deset koordinacij sklada pa bo pripravilo selekcionirane regijske razstave. Te si bo ogledal državni selektor in izbral dela za državno razstavo Izbrana tema bo objavljena konec leta Izobraževanje Na likovnem področju ponujamo spekter izobraževalnih oblik, ki so primerne tako za začetnike kot tiste, ki želijo dopolniti svoje znanje ali poglobiti poznavanje določenega področja. Z likovnimi tečaji, delavnicami in seminarji želimo pomagati ustvarjalcem pri odkrivanju in razvijanju likovnih sposobnosti. Poleg spoznavanja likovnih osnov in preizkušanja različnih likovnih področij, veščin in tehnik jim pomagamo iskati lasten izraz in pridobiti izhodišča za samostojno, osebnostno izražanje ustvarjanje. Skupine so majhne, mentorji pa so najvidnejši likovni ustvarjalci, pedagogi in teoretiki. Izobraževanje je namenjeno likovnikom iz vse Slovenije. Tudi na tečajih, ki jih organiziramo v Ljubljani, prevladujejo udeleženci od drugod, celo iz zelo oddaljenih krajev. Nekatere izobraževalne programe in mentorje tudi posredujemo, tečaje in delavnice pa glede na interes organizirajo območne izpostave sklada po vsej Sloveniji. Naši programi ne morejo nadomestiti formalnega likovnega izobraževanja, so pa oblikovani tako, da ga v nekaterih segmentih dopolnjujejo, zato so zanimivi tudi za študente likovnih smeri in pedagoge. Ker so namenjeni ljubiteljem iz vse Slovenije, potekajo večinoma konec tedna, strnjeno in intenzivno. Večdnevne likovne delavnice pa organiziramo v poletnih mesecih. Delavnice, tečaji in seminarji so organizirani tako, da se lahko udeleženci v daljšem časovnem obdobju sistematično poglabljajo v eno samo temo ali pa prehajajo s področja na področje in si tako širijo likovno obzorje. Program likovnih tečajev je namenjen predvsem negovanju osnovnih veščin risanja, slikanja, likovne kompozicije, kiparstva, oblikovanja keramike, mozaika, fotografije. Mentorji na tečajih ne posredujejo receptov, temveč vpeljejo tečajnike v osnovne veščine tako, da jih ti lahko sami razvijajo naprej v kateri koli smeri. Program likovnih delavnic zahteva poseben pristop mentorja in drugačno naravnanost udeležencev, predvsem večjo odprtost, samoiniciativnost in sodelovanje pri razvijanju programa v okviru izbrane teme. Poudarek je na skupinskih projektih, pri katerih se da preizkušati postopke sodobnejših likovnih praks, razvijati senzibilnost gledanja in zavest, da je proces, ki pelje do podobe, mentalen. Na seminarjih se posvečamo umetnostni zgodovini in likovni teoriji. Predavanja dopolnimo tudi s praktičnim preverjanjem teoretskih znanj. Izhodišče pri oblikovanju programov so vedno dobre izkušnje iz preteklih let. Poleg tega se skušamo hitro in fleksibilno odzivati na potrebe, želje in pobude, ki prihajajo iz vrst likovnih ljubiteljev in stroke. 101

102 8.4.1 Seminarji in delavnice na državni ravni KERAMIČNA DELAVNICA Ljubljana, od 17. januarja do 1. februarja 2015, tri zaporedne sobote in nedelje Udeleženci bodo na delavnici pridobili izkušnje iz oblikovanja keramike in grafičnih tehnik ter osvojili celoten proces izdelave grafike v glini. Namenjena je odraslim, ljubiteljem, študentom, vzgojiteljem in pedagogom iz vse Slovenije. Mentor: Veljko Zejak Tehnika tiska v glini združuje principe grafike, keramike in kiparstva. Na področje keramike sodijo materiali in proces izdelave. Kot barve se uporabljajo pigmenti za keramiko, engobe in glazure. Vsaka grafika gre dvakrat skozi proces žganja v keramični peči. Grafična obdelava izhaja iz tehnike globokega tiska (bakrorez in akvatinta), zato končni učinek zelo spominja na stare grafične tehnike. Glede na način barvanja lahko deluje arhaično ali organsko, z uporabo transparentnih ali barvnih glazur pa dosežemo močne učinke. Risba je lahko bolj ali manj reliefna, izdelava negativa iz silikona pa omogoča relativno enostavno multipliciranje. Tehnika omogoča tisk na ravnih površinah (ploščah), primerna pa je tudi za uporabo na tridimenzionalnih oblikah. TEČAJ KREATIVNA UPORABA BARVE 3 Ljubljana, od 14. februarja do 1. marca 2015, tri zaporedne sobote in nedelje Mentor: Tone Rački Tečaj obsega vaje v spoznavanju barvnih odnosov in izrazne moči barv. Ljubiteljski ustvarjalci se preveč zanašajo samo na svoj likovni čut. S tem svojo likovno govorico pogosto osiromašijo, saj zaradi nepoznavanja likovnih zakonitosti ne morejo v polni meri izraziti svojih likovnih idej. Barva kot likovno izrazno sredstvo ni samo predmet slikarstva. Poznavanje barvnih odnosov in barvne kompozicije omogoča lažje odločanje v procesu ustvarjanja in lažje sprejemanje in razumevanje likovnih del. Tečaj je namenjen likovnim ustvarjalcem, primeren pa je tudi za oblikovalce in likovne pedagoge. TEČAJ LIKOVNE KOMPOZICIJE Ljubljana, od 14. do 29. marca 2015, tri zaporedne sobote in nedelje Mentor: Tone Rački Program temelji na vajah, ki udeležence postopoma uvedejo v svet likovnih razmerij in ritmov tako, da razvijajo čut za likovno komponiranje. Seznanijo jih z osnovnimi kompozicijskimi načeli, posamezne teme pa so: motiv in izrez slike, ravnotežje elementov slike, kompozicija in vsebina slike. Kompozicijska zasnova je ena najpomembnejših komponent vsakega likovnega dela. Veliki mojstri likovne umetnosti gradijo kompozicije svojih del zelo skrbno in zavestno. Zgodovinski slogi so sledili strogim kompozicijskim načelom, sodobni ustvarjalci pa se bolj zanašajo na svoj likovni čut ali pa uporabijo zelo preproste kompozicijske konvencije. S tem svojo likovno govorico pogosto osiromašijo, saj zaradi nepoznavanja zakonitosti likovne kompozicije ne morejo v polni meri izraziti svojih likovnih idej. Tečaj je namenjen likovnim ustvarjalcem, primeren pa je tudi za fotografe, oblikovalce in likovne pedagoge. KAKO NASTAJA MOZAIK Ljubljana, 11. in 12. aprila 2015 Mentor: Bojan Čebular Poleg teoretskega sklopa (zgodovina, motivika, tehnologija) je poudarek na praktičnem delu (dizajniranje in izdelava). Udeleženci svoje izdelke odnesejo s seboj. Mozaik je zelo kompleksno področje in poleg kreativnosti pri oblikovanju zahteva tudi dobro poznavanje tehnologije. Udeležencem omogočimo, da preizkusijo različne metode izdelave. Tečaj je namenjen odraslim, ljubiteljem, študentom, vzgojiteljem in pedagogom iz vse Slovenije. 102

103 KIPARSKA DELAVNICA LES Šmartno ob Paki, od 29. do 31. maja 2015 Mentorica: Dragica Čadež Lapajne Osnovna ideja, ki je vodila organizatorje že od vsega začetka, je povezovanje tradicionalnih znanj in načinov obdelave materiala z najsodobnejšimi tehnologijami in umetniškimi praksami. Projekt bo potekal v sodelovanju z Javnim zavodom Mladinski center Šmartno ob Paki. Kiparske delavnice»les«so zaradi edinstvenega programa prepoznavne v celotnem slovenskem kulturnem prostoru. Že več let delavnica poteka pod okriljem območne izpostave JSKD v Velenju in je ena redkih, ki je namenjena ljubiteljskim ustvarjalcem. LIKOVNI TEČAJ Ljubljana, od 22. do 27. junija 2015 Mentor: Tone Rački Tečaj obsega vaje, ki postopoma vpeljujejo v veščino risanja ali slikanja.šestdeseturni šestdnevni tečaj risanja ali slikanja omogoča intenzivno in poglobljeno delo. LIKOVNA DELAVNICA SINJI VRH Sinji vrh nad Ajdovščino, od 13. do 19. julija 2015 Mentor: Tone Rački Delavnica je namenjena odraslim, ustvarjalcem, študentom in pedagogom, ki že imajo nekaj risarskih izkušenj. Delavnica je medijsko odmeven projekt. V enotedenski delavnici omogočimo likovnim ustvarjalcem poglobljeno in koncentrirano delo. Vsako leto izberemo drugo temo. LIKOVNA DELAVNICA ŠMARTNO Šmartno ob Paki, od 7. do 16. avgusta 2015 Pri organizaciji sodeluje Javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki. Mentor: Dušan Fišer Delavnica je namenjena ustvarjalcem, ki že imajo osnovna likovna znanja, predvsem pa afiniteto do razpisane teme. Za ustvarjalce so posebne okoliščine, možnost soočenja z ustvarjalno močno osebnostjo in z najnovejšimi tendencami v umetnosti zelo dragocene. Rezultat takega ustvarjalnega druženja je razstava, ki je praviloma drugačna od vsega, kar navadno razumemo pod oznako»ljubiteljsko slikarstvo«. Delavnico bomo sklenili z razstavo. Delavnica ima že osemindvajsetletno tradicijo in je zaradi specifičnega programa in načina dela posebna v slovenskem prostoru. Tema je vsako leto drugačna. Namen delavnice je namreč raziskovanje in preizkušanje različnih sodobnih likovnih pristopov in praks. Poudarek je na skupinskem delu, v okviru skupaj dogovorjenih formalnih izhodišč pa vsak udeleženec išče svoj individualni izraz. KIPARSKA DELAVNICA KAMEN Lesno Brdo pri Vrhniki, od 24. do 28. avgusta 2015 Soorganizator je podjetje Mineral, d. o. o., ki omogoči prostor za delo in material. Mentorica: Alenka Vidrgar Delavnica poteka v kamnolomu, vsak udeleženec mora imeti svoje orodje. Udeleženci svoje izdelke odnesejo s seboj. Sklad je edini, ki v Sloveniji organizira kiparske delavnice v kamnu. Nenavadna je izbira teme motiva, ki je osnova za oblikovanje. Izhodišče so drobne oblike iz narave, lahko pa se udeleženci, ki so se delavnice udeležili že večkrat, odločijo za oblikovanje po svoji zamisli. Delavnica je namenjena ustvarjalcem, študentom in pedagogom. 103

104 TEČAJ UVOD V VEŠČINO RISANJA Ljubljana, od 12. oktobra 2015 do junija 2016 Mentor: Tone Rački Program tečaja uvaja v študijsko risanje po naravi. Sloni na risarskih vajah, ki vpeljujejo v veščino prikazovanja voluminoznosti predmetov na risalni površini. Poudarek je na vajah v risanju oglatih, oblih in okroglih teles v prostoru v najrazličnejših položajih in presekih. Vaje risanja obenem razvijajo poseben, likovni način opazovanja predmetov, ki jih rišemo. Tečaj vpelje v veščino risanja tako, da lahko tečajnik svoje znanje razvija naprej v kateri koli smeri. Pri tem so mu v oporo nadaljevalni tečaji (perspektiva, senčenje, figura kot izrazno sredstvo). Tečaj je primeren za vse, ki bi se želeli seznaniti s principi renesančnega prikazovanja prostora, tudi za tiste, ki rišejo z računalnikom v 3D-načinu ali s programi za prikazovanje prostora. Poteka po dve uri tedensko in obsega 64 delovnih ur. RISANJE PORTRETA Ljubljana, od 13. oktobra 2015 do junija 2016 Mentor: Tone Rački Tečaj obsega: spoznavanje likovne zgradbe človeškega obraza, spoznavanje značilnosti otroškega, ženskega, moškega, starega in mladega obraza in oblikovanje izraznosti narisanega obraza. Tečaj je primeren tudi kot priprava za preizkuse znanja risanja. Tečaj poteka po dve uri tedensko, obsega 64 delovnih ur. TRIJE NADALJEVALNI TEČAJI RISANJA Ljubljana, od 12. oktobra 2015 do junija 2016 Ljubljana, od 13. oktobra 2015 do junija 2016 Ljubljana, od 15. oktobra 2015 do junija 2016 Mentor: Tone Rački Tečaj poteka po dve uri tedensko, obsega 64 delovnih ur. Tečajnik, ki je usvojil uvod v veščino risanja, lahko nadaljuje in poglablja veščino risanja predmetov, lahko pa si izbere katerega od programov za razvijanje posebnih veščin: risanje prostora s pomočjo linearne perspektive, prikazovanje volumna s pomočjo senčenja, risanje človeške ali živalske figure, risanje rastlin in cvetja, risanje krajine. UMETNOSTNA ZGODOVINA ZA DANAŠNJO RABO Ljubljana, od 15. oktobra do 10. decembra 2015 Mentorica: Monika Ivančič Fajfar Izbrane teme iz zgodovine in teorije umetnosti si ne sledijo po kronološkem zaporedju, vendar osvetljujejo vsa obdobja, od prazgodovine do sodobne umetnosti, vključena pa so tudi posamezna poglavja, kot so fotografija, ikonografija, simbolika, družbeni angažma v umetnosti ipd. Eno srečanje je namenjeno vodenemu ogledu razstave, eno pa obisku in pogovoru z umetnikom v ateljeju. V osmih učno-ustvarjalnih druženjih udeleženci spoznajo raznolike motive, vsebine in oblike likovnih del, ki pišejo umetnostno zgodovino. Predvsem pa jih zanima, kaj se lahko od starih mojstrov naučijo in kako lahko njihova odkritja uporabijo tudi sami. TEČAJ OBLIKOVANJA Ljubljana, od 17. do 18. oktobra 2015 Za dvodnevni tečaj bomo izbrali temo s področja oblikovanja v kontekstu t. i. kreativnih industrij. Tečaj bo namenjen likovnim ustvarjalcem, primeren pa je tudi za študente in likovne pedagoge. Za mentorja se bomo odločili v skladu z izbrano temo. 104

105 TEČAJ KREATIVNA UPORABA BARVE Ljubljana, od 22. novembra 2015, tri zaporedne sobote in nedelje Mentor: Tone Rački Tečaj obsega vaje v spoznavanju značilnosti barv, vaje v mešanju osnovnih barv in vaje v opazovanju barv v naravi. Ljubiteljski ustvarjalci se preveč zanašajo samo na svoj likovni čut. S tem svojo likovno govorico pogosto osiromašijo, saj zaradi nepoznavanja likovnih zakonitosti ne morejo v polni meri izraziti svojih likovnih idej. Barva kot likovno izrazno sredstvo ni samo predmet slikarstva. Poznavanje barvnih odnosov in barvne kompozicije omogoča lažje odločanje v procesu ustvarjanja in lažje sprejemanje in razumevanje likovnih del. Tečaj je namenjen odraslim, ustvarjalcem, dijakom, študentom in pedagogom. Tečaj obsega 48 delovnih ur, poudarek je na praktičnem delu. Udeleženci svoje izdelke odnesejo s seboj. KIPARSKA DELAVNICA Ljubljana, od 5. do 6. decembra 2015 Mentorica: Dragica Čadež Relief je vrsta kiparstva, pri kateri je oblikovana telesnost vezana na ploskev. Program tečaja obsega risanje in modeliranje, od ploskve do polne oblike (ploskovit, plastičen in slikovit relief).delavnica je namenjena ustvarjalcem, študentom in pedagogom in predstavlja potrebno osnovo za kiparjenje v drugih materialih. 8.5 Založništvo Tako v krogih likovnih ljubiteljev kot strokovne javnosti je sklad na likovnem področju najbolj prepoznaven po svojem založniškem programu. Priročniki, ki jih izdajamo, so zaradi svoje kakovosti in uporabnosti nepogrešljivi pripomočki za začetnike in uveljavljene ustvarjalce, dijake, študente in pedagoge na vseh stopnjah. Janez Zalaznik Priročnik v okviru projekta V. državna tematska razstava Likovni odsevi 30 Ljubljana, marec 2015 Naklada: 700 izvodov, 80 strani, ilustrirano Urednica: Andreja Koblar Perko Ker ima celoten projekt državnih tematskih razstav predvsem izobraževalni značaj, so razstave rezultat daljšega procesa. Ta se začne z izidom priročnika, ki dodatno osvetli razpisano temo. Ker se slednja vedno nanaša na eno od temeljnih vsebinskih ali oblikovnih segmentov umetnosti, bo priročnik tudi tokrat zasnovan tako, da bo uporaben za najširši krog tako ustvarjalcev kot ljubiteljev umetnosti tudi zunaj konteksta natečaja. Ker bo izbrana tema objavljena konec leta 2014, je v programu naveden zgolj delovni naslov. 105

106 9 Literarna dejavnost Barbara Rigler, samostojna svetovalka za literarno dejavnost 9.1 Predstavitev JSKD spodbuja pisanje kakovostnih literarnih besedil in pomaga vsem generacijam ustvarjalcev oblikovati lasten odnos do slovenskega jezika in slovenske književnosti. K literarnemu ustvarjanju z mentorskim svetovanjem vabimo učence tretje triade osnovnih šol, mlade avtorje nad 15. letom starosti, literate v zrelih letih in pisce v tretjem življenjskem obdobju. K pišočim ustvarjalcem prištevamo tudi vse, ki ne pišejo v slovenščini, ampak v svojem maternem jeziku, živijo pa v Sloveniji. Skupno vsem dejavnostim na področju literature je vztrajanje pri procesu pisanja in branja, ki imata velik pomen pri oblikovanju lastnih misli, čustev, mnenj, kritik, komentarjev... Avtorji tako oblikujejo svoj odnos do življenja in sveta, pridobivajo kulturnost in razgledanost. S pisanjem literati izražajo svoje zamisli, bogatijo domišljijo, prepletajo življenje s fikcijo in vse to zapisujejo v zgodbah, poeziji, dramskih igrah, dnevnikih in drugih angažiranih besedilih. Na literarnem področju dajemo prednost kreativnemu pisanju in literarnemu izražanju pred izdajanjem samostojnih knjig. 9.2 Osnovni cilj dejavnosti Za vse skupine literarnih ustvarjalcev, hkrati pa tudi za mentorje, bibliotekarje in druge ljubitelje literature bomo še naprej pripravljali generacijska srečanja, mentorske delavnice, literarne in prevajalske šole, izdajali literarno revijo Mentor za neuveljavljene literate ter uredili dve samostojni knjižni publikaciji: prevod in prvenko. Z literarnim programom bomo omogočali dostopnost do jezika in literarnih del vsem šoloobveznim učencem ter dijakom in študentom, ki bi radi nadgradili svoje šolsko ali univerzitetno znanje. Odraslim želimo pokazati pravo smer pisanja, ki temelji na kakovosti, izbiri različnih literarnih oblik in zvrsti, uporabi bogatega besednjaka iz slovenske jezikovne zakladnice, literate seniorje pa spodbujamo k začetkom ali nadaljevanju kreativnosti pisanja vse z namenom prepleta literature z drugimi oblikami kulturne ustvarjalnosti. S tem vsi ustvarjalci pridobivajo dodatno znanje, širijo literarno obzorje skozi jezikovno in bralno kulturo ter skupaj ustvarjajo večplastno področje, ki temelji na izmenjavi izkušenj, medsebojni komunikaciji in usmeritvi avtorjev k pisanju novih in novih literarnih del, ki so marsikaterega ljubiteljskega pisca že pripeljala do profesionalne vloge na slovenski literarni sceni. Avtorjem pomagamo tako na začetku kot v bolj uveljavljenih letih s predstavitvami knjig, z učenjem javnega nastopanja in interpretacijo literarnih besedil, vse do izdajanja samostojnih knjig. Poudarki literarne dejavnosti JSKD bodo leta 2015 temeljili na spodbudah mladih literatov, ki neobremenjeno pišejo, ustvarjajo in sodelujejo na literarnih razpisih in natečajih v okviru JSKD da bi na naših srečanjih in festivalih spoznali izziv, potrditev in»prvo stopnico v svet literature«(a. Harlamov). 106

107 Konec leta 2014 bomo razpisali natečaj za Roševe dneve 2015 ( ) in natečaj za Festival mlade literature Urška 2015 ( ). Leto 2015 bomo začeli z izborom besedil za 28. Roševe dneve, ki so namenjene učencem 8. in 9. razredov OŠ. Prosti tematiki pisanja bomo dodali še razpisano temo v smislu fantazije oz. iskanja optimističnih vzorcev življenja in odnosov v možni domišljijski zgodbi, pesmi S spodbujanjem pisanja določenih tem želimo preseči vzorec prijavljenih besedil, ki v večini temeljijo na negativnih družinskih odnosih na eni strani in na neuresničenih ljubeznih na drugi. Ker je življenje večplastno, želimo, da je literatura odraz tega stanja. V sklopu Roševih dni bomo razpisali še natečaj za najboljše šolsko glasilo (tako osnovnošolsko kot gimnazijsko oz. srednješolsko), saj si želimo, da bi mladi literati prvo izkušnjo objave dobili v revijah in glasilih svojih vrstnikov. Po izteku roka za regijska srečanja mlade literature Urška sredi januarja 2015, še vedno namenjen avtorjem med 15. in 30. letom starosti, bomo vse prijavljene vabili na strokovno spremljana srečanja po regijah in kratke literarne delavnice. Še pred poletjem bo znanih pet finalistov, ki se bodo potegovali za nagrado knjigo prvenko, ki jo bo prejel le najboljši, uršljan Uršljana 2014 pa bo sredi junija gostil festival literature v Pragi. Revija Mentor je letos, ob 35-letnici neprekinjenega izhajanja in delovanja, doživela svojo vsebinsko in vizualno prenovo. Tudi drugo leto bomo v štirih številkah letno objavili številne razpise in izobraževalne oblike, eseje, poročila o literarnem dogajanju, literarne refleksije in kritike Mentor bo ostal središče literarnega dogajanja na JSKD. V prvi vrsti je namenjen mladim bralcem in mladim piscem kakovostne literature. Njim bomo ob bok postavili izkušene avtorje, s prepletom literarne dejavnosti pa bomo odpirali vrata tudi mlajšim neuveljavljenim piscem družbene kritike, literarnega potopisa in dnevnika Literaturo bomo iskali pri drugih oblikah kulturne dejavnosti: filmu, plesu, gledališču, glasbi in likovni umetnosti, in ji s temi področji dali še večjo težo v smislu besedne umetnosti. Vsaka številka bo še naprej imela osrednjo temo, ki se bo odražala tudi v prilogi z dramskim besedilom in kratkem stripu na koncu vsake številke. V reviji bomo predstavili naše knjižne izdaje: prvenec uršljanke 2013, nagrajenca festivala Urška 2014, prevod francoske pravljice. Mentor pokriva tri širše sklope: literaturo (literarna besedila neuveljavljenih avtorjev, prevodi, drame z uredniškim komentarjem), z literaturo (intervju, kolumna, potopis, dnevnik ), o literaturi (nove knjige, knjižne recenzije, recenzije zgoščenk, literarni skovik, strip ). 9.3 Prireditve Prireditve na državni ravni XXVIII. ROŠEVI DNEVI Soorganizator: Osnovna šola Frana Roša Celje Celje, 18. marec 2015 To je tradicionalno literarno srečanje najboljših mladih pesnikov in pisateljev 8. in 9. razredov osnovnih šol iz Slovenije in zamejstva. Organizatorji bomo razpisali natečaj, na katerem bosta lahko sodelovala dva avtorja iz posamezne osnovne šole (prvo selekcijo tako naredijo že šole same). Žirija (Nina Kokelj in Matej Krajnc) bo med poslanimi prispevki izbrala dvajset avtorjev, med njimi pa potem pet avtorjev najboljših besedil, ki bodo nagrajeni s knjižnimi nagradami. Besedila vseh dvajsetih avtorjev bodo objavljena v posebnem zborniku. Dvajset izbranih avtorjev bo marca povabljenih na enodnevno literarno srečanje v Celje, kjer bo zanje pripravljena literarna delavnica, za njihove mentorje pa mentorska delavnica. Udeleženci Roševih dni si bodo ogledali še rojstno hišo pesnika in pisatelja Frana Roša, po katerem ima srečanje ime, udeležili pa se bodo tudi odprtja razstave osnovnošolskih literarnih glasil v celjski knjižnici. 107

108 NATEČAJ ZA NAJBOLJŠA LITERARNA GLASILA OSNOVNIH ŠOL 2014/15 Razpis bo objavljen novembra 2014 Natečaj je namenjen uredništvom osnovnošolskih literarnih glasil in njihovih drugih literarnih publikacij (zborniki, samostojne knjige posameznih avtorjev) v fizični in elektronski obliki. Posebna žirija bo izbrala najboljše publikacije in jih nagradila s knjigami ter posebnim priznanjem. Vse poslane publikacije bomo marca 2014 razstavili v Osrednji knjižnici Celje. Razstava bo na ogled mesec dni z možnostjo gostovanja v knjižnicah po Sloveniji. URŠKA 2015, FESTIVAL MLADE LITERATURE Regijska srečanja, od februarja do maja Finale v Slovenj Gradcu, oktober 2015 Festival je namenjen mladim, uveljavljajočim se avtorjem od 15. do 30. leta starosti. Selekcija za festival poteka v več delih. Prvi del regijska srečanja mladih avtorjev: kratke, poldnevne do enodnevne delavnice, ki jih bodo vodili uveljavljeni pisatelji, profesorji, kritiki.namenjene so vsem, ki pošljejo svoje literarne prispevke na natečaj, povabljeni bodo vsi sodelujoči, ne glede na kakovost svojih besedil. Drugi del finalni del: dvodnevni Festival mlade literature Urška v Slovenj Gradcu, na katerem se bo predstavilo pet najboljših avtorjev po izboru žirij regijskih srečanj in državnega selektorja. Tretji del (v sklopu finala): izbor uršljana 2015, najboljšega med finalisti. Na samem festivalu ga bosta izbrala državni selektor in urednik Mentorja. Izbranemu avtorju bo JSKD natisnil prvenec, ki bo predstavljen na festivalu naslednje leto. Nagrada poleg natisa knjige izbranemu avtorju omogoča tudi enoletno mentorsko pomoč pri pripravi rokopisa, avtor pa bo dobil tudi sto izvodov svoje knjige. Podeljena bo še nagrada za Mentorjev feferon 2015, najboljšo protestno pesem oz. družbeno satiro, ki bo uglasbena in prvič predvajana prav na festivalu. NATEČAJ ZA NAJBOLJŠO SAMOZALOŽNIŠKO KNJIGO PRETEKLEGA LETA Razpis bo objavljen avgusta 2015 Namenjen je avtorjem, ki so v preteklem letu sami (lahko ob pomoči sponzorjev) izdali pesniško zbirko, prozno ali dramsko besedilo. Za nagrado, ki bo podeljena na državnem srečanju literatov seniorjev V zavetju besede 2015 (novembra 2015), bo nagrajenec prejel priznanje in knjižno recenzijo v Mentorju. SOSED TVOJEGA BREGA 2015 Rogatec, 23. april 2015 Državno srečanje»manjšinskih«avtorjev, ki živijo v Sloveniji, vendar jim slovenščina ni materni jezik, ima že šestintridesetletno tradicijo in je v našem prostoru nekaj posebnega, saj predstavlja ustvarjalnost različnih (jezikovnih) kultur, ki sobivajo pri nas; žal večinoma»na obrobju«, tudi skoraj brez medijske pozornosti. Srečanje bo prireditveno-izobraževalnega značaja. Na programu bodo namreč literarna/prevajalska delavnica s priznanim literarnim ustvarjalcem in prevajalcem, literarno-glasbeni recital z nastopi najboljših avtorjev, pogovori s povabljenimi gosti pisatelji in uredniki... Predstavili bomo tudi bienalno številko večjezične revije Paralele z izbranimi besedili sodelujočih avtorjev in drugimi vsebinami, na koncu pa še nove knjige, ki so jih izdali avtorji v času med dvema srečanjema. 108

109 NATEČAJ ZA MENTORJEV FEFERON, NAJBOLJŠO PROTESTNO PESEM Razpis bo objavljen na začetku aprila 2015 Najboljša pesem, ki jo bo izbrala posebna žirija, bo za nagrado uglasbena in premierno predvajana oktobra 2015 na festivalu Urška v Slovenj Gradcu. Podelili bomo tudi knjižne nagrade za preostale štiri finaliste in jih skupaj z nagrajencem predstavili v jesenski številki Mentorja. V ZAVETJU BESEDE, DRŽAVNO SREČANJE LITERATOV SENIORJEV 2015 Regijska srečanja, od junija do septembra, Državno srečanje v Radovljici, 13. november 2015 Srečanja seniorskih avtorjev (namenjena so starejšim avtorjem, vendar spodnja leta niso določena), podobno kot festival Urška, najprej potekajo na regijski ravni (pripravili bomo šest regijskih srečanj, poldnevnih ali celodnevnih delavnic, ki jih bodo vodili uveljavljeni avtorji in profesorji). Osem najboljših po izboru regijskih selektorjev in po novem še državnega selektorja pa se bo novembra udeležilo državnega srečanja. Na programu bodo literarne delavnice, literarni večer s predstavitvijo izbranih avtorjev, ogledi kulturnih posebnosti kraja in okolice, srečanje z uveljavljenim književnikom. Izbrana besedila z vseh šestih regijskih srečanj bomo objavili v posebnem zborniku V zavetju besede. Državno srečanje bomo pripravili z območno izpostavo JSKD Radovljica ob 90. obletnici rojstva slovenskega pisatelja Toneta Svetine. 9.4 Izobraževanja Izobraževanja na državni ravni MLADOST V MOČVIRJU, LITERARNA ŠOLA JSKD 2015 Velika Polana, september 2015 Literarno šolo 2015 bomo izvedli kot intenzivni tridnevni teoretično-praktični seminar. Posvetili ga bomo mladinski književnosti in se o njej pogovarjali na dveh večernih okroglih mizah, z uveljavljenimi slovenskimi mladinskimi pisatelji. Šola je namenjena literarnim ustvarjalcem vseh generacij, slavistom, bibliotekarjem in knjižničarjem, mentorjem literarnih krožkov in klubov, predsednikom literarnih društev ter vsem drugim, ki jih zanima literarna ustvarjalnost. Udeleženci se bodo seznanjali z najnovejšo sodobno mladinsko literaturo ter mentorskimi izkušnjami pri vodenju literarne in založniške dejavnosti, v delavnicah pa se bodo posvetili svoji literaturi in literaturi drugih sodelujočih avtorjev, različnim možnostim uporabe jezika, sloga itd. Oba večera bosta namenjena tudi literarnemu branju. PREVAJALNICA JSKD 2015 Izola, oktober 2015 Prevajalnica JSKD, ki ima za sabo že skoraj dve desetletji uspešnega dela, je namenjena mladim prevajalcem, dijakom, študentom tujih jezikov in drugim, ki jih zanima literarno prevajanje. Pogoj za udeležbo sta dobro poznavanje tujega jezika in materinščine. V okviru Prevajalnice JSKD 2015 bomo razpisali delavnice iz kar osmih jezikov španščine, francoščine, nemščine, slovaščine, angleščine, češčine, italijanščine, portugalščine. Delavnica za posamezni jezik bo izvedena, če se bo nanjo prijavilo najmanj šest prevajalcev. Vse bodo potekale sočasno, namenjene pa bodo seznanjanju z najnovejšo literarno produkcijo iz razpisanih jezikov, ki v slovenščino še ni bila prevedena. Mentorji delavnic za posamezne jezike bodo uveljavljeni prevajalci in univerzitetni profesorji. Prevodi, nastali na delavnicah, bodo objavljeni v reviji Mentor, ena skupina pa bo z mentorjevo pomočjo v letu dni, se pravi do Prevajalnice JSKD 2016, pripravila prevodno knjigo, ki bo izšla v zbirki Mentorjeva prevajalnica. 109

110 9.5 Založništvo REVIJA MENTOR Izid: februar, maj, september, november 2015 Ugledna literarno-mentorska revija (predvsem) za mlade literarne ustvarjalce in sopotnike revije poleg literarnih besedil objavlja tudi kritike, reportaže in poročila o literarnih dogodkih, gledaliških, plesnih in drugih prireditvah, prevode, intervjuje, dnevnike, eseje. V 36. letniku revije bomo poleg literature predvsem uveljavljajočih se avtorjev, ob njih pa tudi uveljavljenih sopotnikov v posebnih rubrikah (Prevod, Intervju, Dnevnik, Esej, Poročila, Komentar, Kritika, Kolumna, Literarni skovik, Strip itn.), objavljali še zapise o zanimivih knjigah, avtorjih, literarnih dogodkih, kritike novih del (poudarek bo na prvencih in samozaložniških knjigah), bralni kulturi. Spremljali bomo nove pojave v gledaliških, plesnih, filmskih in drugih umetnostnih projektih. Več pozornosti bomo namenili publikacijam in literarnim dogodkom, ki nastajajo v osnovnih in srednjih šolah, pa tudi najmlajšim ustvarjalcem (rubrika Najstnik/Najstnica). V tem letniku bomo nadaljevali rubriko Sodobni mentorji, v kateri predstavljamo drugačne učitelje s povprečnimi učenci, ki pa kažejo nadarjenost za pisanje in veliko ljubezen do branja in pisanja literarnih del. Nadaljevali bomo tudi lani uvedeno rubriko Osrednja tema. Gre za aktualno problematiko, povezano z literaturo. MENTORJEVI PRIROČNIKI Izdali bomo eno od načrtovanih knjig, namenjenih kreativnemu pisanju: Kim Komljanec: DRAMATIZACIJA LITERARNIH BESEDIL (DELOVNI NASLOV) Izid: junij 2015 Knjiga bo odličen priročnik za vse, ki bi se radi preizkusili v pisanju dramskih besedil. V posebno pomoč bo tudi otroškim, mladinskim in odraslim gledališkim skupinam. Prek zgodovine, dramske teorije in poetik se bo avtorica lotila praktičnega prikaza pisanja dramskega besedila. Aljoša Harlamov: O PISANJU LITERATURE Izid: september 2015 Teoretično-praktični priročnik pisanja literature (literarni liki, dialogi, literarna kritika.), namenjen mentorjev in mladim literarnim ustvarjalcem. PRVENKA Knjiga izbranega avtorja Urške 2014 Izid: oktober 2015 Nagrajenec Mednarodnega festivala mlade literature Urška 2014 bo ob mentorski pomoči državnega selektorja pesnika, urednika in kritika Zorana Pevca in urednice Mentorja pripravil svojo prvo knjigo, ki bo predstavljena oktobra 2015 na finalnem delu festivala Urška v Slovenj Gradcu. MENTORJEVI ZBORNIKI V ZAVETJU BESEDE Zbornik besedil seniorskih piscev 2015 Izid: november

111 V zborniku bodo natisnjena besedila osmih finalistov srečanja starejših avtorjev, izbrana poezija, proza in dramatika drugih sodelujočih avtorjev z regijskih srečanj, dodani pa jim bodo še komentarji vseh selektorjev. Zbornik bo v elektronski ali tiskani obliki. ZBORNIK NAJBOLJŠIH PRISPEVKOV ZA SREČANJE ROŠEVI DNEVI 2014 Izid: marec 2015 V zborniku bodo objavljena izbrana besedila dvajsetih osnovnošolskih literarnih ustvarjalcev, ki jih bodo avtorji poslali na njim namenjen natečaj, izbrala pa jih bo posebna žirija. MENTORJEVA PREVAJALNICA Izbor najboljšega prevoda s Prevajalnice 2014 Izid: september 2015 Na Prevajalnici 2014 smo prevajali kratke zgodbe in poezijo ženskih avtoric iz sodobne francoske, angleške, nemške, španske, slovaške in brazilske književnosti. Najboljše besedilo ali izbor besedil bomo izdali v knjižni obliki. REVIJA PARALELE Izid: april 2015 Revija, ki zadnja leta izide samo enkrat letno, v tiskani verziji pa le bienalno, ob srečanju Sosed tvojega brega, je namenjena predvsem v Sloveniji živečim avtorjem, ki ne ustvarjajo v slovenščini, gotovo pa je zanimiva tudi za vse bralce, ki jih zanima kulturna raznolikost v Sloveniji živečih drugih narodov, manjšin itd. Tudi v njeni 19. številki bo v ospredju objava izbranih literarnih besedil avtorjev srečanja Sosed tvojega brega 2014 in 2015 v njihovem maternem jeziku in slovenskem prevodu. Revija se bo posvetila tudi kulturnemu dogajanju različnih skupin in posameznikov (literarnim, gledališkim in drugim dogodkom), predstavila zanimive umetniške osebnosti iz Slovenije in tujine, pa tudi prevode tuje literature v slovenščino in slovenske literature v druge jezike. 9.6 Mednarodno povezovanje in sodelovanje Svetovni sejem otroške in mladinske književnosti Italija, Bologna, marec 2015 Na sejmu svetovne mladinske literature v Bologni bi radi predstavili naši novi izdani knjigi, in sicer: Svetlolaso kraljico, ki je izšla oktobra Pravljično in hkrati sodobno zgodbo francoskega avtorja Michela Tournierja sta na Prevajalnici 2013 prevedla Tina Goropečnik in Tomaž Potočnik pod mentorstvom dr. Nadje Dobnik. Michel Tournier (1924) velja za enega najpomembnejših francoskih pisateljev druge polovice 20. stoletja, objavil je devet romanov in številne knjige kratkih zgodb in esejev. Njegova najbolj odmevna dela so prevedena tudi v slovenščino (Jelšev kralj, Petek ali Tihomorski limb, Družina Adam). Zgodba Svetlolasa kraljica je izvirno del romana Goute d'or (1985), pozneje pa jo je avtor objavil tudi v samostojni knjižni izdaji. Zgodba je sodobna, namenjena tako mladim kot starejšim bralcem. Ilustrirala jo je Irena Ocepek. Knjiga je namenjena mladim od 10. leta starosti. Druga knjiga je prvenka Krožnice večglasnih tišin, pesniška zbirka Tinke Volarič, najboljše uršljanke 2013 po izboru Gabriele Babnik. Tinka Volarič se je rodila leta Je ilustratorka, kulturna antropologinja in pesnica, ki živi na Primorskem. Ilustrira in piše za otroke, odrasle in za vse vmes. V neknjižnih likovnih delih jo zanima soodnos med naravo, kulturo, družbo in osebno ter skupno zgodovino. Oktobra 2013 je postala zmagovalka Festivala mlade literature Urška 2013, za nagrado 111

112 smo ji na JSKD natisnili zbirko pesmi. Pesniška zbirka je bila izdana pod mentorstvom Gabriele Babnik, ki je napisala tudi spremno besedo Udomačevanje divjine. Ilustracije k pesmim pa je prispevala avtorica sama. Evropski pesniki v živo 2015 Češka, Praga, junij 2015 Želimo si, da bi se naši najboljši mladi literati (uršljani) predstavljali tudi v tujini na podobnih literarnih festivalih. Prvo povabilo smo že dobili, in tako bo leta 2015 uršljan letošnjega Festivala mlade literature Urška 2014 gostoval na Češkem in se s svojo poezijo predstavil na VIII. mednarodnem festivalu Stranou/Ob robu Evropski pesniki v živo Organizatorji festival načrtujejo že osmič, odvijal pa se bo predvidoma junija 2015, na več prizoriščih v Pragi, Berounu in na gradu Krakovec, s sodelovanjem različnih ustvarjalcev. Ob najvidnejših čeških bodo, kot vsako leto, vabljeni še slovenski, slovaški, poljski, avstrijski itd. pesniki, likovniki, igralci in glasbeniki. Prvi literarni večer bo tradicionalno v knjižnici Václava Havla v Pragi. Sledilo bo več skupinskih nastopov na različnih prizoriščih, tudi v Muzeju češkega krasa Beroun, na gimnaziji in v Mestni knjižnici Beroun, s tradicionalnim zaključkom na gradu Krakovec. Prav tako želimo mlade uveljavljene tuje literate do 30 let povabiti in gostiti na mednarodnem Festivalu mlade literature Urška

113 II.2 REGIJSKI PROGRAM JSKD 1. Uvod 2. Koordinacija Celje 3. Koordinacija J. Primorska 4. Koordinacija Gorenjska 5. Koordinacija Maribor 6. Koordinacija Pomurje 7. Koordinacija S. Primorska 8. Koordinacija Dolenjska, Bela krajina in Posavje 9. Koordinacija Osrednja Slovenija 10. Koordinacija Ptuj 11. Koordinacija Koroška 113

114 1 Uvod mag. Urška Bittner Pipan, pomočnica direktorja za program Nov strateški načrt JSKD definira ključne skupne cilje vseh regijskih koordinacij nacionalne mreže do leta 2020: - Formalizirati, optimizirati in uveljaviti organizacijsko krepitev regijske ravni. - Uveljaviti enotne strokovne standarde na ravni vseh regijskih koordinacij. - Ohraniti obseg ter dvigniti kakovost in prepoznavnost regijskega programa. - Prek regijskih študijskih centrov oblikovati projekte, ki bodo zagotovili povečevanje vključenosti mladih in utrdili prepoznavnost izobraževanj JSKD. Posledično sta k uresničevanju teh ciljev naravnana tudi regijski program 2015 in poseben pilotni projekt. Z letom 2015 bomo namreč v okviru koordinacije Dolenjska, Bela krajina in Posavje izvedli pilotni projekt, s katerim želimo vsestransko okrepiti regijsko raven delovanja sklada. Namen projekta je prek nadzorovanega povečanja pristojnosti in odgovornosti koordinatorja izboljšati komunikacijo v vseh smereh in doseči učinkovitejšo porabo sredstev in usklajen ter odmeven program na regijski ravni. Programski presežki, izbrani s selekcijami na območni ravni, se bodo tudi po drugih regijskih koordinacijah 2015 promovirali v regijskem programu JSKD. Gre za vmesno stopnjo programske organiziranosti med osnovnim programom območnih izpostav (59) in programom na državni ravni. V zadnjih desetih letih smo krepili regijski program, povezovali vse kulturne akterje in dodajali nove možnosti in vsebine za društva, skupine in posameznike. Program je živ organizem, ki smo ga vedno prilagajali potrebam okolja. Po tehtnem premisleku smo leta 2014 uvedli spremembi v regijskem programu v folklori in gledališču (odrasle folklorne skupine ter otroške in lutkovne gledališke skupine so regijski selektorji ocenili in predlagali neposredno na državni festival). Ta varčevalni ukrep je sprožil izrazito negativne posledice po Sloveniji, zato smo se odločili, da se bo leta 2015 spet izvajal dvostopenjski sistem selekcije in poskušali poiskati dodatna sredstva. Ohranili bomo vsebinske poudarke, ki odražajo potrebe, obseg in razvitost posamezne regije, in hkrati upoštevali standarde nacionalne programske piramide (strokovna selekcija, kvalitativna merila, raznovrstnost, dostopnost). Aktualnost projektov v regijski shemi 2015 ohranja občutljivo ravnovesje in skrbi za vzdrževanje kakovostnih standardov ljubiteljske kulture in možnosti napredovanja za najboljše. Leta 2015 bodo potekali regijske prireditve, festivali izobraževanja in razstave. Regijski program prireditev, ki najkakovostnejšim dosežkom omogoča predstavitev na regionalni ravni, bo organiziran v mreži desetih programskih koordinacij. Te so enakomerno razporejene po Sloveniji in na ustrezen način odgovarjajo na kadrovske, prostorske, kvalitativne in kvantitativne potrebe ter zmožnosti posamezne regije. Pregled regijskega programa za leto 2015 pokaže nadgradnjo območnega programa. Vključuje namreč vse dejavnosti in vse starostne ter socialne skupine. Program kaže tudi sposobnost povezovanja med koordinacijami, saj se posamezne prireditve in številna izobraževanja odvijajo za udeležence iz dveh ali več regij. S tem se 114

115 racionalizira število programov, kar pomeni prihranek sredstev, hkrati pa omogoča njihovo izpeljavo na višji kvalitativni ravni. Regijski program JSKD je fleksibilen in učinkovit. Njegove značilnosti so velika raznolikost (pokriva vse dejavnosti glasbo, gledališče, ples, likovno in fotografsko ustvarjalnost, literarno dejavnost, film, folkloro, historično glasbo in plese), sistematičnost (je del širšega piramidnega sistema strokovnih ogledov in selekcij) in vsestranska odprtost (omogoča predstavitev vsem starostnim in narodnostnim skupinam, sklepa mednarodne povezave, sodeluje s številnimi javnimi in civilnimi institucijami društvi, šolami, vrtci, knjižnicami, muzeji ). Lokacije izvedbe regijskih akcij se spreminjajo glede na potrebe, interes in prostorske možnosti lokalnih skupnosti znotraj posamezne koordinacije. Nosilci načrtovanja, priprave in izvedbe regijskega programa prireditev in izobraževanj so vodje koordinacij. Pri tem sodelujejo s svetovalci centralne službe za posamezna področja dejavnosti. Neposredni organizatorji posameznih projektov so vodje območnih izpostav, kjer se odvija program. 115

116 2 Koordinacija Celje Nina Mavec Krenker, vodja koordinacije 2.1 Uvod V celjski koordinaciji, ki obsega kar devet območnih izpostav, smo se načrtovanja dejavnosti lotili brez velikih ambicij po spremembah in širjenju programskih dejavnosti leta Analiza izvedenih projektov v preteklem in tekočem letu je pokazala pravilnost usmeritve, da je treba tudi prihodnje leto dejavnosti racionalizirati, združevati in ohranjati kakovost in prepoznavnost dogodkov. Na področju vokalne glasbe ostajajo območne revije odraslih pevskih zborov, ki jih na nekaterih območjih ločujemo od revij malih vokalnih skupin, te pa organiziramo za več izpostav skupaj. Leta 2015 bomo v Žalcu organizirali Regijski tekmovalni koncert odraslih pevskih zasedb Od Celja do Koroške. Tekmovanje je organizacijsko zelo zahtevno, zato bomo pri izvedbi sodelovali vsi sodelavci koordinacije Celje. Zelo dobre izkušnje pri sodelovanju na preteklih podobnih prireditvah (regijsko tekmovanje otroških pevskih zborov, Mednarodno tekmovanje pihalnih orkestrov.) kažejo, da tudi tovrstne projekte lahko izpeljemo na kakovostni organizacijski ravni. Tekmovanje pomeni tudi velik strošek, zanj bomo skušali pridobiti dodatna sredstva, čeprav je v današnjem času pridobivanje sponzorskih sredstev skoraj nemogoče. Čeprav regijsko srečanje malih vokalnih skupin ni več v obveznem programu naših tekmovanj in srečanj, koncerte ohranjamo, ker so zelo primerna prireditev za širšo javnost in lahko dopolnjujejo program poletnih koncertov na prostem. Tako pa poskrbimo za promocijo najboljših tovrstnih vokalnih sestavov v našem okolju. Tako kot revije odraslih zborov organiziramo revije otroških in mladinskih zborov v vseh izpostavah, po večini na dveh ali celo več koncertih. Pri obeh revijah imamo težave z zagotavljanjem strokovnih spremljevalcev, saj izjemno veliko število koncertov onemogoča sodelovanje zgolj z enim selektorjem. Že dve leti ne organiziramo več regijskega srečanja otroških in mladinskih zborov, zelo pa podpiramo skladovo usmeritev kakovostnega in dostopnega izobraževanja zborovodij za otroške in mladinske zbore, zato se bomo tudi v naši regiji vključili v 116

117 program izvedbe regijske delavnice z demonstracijskim zborom. V Rogaški Slatini bo organizirana Regijska delavnica za zborovodje mladinskih zborov z demonstracijskim zborom, v Velenju pa Zborovodska delavnica za odrasle zbore z demonstracijskim zborom. Zelo ugoden odmev pri šolskih zborih ima tudi projekt Potujoča muzika. Število odraslih folklornih skupin se je v preteklih letih povečalo, bolje organiziran sistem preglednih srečanj je pripeljal tudi do izboljšanja kakovosti dela skupin. Ker gre v primeru folklornih srečanj za množične udeležbe, poskušamo prireditve združevati in jih seliti po različnih krajih. Enako velja za srečanja ljudskih pevcev. Z veseljem ugotavljamo, da nam je uspelo to področje slovenskega glasbenega izročila oživeti in ustrezno predstaviti javnosti. Podpiramo odločitev o ukinitvi regijskih srečanj ljudskih pevcev in godcev, vendar moramo namesto vmesnih izbornih srečanj poskrbeti za drugo rešitev, ki bo motivirala naše skupine za dobro delo še naprej. Pri izvedbi zborovskih in folklornih prireditev bomo tudi naslednje leto sodelovali s koroško regijo. Gledališka produkcija ljubiteljskih odrov v celjski regiji je že vrsto let programsko pestra, rezultati pa dokazujejo tudi zelo kakovostno produkcijo. Predstavitev najboljših otroških in odraslih skupin v regiji v dveh različnih izpostavah se je izkazala kot zelo dobra poteza, ki prinaša delitev stroškov med dve izpostavi in možnost, da se predstavi več skupin, ki jih obišče tudi več gledalcev. Tako bomo regijsko srečanje odraslih gledaliških skupin izvedli v Šmarju pri Jelšah in Šentjurju. Za najprimernejše mesto izvedbe Gledaliških vizij se je izkazalo Celje z več primernimi prizorišči, pripravljeni smo izvesti tudi regijsko srečanje recitatorjev v sklopu festivala Žive besede. Lutkovna dejavnost je na Celjskem zelo razvita, čeprav različno po območjih. Produkcija se iz leta v leto spreminja, tako da se vsako leto spopadamo z vprašanjem: ali je treba načrtovati območna srečanja ali zgolj regijsko v Celju? Zelo pomemben dejavnik izboljšanja kakovosti je dobro izbran selektor za to področje in izobraževanje na območnih ravneh. Zato več izpostav načrtuje svoje seminarje za mentorje ali igralce ali druge udeležence gledališkega dogajanja. Dobrodošla so tudi povabila na zelo kakovostne državne programe gledališkega izobraževanja. Velik organizacijski zalogaj in pomemben festival so Novačanovi dnevi v Celju, ki pripomorejo k večji kulturni ponudbi v regiji, so prikaz slovenske ljubiteljske gledališke ustvarjalnosti in priložnost za srečanje in izmenjavo mnenj med odrskimi ustvarjalci. Za inštrumentalno glasbo ne načrtujemo regijskih prireditev, se pa naši orkestri, big band in tamburaši vključujejo v lokalne prireditve, festivale in srečanja ter gostovanja v sodelovanju in tudi s pomočjo območnih izpostav sklada. Podpiramo druženje pihalnih godb pri projektu laške izpostave Anzekov pohod po poti ljudskega glasbenika, ki izpostavlja pomen godb in godbenikov v preteklosti. Prav tako želimo, da se v sklopu poletnih prireditev čim bolj izkoristijo možnosti množičnih godbenih nastopov naših pihalnih orkestrov, zato smo že leta 2014 izvedli Srečanje na celjski zvezdi v središču Celja. Ker so se na prireditev dobro odzvali tako godbeniki kot občinstvo, bomo ta projekt obdržali in ga skušali nadgraditi tudi leta Leta 2015 bomo v Žalcu izvedli regijsko likovno delavnico z razstavo. Regijska razstava je izborna, saj se na njej že izbirajo dela za državno razstavo leta Tovrstne razstave z izborom najboljših del so izjemna priložnost za strokovne oglede in kritičen vpogled v lastno ustvarjanje. Po regiji delujejo likovna društva, organizirane so likovne kolonije in ex tempore, na regijski ravni pa delavnice z razstavo ustvarjenih del. Ker prenekateri naši kolegi v regiji organizirajo razstave, bi pri tem potrebovali več znanja in pomoči, prav tako več finančnih sredstev za aktivnosti ob razstavi (kakovostni katalogi in druge vizualne predstavitve). Fotografska dejavnost postaja vse bolj pomemben in opazen del likovnega izraza. Poleg celjskega Meseca fotografije, ki je že dodobra umeščen v slovenski in tudi mednarodni prostor, prihodnje leto načrtujemo več fotografskih prireditev po posameznih izpostavah. Vse bolj se v naše območne načrte umešča filmska dejavnost. Leta 2015 bomo v Celju izvedli Celjski film fest treh zvezd. V projekt se želimo vključiti prek filmskih delavnic na osnovnih šolah, saj ugotavljamo, da 117

118 postajata filmska in videoustvarjalnost zelo pomembni dejavnosti prostočasnega udejstvovanja mladih. Sodobni ples kot del gibalne ustvarjalnosti mladih je še vedno na visoki kakovostni ravni, ki jo zagotavljajo dobri pedagogi, plesne šole s tradicijo pa tudi množičen odziv. V celjski regiji imamo tri močne plesne centre (Celje, Velenje in Laško z Radečami), program je zelo kakovosten, zato je tudi izbor na regijsko revijo velik. Regijska revija V plesnem vrtincu že nekaj časa poteka v dveh delih otroški in mladinski program. Na prireditev skušamo privabiti čim večje število mladih, zato se trudimo, da šole prireditev vključijo v svoj kulturni program. Žal plesna vzgoja in umetnost v rednem šolskem sistemu še vedno ni enakovredna glasbeni ali likovni umetnosti, zato naj bi bile tovrstne prireditve dobrodošle pri seznanjanju mladih s to vejo umetnosti. Ohranjamo regijsko plesno izobraževanje za otroke. Prihodnje leto si bomo prizadevali še za večjo vpetost plesne dejavnosti v lokalno kulturno ustvarjalnost, zavedamo pa se, da brez stalnih mentorjev ni mogoče izvesti celovitega programa območnih revij. Regijska revija bo tudi letos v Laškem. Literarno ustvarjanje v naši regiji je razvito in dobro organizirano. Načrtujemo srečanja literatov na lokalnih ravneh in njihovo sodelovanje na različnih literarnih razpisih sklada. Še posebej želimo več avtorjev, ki bi sodelovali na festivalu Urška (Rogaška Slatina). Prav tako si prizadevamo za bolj množično sodelovanje šol na Roševih dnevih. Sodelovanje v programih starejših literatov je zadovoljivo, seniorskih srečanj leta 2015 bodo v Slovenskih Konjicah, se udeležuje veliko avtorjev. V celjski regiji si bomo zaposleni na območnih izpostavah prizadevali: da bo sklad najpomembnejši producent, ki omogoča ljubiteljski kulturi primerjalno vrednotenje svojih dosežkov, da bomo ponudniki kakovostnega programa izobraževanj za vse dejavnosti v kulturi, tako mladih kot tudi odraslih, da bodo naša pregledna srečanja na območni, regijski in državni ravni dobro organizirana z dobrimi strokovnimi sodelavci, da bomo kulturnim društvom in njihovim zvezam nudili strokovno in organizacijsko podporo pri izvedbi njihovega kulturnega programa in zagotavljanju finančnih in prostorskih pogojev za njihovo delo, da se bomo vključevali v organizacijo in izvedbo lokalnih prireditev, ki bogatijo vsebino kulturne ponudbe območja in pri tem zasledovali koristi ljubiteljske kulturne dejavnosti, da bomo dobro in aktivno sodelovali s šolskimi ustanovami in spodbujali sodelovanje otrok in učiteljev v kulturnih programih sklada, da bomo skrbeli za ustrezno promocijo naše dejavnosti, kulturnih izvajalcev in udeležencev, ki tako ali drugače delujejo v kulturni produkciji, da bomo skrbeli za ugled in dobro ime sklada ter za dobro sodelovanje z lokalnimi skupnostmi. 118

119 2.2 Osnovna shema regijskega programa 2015 Regijske prireditve Regijska revija pevskih in glasbenih skupin vrtcev Regijski tekmovalni koncerti mladinskih zborov (v sodelovanju s koordinacijo Slovenj Gradec) Od Celja do Koroške Regijski tekmovalni koncerti odraslih pevskih zasedb Regijsko srečanje malih vokalnih skupin VOKALNA GLASBENA DEJAVNOST Regijska izobraževanja Regijska delavnica za zborovodje mladinskih zborov z demonstracijskim zborom Zborovodska delavnica za odrasle zbore z demonstracijskim zborom Srečanje godb na celjski zvezdi Anzekov pohod po poti ljudskega glasbenika INŠTRUMENTALNA GLASBENA DEJAVNOST Delavnica za predvodnike z demonstracijskim orkestrom Gledališče na obisku gostovanje najboljših otroških gledaliških skupin Lutkarije in vragolije, regijsko srečanje lutkovnih skupin Vizije, regijsko srečanje srednješolskih gledaliških skupin Regijsko srečanje odraslih gledaliških skupin GLEDALIŠKA IN LUTKOVNA DEJAVNOST Regijska lutkovna delavnica Preglej na glas, Gledališka delavnica Regijsko srečanje otroških folklornih skupin Regijsko srečanje odraslih folklornih skupin (v sodelovanju s koordinacijo Slovenj Gradec) Celjski filmfest treh zvezd V plesnem vrtincu - regijska revija plesnih skupin Regijska likovna razstava 16. celjska fotografska razstava, regijsko fotografsko srečanje Mesec fotografije 2015, vseslovenska osnovnošolska in srednješolska razstava Regijsko srečanje Festivala mlade literature Urška regijsko srečanje literatov seniorjev FOLKLORNA IN ETNODEJAVNOST FILMSKA IN VIDEODEJAVNOST PLESNA IN MAŽORETNA DEJAVNOST LIKOVNA IN FOTOGRAFSKA DEJAVNOST LITERARNA DEJAVNOST Delavnica za mlade harmonikarje v otroških folklornih skupinah Regijsko izobraževanje za vodje otroških folklornih skupin z demonstracijsko skupino Regijsko izobraževanje za vodje predšolskih folklornih skupin Regijska plesna delavnica za mentorje Regijska otroška plesna delavnica Regijska likovna delavnica 119

120 2.3 Program prireditev IME PRIREDITVE Kraj izvedbe Datum Nivo 1. OBMOČNO SREČANJE ODRASLIH GLEDALIŠKIH SKUPIN Braslovče celo leto območni 2. VEČERI NA ZOFI Prebold celo leto območni 3. GLEDALIŠKE VIZIJE - OBMOČNI SELEKCIJSKI OGLEDI MLADINSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN 4. LINHARTOVA SREČANJA - OBMOČNI SELEKCIJSKI OGLEDI ODRASLIH GLEDALIŠKIH SKUPIN Celje območni Celje območni 5. SREČANJE ODRASLIH GLEDALIŠKIH SKUPIN Šentvid pri Grobelnem območni 6. ODER MLADIH - OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN Velenje območni 7. IGRAMO SE LUTKE - OBMOČNO SREČANJE LUTKOVNIH SKUPIN Šmartno ob Paki območni 8. GLEDALIŠKE VIZIJE - SREČANJE SREDNJEŠOLSKIH GLEDALIŠČ Velenje območni 9. OBMOČNO SREČANJE ODRASLIH GLEDALIŠKIH SKUPIN Velenje območni 10. GLEDALIŠKO OGLED@LO - PREGLEDNE PREDSTAVE GLEDALIŠKIH SKUPIN 11. GLEDALIŠKO OGLED@LO - PREGLEDNE PREDSTAVE GLEDALIŠKIH SKUPIN 12. GLEDALIŠKO OGLED@LO - PREGLEDNE PREDSTAVE GLEDALIŠKIH SKUPIN 13. GLEDALIŠKO OGLED@LO - PREGLEDNE PREDSTAVE GLEDALIŠKIH SKUPIN 14. GLEDALIŠKO OGLED@LO - PREGLEDNE PREDSTAVE GLEDALIŠKIH SKUPIN 15. PREŠERNE BESEDE, LITERARNI VEČER OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU 16. MESEC KULTURE - OSREDNJA PRIREDITEV S PODELITVIJO OBMOČNIH PRIZNANJ JSKD Ljubno območni Gornji Grad območni Lepa Njiva območni Rečica območni Mozirje območni Celje območni Luče območni 17. FESTIVAL MLADE LITERATURE - REGIJSKO SREČANJE Rogaška Slatina regijski 18. LITERARNO POPOLDNE - LITERARNO SREČANJE Z IZOBRAŽEVANJEM Mozirje območni 19. OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN Rogaška Slatina območni 20. NOCOJ JE LEP VEČER, OBMOČNO SREČANJE MALIH PEVSKIH SKUPIN Vojnik območni 21. OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN Polzela območni 22. Z IGRO IN PLESOM V POMLAD - OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH FOKLORNIH SKUPIN Šoštanj območni 23. V PLESNEM VRTINCU Rogaška Slatina območni 24. SREČANJE OTROŠKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN Šmarje pri Jelšah območni 25. LUTKARIJE IN VRAGOLIJE, OBMOČNO SREČANJE LUTKOVNIH SKUPIN 26. POZDRAV POMLADI, OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV 27. ODER MLADIH - OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN 28. POZDRAV POMLADI, OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH PEVSKIH ZBOROV IZ VRTCOV Dobrna območni Laško območni Slovenske Konjice območni Laško območni 29. IGRAJMO SE GLEDALIŠČE Šentjur območni 30. PLESNI VRTINEC, OBMOČNO SREČANJE PLESNIH SKUPIN Celje območni 120

121 31. OBMOČNO SREČANJE LUTKOVNIH SKUPIN Slovenske Konjice območni 32. OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN Rogaška Slatina območni 33. POZDRAV POMLADI - OBMOČNA REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV Velenje območni 34. OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN Žalec območni 35. ROŠEVI DNEVI 2015 Celje državni 36. OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN Zreče območni 37. KLIPE KLOPE - OBMOČNA REVIJA OTROŠKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN Nazarje območni 38. ODER MLADIH Rogaška Slatina območni 39. ODER MLADIH, OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN 40. SE IGRAMO, POJEMO IN PLEŠEMO, OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN 41. SE IGRAMO, POJEMO IN PLEŠEMO, OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN 42. VIZIJE - OBMOČNI SELEKTORSKI OGLEDI MLADINSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN 43. GLEDALIŠKI DAN, OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN Celje območni Laško območni Radeče območni Slovenske Konjice območni Radeče območni 44. OBMOČNO SREČANJE ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN Galicija območni 45. REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV Rogaška Slatina območni 46. OBMOČNO LINHARTOVO SREČANJE ODRASLIH GLEDALIŠKIH SKUPIN (SELEKTORSKI OGLEDI) Loče območni 47. OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH ZBOROV Šmarje pri Jelšah območni 48. OBMOČNO SREČANJE MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV Podčetrtek območni 49. OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV Žalec območni 50. PESEMCA, OBMOČNA REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV Celje območni 51. CICIDO - REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV Luče območni 52. POZDRAV POMLADI - OBMOČNA REVIJA ODRASLIH ZBOROV, MALIH VOKALNIH SKUPIN IN OKTETOV Velenje območni 53. OBMOČNA PLESNA REVIJA "ZAVRTIMO SE" Laško območni 54. OBMOČNA PLESNA REVIJA "ZAVRTIMO SE" Laško območni 55. MI SMO POMLAD - OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH PEVSKIH ZBOROV Proseniško-Blagovna območni 56. VELENJSKI PLESNI ODER - OBMOČNA REVIJA PLESNIH SKUPIN Velenje območni 57. GLEDALIŠKE VIZIJE, REGIJSKO SREČANJE MLADINSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN Celje regijski 58. REVIJA ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN Rogaška Slatina območni 59. PA SE SLIŠ' - REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV IN SKUPIN Rečica območni 60. OBMOČNO SREČANJE ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN Šmarje pri Jelšah območni 61. LE OKOL - OBMOČNO SREČANJE ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN Šmartno ob Paki območni 62. KJE SO TISTE STEZICE, OBMOČNO SREČANJE ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN Laško območni 63. LUTKARIJE IN VRAGOLIJE, REGIJSKO SREČANJE LUTKOVNIH SKUPIN Velenje regijski 64. REGIJSKO SREČANJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN Nazarje regijski 65. ZAPOJMO POMLADI - OBMOČNA REVIJA OPZ IN MPZ Slovenske Konjice območni 121

122 66. GLEDALIŠČE NA OBISKU - GOSTOVANJE NAJBOLJŠIH OTROŠKIH GLEDALIŠKIH 67. SOSED TVOJEGA BREGA DRŽAVNO SREČANJE PESNIKOV IN PISATELJEV DRUGIH NARODOV IN NARODNOSTI 68. GLEDALIŠČE NA OBISKU - GOSTOVANJE NAJBOLJŠIH OTROŠKIH GLEDALIŠKIH Rogaška Slatina regijski Rogatec državni Radeče regijski JURJEVA REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV Šentjur območni 70. LJUDSKI GODCI NA BOTRIČNICI Šentjur območni OBMOČNA RAZSTAVA LJUBITELJSKIH LIKOVNIH USTVARJALCEV Laško območni 72. ZAPOJMO SKUPAJ, OBMOČNA REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV Celje območni 73. OBMOČNO SREČANJE ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV IN MALIH VOKALNIH SKUPIN Žalec območni 74. OBMOČNA REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV "NAŠI ZBORI" Radeče območni 75. OBMOČNA REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV "NAŠI ZBORI" Laško območni 76. PRIŠLA JE POMLAD - OBMOČNO SREČANJE SKUPIN VRTCEV Velenje območni 77. PREGLEDNA LIKOVNA RAZSTAVA DOMAČIH LIKOVNIKOV Šentjur območni 78. PIKAPOLONČEK - REVIJA PREDŠOLSKIH PEVSKIH ZBORČKOV Ljubno območni 79. REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV IN MALIH VOKALNIH SKUPIN Rogaška Slatina območni 80. CELJSKI FILMFEST TREH ZVEZD Celje regijski 81. MLADI JAZZ Šentjur območni 82. OBMOČNO SREČANJE MALIH PEVSKIH SKUPIN-VOKALNIH Olimje območni 83. POJEM IN IGRAM, OBMOČNO SREČANJE PEVSKIH IN GLASBENIH SKUPIN VRTCEV Celje območni 84. REGIJSKI TEKMOVALNI KONCERTI MLADINSKIH ZBOROV Slovenj Gradec regijski 85. OBMOČNO SREČANJE ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV Olimje območni 86. OBMOČNA REVIJA MALIH VOKALNIH SKUPIN IN OKTETOV Velenje območni TEKMOVANJE SLOVENSKIH GODB NA KONCERTNI TEŽAVNOSTNI STOPNJI Velenje državni 88. SKLAD NA OGRAJI - ZUNANJA RAZSTAVA FOTOGRAFIJ Šentjur območni 89. CICIBAN POJE IN IGRA Rogaška Slatina območni 90. OBMOČNA REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV Zreče območni 91. REGIJSKO SREČANJE ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN Ravne na Koroškem regijski 92. LINHARTOVO SREČANJE, REGIJSKO SREČANJE ODRASLIH GLEDALIŠKIH SKUPIN Šentjur regijski 93. REGIJSKO LITERARNO SREČANJE SENIORJEV Slovenske Konjice regijski 94. LINHARTOVO SREČANJE, REGIJSKO SREČANJE ODRASLIH GLEDALIŠKIH SKUPIN 95. OBMOČNO SREČANJE LIKOVNIH USTVARJALCEV: IZBORNI POLETNI SLIKARSKI EX-TEMPORE Šmarje pri Jelšah regijski Celje območni 96. POLETNA OTROŠKA LIKOVNA DELAVNICA Z RAZSTAVO Šentjur območni 97. IZ RODA V ROD - ETNO PRIREDITEV IN TEKMOVANJE Nazarje območni MEDNARODNO TEKMOVANJE MLADIH PLESNIH USTVARJALCEV OPUS 1 - PLESNA MINIATURA MRAVLJICA - TIHOŽITJE 2015, XIII. ULIČNO SLIKANJE TIHOŽITJA - SLIKANJE Celje državni Celje območni 100.SREČANJE NAJBOLJŠIH MALIH VOKALNIH SKUPIN CELJSKE REGIJE Šentjur regijski 101.SREČANJE GODB NA CELJSKI ZVEZDI Celje regijski 122

123 102.LITERARNI VEČER Rogaška Slatina območni 103.MRAVLJICA - TIHOŽITJE 2015, XIII. ULIČNO SLIKANJE TIHOŽITJA - RAZSTAVA OBMOČNO SREČANJE LIKOVNIH USTVARJALCEV: OTVORITEV RAZSTAVE IN RAZGLASITEV REZULTATOV Celje območni Celje območni 105.EX TEMPORE Rogaška Slatina območni 106.OBMOČNO SREČANJE PEVCEV LJUDSKIH PESMI IN GODCEV LJUDSKIH VIŽ Gorenje območni 107.SREČANJE LJUDSKIH PEVCEV IN GODCEV Rogaška Slatina območni 108.POLETNI EX TEMPORE Šentjur območni 109.PRIKAZ STARIH ŠEG IN OBIČAJEV Laško območni 110.ENO PESEM PETI - OBMOČNO SREČANJE LJUDSKIH PEVCEV IN GODCEV 111.MRAVLJICA - TIHOŽITJE 2015, XIII. ULIČNO SLIKANJE TIHOŽITJA - RAZSTAVA OBMOČNO SREČANJE PEVCEV LJUDSKIH PESMI IN GODCEV LJUDSKIH VIŽ Šmartno ob Paki območni Celje območni Radeče območni 113.OBMOČNA LIKOVNA KOLONIJA OSNOVNOŠOLCEV Loče območni 114.OBMOČNO SREČANJE LJUDSKIH PEVCEV IN GODCEV Pilštanj območni 115.OBMOČNO SREČANJE LJUDSKIH PEVCEV IN GODCEV Prebold območni 116.MEDDEKANIJSKO SREČANJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV S SEMINARJEM Rogaška Slatina območni 117.POLETNI EX TEMPORE - RAZSTAVA IN IZDAJA KATALOGA Šentjur območni 118.MESEC FOTOGRAFIJE 2015, VSESLOVENSKA OSNOVNOŠOLSKA IN SREDNJEŠOLSKA RAZSTAVA Celje regijski 119.REGIJSKA LIKOVNA RAZSTAVA Žalec regijski 120.MINI FESTIVAL OTROŠKIH PLESNIH SKUPIN PIKA MIGA 2015 Velenje državni 121.GLEDALIŠČE ENEGA Šentjur območni 122.OTVORITEV RAZSTAVE OBMOČNE LIKOVNE KOLONIJE Loče območni 123.OBMOČNO SREČANJE LJUBITELJSKIH LITERATOV Rimske Toplice območni 124.Z BESEDAMI, LITERARNI ZBORNIK Šentjur območni 125.REGIJSKI TEKMOVALNI KONCERTI ODRASLIH PEVSKIH ZASEDB Žalec regijski 126.SREČANJE TAMBURAŠKIH SKUPIN Rogaška Slatina območni 127.GO BRASS Žalec državni 128.PEVCI NAM POJEJO, GODCI PA GODEJO 2015 Zreče/Slovenske Konjice državni FESTIVAL SREDI ZVEZD 2015 Žalec državni 130.TA VESELI DAN KULTURE Rogaška Slatina območni 131.TA VESELI DAN KULTURE Celje območni 132.BESEDIČICA - SREČANJE MLADIH LITERARNIH USTVARJALCEV Gornji Grad območni CELJSKA FOTOGRAFSKA RAZSTAVA, REGIJSKO FOTOGRAFSKO SREČANJE Celje regijski 134.LIKOVNA RAZSTAVA RADEČE Radeče območni 123

124 2.4 Program izobraževanj NAZIV DOGODKA/IME PUBLIKACIJE Kraj izvedbe Datum Nivo 1. OBMOČNI SEMINAR ZA DIRIGENTE ZAČETNIKE V PIHALNIH ORKESTRIH 2. REGIJSKO IZOBRAŽEVANJE ZA VODJE PREDŠOLSKIH FOLKLORNIH SKUPIN Laško Velenje območni regijski 3. FOLKLORNI SEMINAR Galicija območni 4. ZBOROVODSKA DELAVNICA ZA ZBOROVODKINJE VRTČEVSKIH ZBOROV Radeče območni 5. PREGLEJ NA GLAS, GLEDALIŠKA DELAVNICA Velenje regijski 6. DELAVNICA ZA MLADE HARMONIKAŠE V FOLKLORNIH SKUPINAH Šentjur regijski 7. FOLKLORNA DELAVNICA MESTINJE Mestinje območni 8. ZBOROVODSKA DELAVNICA ZA ODRASLE ZBORE Z DEMONSTRACIJSKIM ZBOROM Velenje regijski 9. PLESNA DELAVNICA Laško območni 10. FOLKLORNA DELAVNICA SVETI ŠTEFAN Sveti Štefan območni 11. "GIB IN PLES", PLESNA DELAVNICA Mozirje območni 12. DELAVNICA ZA PREDVODNIKE Z DEMONSTRACIJSKIM ORKESTROM Šmarje pri Jelšah regijski 13. GLEDALIŠKA MASKA Slovenske Konjice državni 14. DELAVNICA ZA PREDVODNIKE Z DEMONSTRACIJSKIM ORKESTROM Šentvid pri Grobelnem območni 15. OBLIKOVANJE SVETLOBE Ljubljana državni 16. LIKOVNA DELAVNICA Laško območni 17. LUTKOVNI SEMINAR Celje regijski 18. V PLESNEM VRTINCU, REGIJSKA REVIJA PLESNIH SKUPIN Laško regijski 19. KIPARSKA DELAVNICA LES Šmartno ob Paki državni 20. REGIJSKA LIKOVNA DELAVNICA Žalec regijski 21. LIKOVNA KOLONIJA, DELAVNICA IN RAZSTAVA DEL Rečica območni 22. REGIJSKA PLESNA DELAVNICA ZA ODRASLE Velenje regijski 124

125 23. USTVARJALNA TAMBURICA Rimske Toplice državni 24. LIKOVNA DELAVNICA ŠMARTNO Šmartno ob Paki državni TABOR MLADIH KULTUR Velenje območni 26. SEMINAR ZA FESTIVAL SREDI ZVEZD VOKALNA IN STILNA INTERPRETACIJA 27. REGIJSKO IZOBRAŽEVANJE ZA VODJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN Z DEMONSTRACIJSKO SKUPINO Žalec Rogaška Slatina državni regijski 28. LIKOVNA KOLONIJA PRIJATELJSTVA Polzela območni 29. GLEDALIŠKA DELAVNICA ZA MENTORJE OTROŠKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN 30. REGIJSKA DELAVNICA ZA ZBOROVODJE MLADINSKIH ZBOROV Z DEMONSTRACIJSKIM ZBOROM Šentjur Rogaška Slatina območni regijski 31. GLEDALIŠKA DELAVNICA Šmarje pri Jelšah območni 32. ZBOROVSKI SEMINAR Tabor območni 33. GLEDALIŠKA DELAVNICA Radeče območni 34. SEMINAR ZA ZBOROVODJE OTROŠKIH PZ Velenje območni 35. "GREMO V TEATER", GLEDALIŠKA DELAVNICA Gornji Grad območni 36. GODČEVSTVO NA SLOVENSKEM Zreče državni 37. HARMONIKA KOT LJUDSKO GLASBILO Zreče državni 38. PETJE LJUDSKIH PESMI Zreče državni 39. LIKOVNA DELAVNICA Radeče območni 40. LITERARNI TABOR Vransko območni 125

126 3 Koordinacija Južna Primorska Zvonka Radojevič, vodja koordinacije 3.1 Uvod V koordinacijo so vključene območne izpostave JSKD Koper, Piran, Ilirska Bistrica, Postojna, Sežana in Izola. Ocenjujemo, da bosta glavni značilnosti leta 2015 ustvarjalen pristop in povezovanje za ohranjanje dosežene kulturne ravni posameznega območja in regije. Temeljni program koordinacije bo tudi leta 2015 skrb za uravnotežen razvoj posameznih dejavnosti, zato pripravljamo prireditve, ki so namenjene predstavitvi, primerjavi in vrednotenju dosežkov ljubiteljskih kulturnih društev in skupin ter izboru za udeležbo na državnih prireditvah. Bistvenih odstopanj od ustaljenih programov ne bo, saj je program zasnovan tako, da upošteva pogoje in zahteve kulturnega okolja. Mnogo bo programov na področju vokalne in inštrumentalne glasbe, ki je s številnimi pevskimi zbori, vokalnimi skupinami, pihalnimi godbami, big bandi najbolj razširjena zvrst kulturnega udejstvovanja. Sledita gledališče in ples. Filmsko in literarno področje bo zaznamovano s tradicionalnimi prireditvami in izobraževanji, s katerimi želimo pritegniti čim večji krog odjemalcev. Likovno področje je odmevno predvsem zaradi kakovostnih tematskih regijskih razstav, ki jih vključujemo tudi v turistično ponudbo kraja kot turistični produkt. Na likovnem področju opažamo množično udejstvovanje starejših, kar bomo upoštevali pri snovanju likovnih izobraževalnih vsebin. Regijski izobraževalni programi bodo vsebinsko izhajali iz potreb, ugotovljenih med strokovnimi spremljevalci revij in srečanj ter tistih, ki jih na terenu zaznavamo ob stiku z uporabniki, tako društvi kot posamezniki. Izobraževanje bo zajelo vsa področja ustvarjanja, vse socialne, starostne in izobrazbene skupine in bo naravnano na pridobivanje neposrednih, praktičnih znanj. K sodelovanju želimo vključiti tudi mlade, zato bomo pripravili programe, ki bodo vzbudila njihovo zanimanje in vključevanje. 126

127 3.2 Cilji, ki jih bomo skušali doseči leta USPEŠNO IN UČINKOVITO IZVAJANJE REGIJSKIH PROGRAMOV Bolj kot do zdaj bo na uspešnost in učinkovitost izvajanja programov vplivala organiziranost posamezne koordinacije. Zmanjševanje resursov bo zahtevalo delovanje v obliki regionalnega centra, ki bo izvajal strokovne, agencijske, izobraževalne in organizacijsko-produkcijske storitve za ljubiteljska društva, zveze kulturnih društev, lokalne skupnosti, gospodarske subjekte in druge. Prepričani smo, da sta usmeritev in dozdajšnji način delovanja koordinacije pravilna, saj povezovanje na regionalni ravni omogoča skupno načrtovanje, priprave in usklajene izvedbe regionalnega programa prireditev in izobraževanj, kakovostno izpeljavo številnih programov in hitro odzivanje na dogajanja v okolju. 2. DVIG PREPOZNAVNOSTI IN DOSTOPNOSTI LJUBITELJSKE KULTURE Leto 2015 bo v znamenju vzpostavljanja povezav in zavezništev med različnimi subjekti, predvsem v smislu promocije in trženja kulture. Takšno sodelovanje deluje spodbudno na ustvarjalnost ter dostopnost kulturnih dobrin vsem družbenim skupinam, obenem pa je vključevanje gospodarskega sektorja na kulturno področje pomembno tudi zaradi socialne kohezivnosti, razvoja človeških virov in kakovostnega preživljanja prostega časa. Posebno pozornost bomo namenili izboljševanju pogojev za dostop do informacij, ker želimo zagotoviti večjo seznanjenost s kulturnimi dogodki, obenem pa povečati število odjemalcev kulturnih dobrin. 3. SKUPNI KULTURNI PROSTOR Nadaljevali bomo utrjevanje skupnega slovenskega kulturnega prostora s programi, ki spodbujajo kulturno delovanje Slovencev v zamejstvu in tujini in krepijo stike z matičnim narodom. Trudili se bomo vzpostaviti mednarodna sodelovanja, zlasti s promocijo najvidnejših dosežkov v mednarodnem prostoru. Razvijali bomo mrežo ustvarjalcev in organizatorjev v kulturi, tako da bo učinkovito zagotavljala medsebojno povezovanje, enakopravno dostopnost kulturnih dobrin ter vzpostavljala pogoje za ohranjanje in razvijanje kulturne identitete. 4. RAZVOJ V SMERI REGIONALNIH CENTROV LJUBITELJSKE KULTURNE USTVARJALNOSTI Odgovor na izzive prihodnosti je tudi preoblikovanje koordinacij v regionalne centre, ki bodo zagotavljali dostopnost kulturnih dobrin na različnih ravneh in čim boljše pogoje za ustvarjalnost posameznikov in društev. Naša temeljna strategija bo zato usmerjena v krepitev sodelovanja, povezovanje pri načrtovanju, oblikovanju, izvajanju, promociji in trženju kulture in turizma kot integralnega produkta. Naše konkurenčne prednosti bodo: dobra organiziranost, ki bo omogočila razvoj posamezne dejavnosti, medsebojno sinergijo in ustvarjanje dodane vrednosti, kakovostni programi in avtentična ponudba, timski in projektni pristop, ki zagotavlja vrhunsko profesionalno izvedbo, pravočasno identificiranje ključnih storitev, strateške zveze, trženje storitev in pridobivanje sredstev iz lokalnih, državnih in evropskih virov, učinkovita promocija in komuniciranje z različnimi izvajalci in odjemalci storitev. 127

128 3.3 Osnovna shema regijskega programa 2015 Regijske prireditve Regijska izobraževanja VOKALNA GLASBENA DEJAVNOST Primorska poje Regijska revija izbranih otroških in mladinskih pevskih zborov Naša pomlad Brinjevka Zbori Kresni noči Štrekljevi večeri Regijski seminar za zborovodje otroških pevskih zborov Regijska zborovodska šola INŠTRUMENTALNA GLASBENA DEJAVNOST Regijsko srečanje pihalnih orkestrov Revija kraških godb Glasbeni utrinki Tematski koncerti Rock Vizije GLEDALIŠKA IN LUTKOVNA DEJAVNOST Glasbeni tabor Glasbeni seminar Regijsko srečanje lutkovnih skupin Regijsko srečanje otroških gledaliških skupin Regijsko srečanje odraslih gledaliških skupin Vizije Gledališki večeri FOLKLORNA IN ETNODEJAVNOST Mala gledališka šola Regijski gledališki seminar Gledališki otroški tabor Regijsko srečanje otroških folklornih skupin Regijsko srečanje odraslih folklornih skupin Regijsko srečanje pevcev in godcev Seminar za godce in mentorje folklornih skupin Seminar za mentorje folklornih skupin FILMSKA DEJAVNOST Filmski seminar PLESNA DEJAVNOST Regijska revija plesnih skupin Plesni večeri Festival plesa Plesni popoldan Regijski plesni seminar Regijski seminar za mažoretke LIKOVNA DEJAVNOST Regijska likovna razstava Regijska pregledna razstava fotografije Ex tempore Sladka Istra Likovne razstave primorskih ustvarjalcev Odprti atelje Otroški ex tempore Snežnik LITERARNA DEJAVNOST Likovna šola Regijski fototečaj Regijska likovna delavnica Srečanje mladih literatov Premska srečanja Srečanje seniorskih piscev Pravljični festival Regijska literarna delavnica Delavnica pripovedništva 128

129 3.4 Program prireditev IME PRIREDITVE Kraj izvedbe Datum Nivo 1. TEMATSKI GLASBENI VEČERI INŠTRUMENTALNE GLASBE Izola 2. GLEDALIŠKI VEČERI Izola 3. SREČANJE ODRASLIH GLEDALIŠKIH SKUPIN Izola 4. OBMOČNO SREČANJE ODRASLIH GLEDALIŠKIH SKUPIN Postojna 5. PLESNE PREDSTAVE Izola 6. LIKOVNE RAZSTAVE Ilirska Bistrica 7. LIKOVNE RAZSTAVE Izola 8. LIKOVNE RAZSTAVE Koper 9. LIKOVNE RAZSTAVE Izola 10. PROGRAM KULTURNOINFORMACIJSKE TOČKE KULT3000 Koper celo leto 2015 celo leto 2015 celo leto 2015 celo leto 2015 celo leto 2015 celo leto 2015 celo leto 2015 celo leto 2015 celo leto 2015 celo leto območni 1-območni 1-območni 1-območni 1-območni 2-regijski 2-regijski 2-regijski 1-območni 1-območni 11. KONCERTI VOKALNIH ZASEDB Koper območni 12. ETNO PROGRAM Koper območni 13. FILMSKI DNEVI Koper območni 14. KONCERTI INŠTRUMENTALNIH ZASEDB Koper območni 15. LIKOVNE IN FOTOGRAFSKE RAZSTAVE Koper območni 16. GLEDALIŠKE PREDSTAVE Koper območni 17. LITERARNI VEČERI Koper območni 18. FOLKLORNI VEČERI Koper območni 19. VEČER POSVEČEN PESMI Izola območni 20. OBMOČNO SREČANJE ODRASLIH GLEDALIŠKIH SKUPIN Ilirska Bistrica območni 21. OBMOČNO SREČANJE ODRASLIH GLEDALIŠKIH SKUPIN Koper območni 22. PLESNI IZZIVI Izola regijski 23. LITERARNA USTVARJALNICA Izola območni 24. SREČANJE ODRASLIH GLEDALIŠKIH SKUPIN Piran območni OBLETNICA ZKD Portorož območni 26. SREČANJE PO IN GODB NA PIHALA Kobjeglava območni 27. REVIJA KRAŠKIH PIHALNIH GODB Sežana regijski 28. REVIJA KRAŠKIH PIHALNIH GODB Ilirska Bistrica regijski 29. SREČANJE PLESNIH SKUPIN Koper območni 30. PLESNE PREDSTAVE Koper območni 31. OBMOČNO SREČANJE PEVCEV IN GODCEV Košana območni 32. LIKOVNA RAZSTAVA KRAŠKO-BRKINSKIH LIKOVNIKOV Sežana območni 33. PRIMORSKA POJE Izola območni 34. PRIMORSKA POJE Pivka območni 129

130 35. PRIMORSKA POJE Knežak območni 36. PRIMORSKA POJE Gračišče območni 37. REGIJSKO SREČANJE MLADIH LITERATOV URŠKA Sežana regijski 38. FESTIVAL MLADE LITERATURE URŠKA Hrpelje območni 39. PRIMORSKA POJE Jasen območni 40. PRIMORSKA POJE Hrpelje območni 41. SREČANJE OTROŠKIH IN GLEDALIŠKIH SKUPIN Izola območni 42. OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN Koper območni 43. OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN Ilirska Bistrica območni 44. SREČANJE OTROŠKIH GLEDALIŠKIH IN LUTKOVNIH SKUPIN Piran območni 45. PRIMORSKA POJE Škofije območni 46. OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN Postojna območni 47. OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN Hrpelje območni 48. FIGURATIVNI TABOR MLADIH GODBENIC IN GODBENIKOV Koper državni 49. PRIMORSKA POJE Postojna območni 50. NAŠA POMLAD Sežana območni 51. NAŠA POMLAD, REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV Pivka območni 52. REVIJA PLESA Izola območni 53. OBMOČNO SREČANJE PLESNIH SKUPIN Portorož območni 54. REGIJSKO SREČANJE LUTKOVNIH SKUPIN Koper regijski 55. SREČANJE OTROŠKIH IN ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN Izola območni 56. SREČANJE OTROŠKIH IN ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN Koper območni 57. SREČANJE OTROŠKIH IN ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN Portorož območni 58. OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH IN ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN Postojna območni 59. PRIMORSKA POJE Portorož območni 60. REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV Portorož območni 61. REVIJA OPZ IN MPZ Izola območni 62. REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV Koper območni 63. OBMOČNA REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV Ilirska Bistrica območni 64. OBMOČNO SREČANJE ODRASLIH GLEDALIŠKIH SKUPIN Štorje območni 65. NAŠA POMLAD Kobjeglava območni 66. PRIMORSKA POJE Kobjeglava območni 67. REGIJSKO SREČANJE OTROŠKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN Postojna regijski 68. DNEVI KNJIGE Sežana območni 69. SREČANJE PIHALNIH ORKESTROV Marezige regijski 70. RIŠEM POLETJE Izola regijski 130

131 71. ODPRTI ATELJE Koper območni 72. PRAZNIK KULTURE Piran območni 73. REVIJA MANJŠINSKIH ETN. SKUPIN Izola regijski 74. REVIJA MANJŠINSKIH ETN. SKUPIN Izola območni 75. EX TEMPORE Koper območni 76. MAŽORETNA IN TWIRLING PRODUKCIJA Lucija območni 77. KONCERT MLADINSKEGA PIHALNEGA ORKESTRA Piran območni 78. REGIJSKO SREČANJE PLESNIH SKUPIN Piran regijski 79. REGIJSKO SREČANJE ROCKOVSKIH SKUPIN Koper regijski 80. REGIJSKO SREČANJE ODRASLIH GLEDALIŠKIH SKUPIN Hrpelje regijski 81. BRINJEVKA Sežana regijski 82. MEDNARODNO SREČANJE PIHALNIH ORKESTROV Marezige območni 83. POLETNI VEČERI Koper območni 84. POLETNI PROMENADNI KONCERTI GODB Izola regijski 85. GLASBENI UTRINKI Koper regijski 86. PROMENADNI KONCERTI PIHALNIH ORKESTROV Piran regijski 87. SREČANJE PIHALNIH ORKESTROV Izola območni 88. PROMENADNI KONCERTI PIHALNIH ORKESTROV Koper območni 89. IZOLA FOLK Izola regijski 90. VEČERI FOLKLORE IN GLASBE Piran-Portorož območni 91. OBMOČNA REVIJA PEVSKIH ZBOROV Ilirska Bistrica območni 92. OBMOČNA REVIJA PEVSKIH ZBOROV Ilirska Bistrica območni 93. TEDEN LJUBITELJSKE KULTURE Sežana območni 94. ŠTREKLJEVI VEČERI Gorjansko regijski SREČANJE ISTRSKIH PIHALNIH ORKESTROV Boršt območni 96. OBMOČNA REVIJA ETNO SKUPIN Čelje območni 97. MLADA VILENICA Sežana državni 98. MLADA VILENICA Sežana regijski 99. ZBORI KRESNI NOČI Škocjan regijski 100.POLETNI KONCERTI Izola regijski 101.FESTIVAL PLESA Piran regijski 102.FESTIVAL ROCK BANDOV Ilirska Bistrica regijski 131

132 103.ŠKOCJANSKI FESTIVAL Škocjan območni 104.PREMSKA SREČANJA Ilirska Bistrica regijski 105.MIFF Piran regijski SREČANJE BIG BANDOV SLOVENIJE Marezige državni POLETNI FESTIVAL Piran regijski 108.MUSICA CREATIVA Koper državni 109.ZMAJ IMA MLADE Postojna regijski 110.JESENSKI LIKOVNI EX TEMPORE Postojna območni 111.EX TEMPORE SLADKA ISTRA Koper regijski 112.SREČANJE LIKOVNIKOV KRASA Štanjel območni LINHARTOVO SREČANJE FESTIVAL GLEDALIŠKIH SKUPIN SLOVENIJE Postojna državni SREČANJE PRIMORSKIH LIKOVNIH USTVARJALCEV Ilirska Bistrica regijski 115.REGIJSKA POTUJOČA LIKOVNA RAZSTAVA SLADKA ISTRA Koper regijski 116.SLIKARSKI EX TEMPORE KRAŠKI MOTIVI Brestovica pri Komnu regijski 117.FOTOGRAFSKA RAZSTAVA Piran območni 118.OTROŠKI EX TEMPORE Ilirska Bistrica regijski SREČANJE PRIMORSKIH LIKOVNIH USTVARJALCEV Postojna regijski 120.SREČANJE PEVCEV LJUDSKIH PESMI IN GODCEV LJUDSKIH VIŽ Koper regijski 121.OBMOČNO SREČANJE PEVCEV IN GODCEV Koper območni 122.LIKOVNA RAZSTAVA Piran območni SREČANJE NAJMLAJŠIH FILMSKIH IN VIDEO USTVARJALCEV SLOVENIJE Izola državni 124.REGIJSKA POTUJOČA LIKOVNA RAZSTAVA SLADKA ISTRA Izola regijski 125.LE PLESAT ME PELJI 2015, 2. DEL Sežana državni 126.SREČANJE PEVCEV LJUDSKIH PESMI IN GODCEV LJUDSKIH VIŽ Ilirska Bistrica regijski SREČANJE PRIMORSKIH LIKOVNIH USTVARJALCEV Sežana regijski 128.REGIJSKA POTUJOČA LIKOVNA RAZSTAVA SLADKA ISTRA Ilirska Bistrica regijski 129.GLEDALIŠKA PREDSTAVA Piran območni SREČANJE PRIMORSKIH LIKOVNIH USTVARJALCEV Izola regijski 131.OBMOČNA REVIJA PEVSKIH ZBOROV IN VOKALNIH SKUPIN Pivka območni 132

133 132.GALA BALETNI VEČER NOVIH KOREOGRAFIJ NA SLOVENSKO GLASBO Portorož območni 133.SREČANJE ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV Sežana območni SREČANJE PRIMORSKIH LIKOVNIH USTVARJALCEV Koper regijski SREČANJE PRIMORSKIH LIKOVNIH USTVARJALCEV Piran regijski 136.KONCERT NAJLEPŠIH PESMI Portorož območni 137.KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA Piran območni 3.5 Program izobraževanj NAZIV DOGODKA/IME PRIREDITVE Kraj izvedbe Datum Nivo 1. TEMATSKA STROKOVNA SREČANJA Postojna celo leto regijski 2. GLASBENI SEMINARJI Izola celo leto območni 3. TEMATSKA STROKOVNA SREČANJA Sežana celo leto regijski 4. GLEDALIŠKI SEMINAR Koper celo leto regijski 5. GLEDALIŠKI SEMINAR Postojna celo leto regijski 6. TEMATSKA STROKOVNA SREČANJA Ilirska Bistrica celo leto regijski 7. TEMATSKA STROKOVNA SREČANJA Koper celo leto regijski 8. PLESNI SEMINAR II Izola celo leto regijski 9. TEMATSKA STROKOVNA SREČANJA Piran celo leto regijski 10. PLESNI SEMINARJI Izola celo leto območni 11. LIKOVNA ŠOLA Izola celo leto regijski 12. TEMATSKA STROKOVNA SREČANJA Izola celo leto regijski 13. LIKOVNI SEMINAR Koper celo leto regijski 14. LIKOVNI SEMINAR Piran celo leto regijski 15. LIKOVNI SEMINAR Sežana celo leto regijski 16. LIKOVNE DELAVNICE Izola celo leto območni 17. GLASBENI SEMINARJI Koper območni 18. GLEDALIŠKI SEMINARJI Koper območni 19. FILMSKA DELAVNICA Koper območni 20. PLESNI SEMINARJI Koper območni 21. LIKOVNI SEMINARJI Koper območni 22. LIKOVNE IN FOTOGRAFSKE DELAVNICE Koper območni 133

134 23. LUTKOVNA DELAVNICA Lucija območni 24. STROKOVNI POSVETI S KULTURNIMI DRUŠTVI Koper območni 25. LITERARNE DELAVNICE Koper območni 26. LIKOVNA DELAVNICA Sežana območni 27. GLASBENI SEMINARJI Koper območni 28. GLEDALIŠKI SEMINARJI Izola območni 29. NADALJEVALNA LUTKOVNA ŠOLA Piran državni 30. GLEDALIŠKA ŠOLA Izola regijski 31. SREČANJE GLEDALIŠKIH USTVARJALCEV Izola območni 32. FOTO TEČAJ Piran regijski 33. SEMINAR ZA PREDVODNIKE Koper državni 34. LIKOVNA DELAVNICA Postojna območni 35. SEMINAR ZA MAŽORETKE Koper območni 36. PLESNA PREDSTAVA Piran območni 37. MLADINSKA DELAVNICA ANIMACIJE Koper državni 38. FILMSKI SEMINAR Izola regijski 39. PLESNI SEMINARJI Piran regijski 40. LIKOVNA KOLONIJA Piran regijski 41. MLADINSKA FILMSKA DELAVNICA Piran, Ljubljana državni 42. CINEMA CAMPUS Piran, Ljubljana državni 43. POLETNE GLEDALIŠKE IN LUTKOVNE DELAVNICE ZA MENTORJE Koper državni 44. SEMINAR ZA BIG BANDE UJEMI ZVOK Marezige državni 45. FOTO ATELJE Postojna območni 46. MEDNARODNE POLETNE GLEDALIŠKE DELAVNICE Izola državni 47. TEČAJ FOTOGRAFIJE Piran območni 48. GLEDALIŠKI SEMINAR Sežana območni 49. PLESNI SEMINAR Piran območni 50. LITERARNA DELAVNICA Škocjan regijski 51. PREVAJALSKA ŠOLA 2015 Izola državni 52. SREČANJE MLADIH LIKOVNIKOV Sviščaki območni 53. REGIJSKI SEMINAR ZA MAŽORETNE SKUPINE Koper regijski 54. SEMINAR OB LE PLESAT ME PELJI 2015 Sežana državni 55. TEMATSKI POSVETI ZA DRUŠTVA IN UMETNIŠKE VODJE Sežana območni 134

135 4 Koordinacija Kranj Vladimir Brlek, vodja koordinacije 4.1 Uvod Gorenjska koordinacija pokriva ljubiteljsko kulturno dejavnost v 18 občinah, ki jih pokriva sedem skladovih območnih izpostav: Domžale, Jesenice, Kamnik, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič. Pri načrtovanju programa za leto 2015 smo sledili skladovim smernicam in že vzpostavljenemu piramidalnemu sistemu preglednih in strokovno spremljanih območnih, regijskih in državnih prireditev. Zaradi potrebe po racionalizaciji in v želji po ohranjanju kakovosti in prepoznavnosti naših prireditev si pri načrtovanju programa nismo prizadevali za povečanje števila prireditev, ampak skrbi za ohranjanje, po potrebi tudi dviga, dosežene kakovostne ravni posameznih prireditev, območij in področij našega delovanja. Namen našega programa je skrb za uravnotežen razvoj posameznih dejavnosti, ob upoštevanju pogojev, zahtev in omejitev posameznih kulturnih okoljih, ki se od izpostave do izpostave v določenih segmentih močno razlikujejo. Tudi leta 2015 bomo glede na razpoložljiva sredstva skušali izvesti načrtovane regijske prireditve na vseh kulturnih področjih. Pri načrtovanju smo si prizadevali regijska srečanja in revije enakomerno razporediti po območnih izpostavah, z željo, da bi privabili čim širši krog obiskovalcev. Kljub temu nekatere regijske prireditve ostajajo na tradicionalnih prizoriščih, saj se trudimo na vsaki prireditvi nastopajočim zagotoviti čim boljše prostorske pogoje. Po številčnosti članstva in kakovosti ustvarjanja ter poustvarjanja na Gorenjskem prednjačijo naslednje ljubiteljske kulturne dejavnosti: vokalna glasba, gledališče in folklora. Vse pomembnejša postaja tudi fotografska dejavnost. Vse izpostave so poleg osnovnega programa skladovih območnih, regijskih in državnih prireditev vpete tudi v aktivno sodelovanje z drugimi akterji kulture in umetnosti tako v lokalnem kot 135

136 regionalnem oziru. Gre za sodelovanje, vpetost in vključevanje v projekte in prireditve občin ter drugih ustanov, kot so podelitve raznih nagrad, organiziranje lokalnih kulturnih projektov, sodelovanje z drugimi sorodnimi lokalnimi ustanovami, vodenje specifičnih občinskih kulturnih projektov in prireditev ter sodelovanje pri oživljanju stare kulture v starih mestnih jedrih: Kranj, Kamnik, Radovljica, Škofja Loka itd. 4.2 Osnovni cilji gorenjske koordinacije za leto Prizadevanje, da bo sklad na Gorenjskem najpomembnejši producent, ki omogoča ljubiteljski kulturi primerjalno vrednotenje njenih dosežkov. 2. Spremljanje in spodbujanje delovanja kulturnih društev, skupin in šolskih skupin ter njihovo vključevanje v redne programe koordinacije. 3. Spodbujanje vključevanja mladih v redne programe koordinacije. 4. Racionalizacija prireditev tam, kjer je zaradi manjšega števila prijavljenih skupin to smiselno (organizacija (med)območnih srečanj). 5. Uspešno in učinkovito izvajanje regijskih programov. 6. Spodbujanje dejavnosti, ki kakovostno še niso primerljivo razvite oz. je bilo pri njih v zadnjem obdobju mogoče zaznati stagnacijo ali celo nazadovanje. 7. Sodelovanje med izpostavami in koordinacijami na območni in regijski ravni. 8. Povezovanje z drugimi kulturnimi institucijami in javnimi zavodi na lokalnem območju pri pripravi programov in v okviru izvedbenih možnosti. 9. Skrb za ustrezno promocijo naše dejavnosti, kulturnih izvajalcev in udeležencev, ki tako ali drugače delujejo v kulturni produkciji. 10. Skrb za ugled in dobro ime sklada in dobro sodelovanje z lokalnimi skupnostmi. 136

137 4.3 Osnovna shema regijskega programa 2015 Regijske prireditve VOKALNA GLASBENA DEJAVNOST Regijska izobraževanja Attaca regijski koncert mladinskih zborov 2015 Regijsko tekmovanje odraslih pevskih zborov 2015 Regijsko srečanje malih pevskih skupin Regijski zborovodski seminar GLEDALIŠKA IN LUTKOVNA DEJAVNOST (Med)območno srečanje lutkovnih skupin Srečanje Saše Kumpa Regijsko srečanje otroških gledaliških skupin Kekčevo srečanje Regijsko srečanje odraslih gledaliških skupin Festival gorenjskih komedijantov Regijsko srečanje mladinskih gledaliških skupin Festival Vizije Regijska gledališka delavnica Regijska lutkovna delavnica FOLKLORNA DEJAVNOST Regijsko srečanje otroških folklornih skupin Regijsko srečanje odraslih folklornih skupin Regijsko srečanje ljudskih pevcev in godcev Regijsko srečanje folklornih skupin drugih narodov in narodnosti PLESNA DEJAVNOST Regijska revija otroških in mladinskih plesnih skupin Namig Regijski plesni seminar LIKOVNA IN FOTOGRAFSKA DEJAVNOST Regijska likovna razstava Regijska pregledna razstava fotografije Mala Groharjeva kolonija Regijska fotografska delavnica Regijska likovna delavnica za otroke in mladino Študijsko risanje LITERARNA DEJAVNOST Regijsko srečanje Festivala mlade literature Urška Regijsko srečanje literatov seniorjev V zavetju besede Regijska literarna revija Sejalec Regijska literarna delavnica 137

138 4.4 Program prireditev IME PRIREDITVE Kraj izvedbe Datum Nivo 1. OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN Jesenice območni 2. OBMOČNO SREČANJE ODRASLIH GLEDALIŠKIH SKUPIN Jesenice območni 3. OBMOČNO SREČANJE LUTKOVNIH SKUPIN Jesenice območni 4. KINOTEKA - DVD-IZBOR IZ DOMAČE IN SVETOVNE FILMSKE KLASIKE Križe območni 5. OTROŠKI FILMSKI ABONMA Križe območni 6. FILMSKI PORTRETI TRŽIŠKIH KULTURNIH LJUBITELJEV (PORTRET DR. TONETA PRETNARJA) 7. FILMSKI PORTRETI TRŽIŠKIH KULTURNIH LJUBITELJEV ( PORTRET DORCE KRALJ) 8. FILMSKI PORTRETI TRŽIŠKIH KULTURNIH LJUBITELJEV ( PORTRET JANKA KERMELJA) Tržič območni Tržič območni Tržič območni 9. OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN Jesenice območni 10. OBMOČNO SREČANJE ODRASLIH GLEDALIŠKIH SKUPIN Jesenice območni 11. OBMOČNO SREČANJE LUTKOVNIH SKUPIN Jesenice območni 12. REGIJSKO LITERARNO SREČANJE Kranj regijski 13. O SREČANJE OTROŠKIH GLEDALIŠKIH IN LUTKOVNIHSKUPIN Tržič območni 14. O SREČANJE PESNIKOV IN PISATELJEV TRŽIČA Tržič območni 15. OBMOČNO SREČANJE LITERATOV "SEM DOLGO UPAL IN SE BAL" Škofja Loka območni TRŽIČ POJE O SREČANJE ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV Tržič območni 17. OBMOČNO SREČANJE ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV Kamnik območni 18. SREČANJE ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN MANJŠINSKIH ETNIČNIH SKUPNOSTI 19. OBMOČNA REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV IN MALIH PEVSKIH SKUPIN Škofja Loka regijski Slovenski Javornik območni 20. O SREČANJE MALIH VOKALNIH SKUPIN TRŽIČA Križe območni 21. OBMOČNO SREČANJE MLADINSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN Jesenice območni TRŽIŠKI GLEDALIŠKI MARATON DOLFETA ANDERLETA - O SREČANJE ODRASLIH GLEDALIŠKIH SKUPIN TRŽIČA 23. OBMOČNA REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV IN MALIH PEVSKIH SKUPIN I. DEL Križe območni Kranj območni 24. OBMOČNA REVIJA PLESNIH SKUPIN Jesenice območni 25. O SREČANJE PLESNIH SKUPIN TRŽIČA Tržič območni 26. OBMOČNA REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV IN MALIH PEVSKIH SKUPIN II. DEL Kranj območni 27. OBMOČNO SREČANJE ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV Radovljica območni 28. OBMOČNO SREČANJE ODRASLIH IN OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN 29. OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV 30. OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH IN ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN Kamnik območni Kamnik območni Slovenski Javornik območni 31. OBMOČNA REVIJA MLADINSKIH PLESNIH SKUPIN Kranj območni 138

139 32. OBMOČNA REVIJA OTROŠKIH PLESNIH SKUPIN Kranj območni 33. OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN Kranj območni 34. OBMOČNA REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV Mengeš območni 35. OBMOČNA PRIREDITEV ROCK VIZIJE Mengeš območni 36. OBMOČNA REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV Moravče območni 37. OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN Bohinjska Bistrica območni 38. OBMOČNO SREČANJE ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN Bohinjska Bistrica območni 39. POLKA JE UKAZANA O SREČANJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN TRŽIČA 40. POLKA JE UKAZANA O SREČANJE ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN TRŽIČA Tržič območni Tržič območni 41. OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN Kranj območni 42. OBMOČNO SREČANJE MLADINSKIH FOLKLORNIH SKUPIN Kranj območni 43. SREČANJE OTROŠKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN - KEKČEVO SREČANJE Jesenice regijski 44. OBMOČNA REVIJA FOLKLORNIH SKUPIN Železniki območni 45. OBMOČNA REVIJA OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN Železniki območni 46. OBMOČNA REVIJA PLESNIH SKUPIN Škofja Loka območni 47. OBMOČNA REVIJA OTROŠKIH PEVSKIH ZBOROV Kranj območni 48. OBMOČNA REVIJA MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV Kranj območni 49. OBMOČNA REVIJA MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV Groblje območni 50. OBMOČNA REVIJA OTROŠKIH PEVSKIH ZBOROV Domžale območni 51. REGIJSKO SREČANJE LUTKOVNIH SKUPIN SAŠE KUMPA Kranj regijski 52. OBMOČNO SREČANJE PLESNIH SKUPIN Kamnik območni 53. OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN Kamnik območni 54. OBMOČNO SREČANJE ODRASLIH GLEDALIŠKIH SKUPIN Kamnik območni 55. OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH PEVSKIH ZBOROV Gorje območni 56. OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV Žiri območni 57. REGIJSKO SREČANJE MLADINSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN VIZIJE Škofja Loka regijski 58. OBMOČNO SREČANJE MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV Gorje območni 59. SPOMLADANSKI KONCERT - O SREČANJE OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV TRŽIČA Tržič območni 60. OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN Radovljica območni 61. OBMOČNO SREČANJE ODRASLIH GLEDALIŠKIH SKUPIN Radovljica območni 62. SREČANJE ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN Radovljica regijski 63. SREČANJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN Radovljica regijski 64. OBMOČNA REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV Slovenski Javornik območni 65. FESTIVAL MLADE LITERATURE URŠKA Škofja Loka regijski 139

140 66. REGIJSKA LITERARNA REVIJA SEJALEC Škofja Loka regijski 67. REGIJSKA REVIJA OTROŠKIH PLESNIH SKUPIN NAMIG 2014 Kranj regijski 68. REGIJSKA REVIJA MLADINSKIH PLESNIH SKUPIN NAMIG 2014 Kranj regijski 69. OBMOČNO SREČANJE MALIH PEVSKIH SKUPIN Tunjice območni 70. OBMOČNO PEVSKO SREČANJE - REVIJA PEVSKIH ZBOROV Škofja Loka območni 71. OBMOČNO SREČANJE MALIH PEVSKIH SKUPIN Škofja Loka območni 72. OBMOČNA REVIJA NAJMLAJŠIH PEVSKIH ZBOROV Slovenski Javornik območni O PREGLED ODRSALE LIKOVNE USTVARJALNOSTI Tržič območni 74. PREGLED DEJAVNOSTI KULTURNIH DRUŠTEV Domžale območni 75. OBMOČNI LIKOVNI EX TEMPORE Kamnik območni 76. SREČANJE LUTKOVNIH SKUPIN SLOVENIJE Ravne na Koroškem državni 77. SREČANJE OTROŠKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN SLOVENIJE Ravne na Koroškem državni 78. SREČANJE LITERATOV - SENIORJI Jesenice regijski 79. XIII. UBRANE MISLI Dovje območni 80. OBMOČNO SREČANJE LIKOVNIH SKUPIN Radovljica območni 81. DOMŽALSKI PLESNI DAN Domžale območni 82. SREČANJE ODRASLIH GLEDALIŠKIH SKUPIN - FESTIVAL GORENJSKIH KOMEDIJANTOV Dob regijski VIKEND (GLEDALIŠKEGA) SMEHA Križe območni 84. REGIJSKO SREČANJE PIHALNIH ORKESTROV/KORAKANJE Radovljica regijski 85. IX. ČUFARJEV MARATON Jesenice območni SPOMINJARIJE NA POLDETA BIBIČA (LITERARNI VEČER) Brezje območni 87. OBMOČNA LIKOVNA RAZSTAVA Jesenice območni 88. REVIJA PIHALNIH ORKESTROV Mengeš območni 89. O RAZSTAVA OTROŠKE LIKOVNE USTVARJALNOSTI Tržič območni 90. SREČANJE LJUDSKIH PEVCEV IN GODCEV I. DEL Tržič regijski 91. MALA GROHARJEVA KOLONIJA Škofja Loka regijski 92. MALA GROHARJEVA KOLONIJA Škofja Loka območni 93. SREČANJE LJUDSKIH PEVCEV IN GODCEV II. DEL Kamnik regijski 94. OBMOČNO SREČANJE PEVCEV LJUDSKIH PESMI IN GODCEV LJUDSKIH VIŽ Kamnik območni 95. RAZSTAVA LIKOVNIH DEL - EX TEMPORE Domžale območni 96. REVIJA MALIH PEVSKIH SKUPIN Tržič regijski 140

141 97. OBMOČNA TEMATSKA RAZSTAVA FOTOGRAFIJ Kamnik območni 98. OBMOČNA RAZSTAVA FOTOGRAFSKIH SKUPIN IN POSAMEZNIKOV REGIJSKO SREČANJE FOTOGRAFSKIH SKUPIN IN POSAMEZNIKOV Jesenice območni Kranj regijski 100.REGIJSKO TEKMOVANJE ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV Škofja Loka regijski 101.OBMOČNO LITERARNO SREČANJE Kamnik območni 102.V ZAVETJU BESEDE, DRŽAVNO SREČANJE SENIORJEV Radovljica državni 103.OBMOČNO LITERARNO SREČANJE Kranj območni 104.OBMOČNO SREČANJE GLEDALIŠKIH SKUPIN Vir območni 105.KONCERT KAMNIŠKIH JAZZ GLASBENIKOV Kamnik območni 106.ATTACA - REGIJSKA REVIJA MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV Škofja Loka regijski 107.INVENTURA - LETNI PREGLED DOSEŽKOV OBMOČNE LJUBITELJSKE KULTURE TA VESELI DAN KULTURE Tržič območni 4.5 Program izobraževanj IME IZOBRAŽEVANJA Kraj izvedbe Datum Nivo 1. NADALJEVALNI SEMINAR ZA VODJE ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN, GORENJSKA 1 2. NADALJEVALNI SEMINAR ZA VODJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN, GORENJSKA 1 Planica Planica državni državni 3. SEMINAR NA TEMO OBLAČILNE DEDIŠČINE Kranj državni 4. SEMINAR: DRUŠTVO IN VAROVANJE OSEBNIH PODATKOV Tržič območni 5. POLETNA PLESNA ŠOLA Kamnik območni 6. OBMOČNO SREČANJE LIKOVNIH SKUPIN - EX TEMPORE Mengeš območni O OTROŠKA LIKOVNA KOLONIJA LOM 2015 Lom območni 8. VODENJE IN FINANČNO POSLOVANJE DRUŠTEV Domžale območni 141

142 5 Koordinacija Maribor Matija Varl, vodja koordinacije 5.1 Uvod Koordinacija Maribor povezuje območne izpostave Maribor, Pesnica in Ruše. Izpostava Maribor pokriva občine Maribor, Duplek, Rače - Fram, Hoče - Slivnica, Miklavž in Starše. Izpostava Pesnica pokriva občine Pesnica, Kungota in Šentilj, izpostava Ruše pa občine Ruše, Selnica ob Dravi in Lovrenc na Pohorju. V koordinaciji med vsemi občinami zagotovo izstopa Mestna občina Maribor z največ prebivalci in razvejano organizirano poklicno kulturno dejavnostjo. V izpostavi Ruše poleg JSKD delujeta le dve profesionalni kulturni instituciji CEZAM Ruše in izpostava Mariborske knjižnice, v izpostavi Pesnica pa poleg sklada le Mariborska knjižnica. V območni izpostavi Maribor je zaposlenih pet sodelavcev, v izpostavi Ruše ena sodelavka. V izpostavi Pesnica deluje ena sodelavka, ki ji pri izvedbi skupnega programa pomagata zaposleni na Zvezi kulturnih društev občin Pesnica, Kungota, Šentilj. V izpostavi Ruše Zveza kulturnih društev ne deluje, zato je izpostava ključnega pomena za povezovanje društvene kulture vseh treh občin. V izpostavi Pesnica Zveza kulturnih društev občin Pesnica, Kungota, Šentilj deluje. Sodelavki si delita pisarno in izvajata programe skupaj. Tudi v Mariboru deluje Zveza kulturnih društev Maribor, ki povezuje društva iz občin Maribor, Duplek, Rače - Fram, Hoče - Slivnica, Miklavž in Starše. V Mariboru Zveza kulturnih društev nima profesionalno zaposlenih, deluje pa izvršilni odbor, ki dejavno sodeluje z delavci mariborske izpostave pri izvedbi skupnega programa kulturnih društev in se uspešno vključuje v sodelovanje z občino in društvi. Na vseh treh izpostavah je največ društev in skupin na področju vokalne glasbe. Nekateri sestavi se redno uvrščajo na državno tekmovanje pevskih zborov Naša pesem. Močno so zastopani tudi inštrumentalne zasedbe (pihalni orkestri), folklorna dejavnost odraslih in otrok ter sodobni ples. Sledijo jim gledališka dejavnost ter literarna in likovna dejavnost. V programe JSKD se poleg odraslih kulturnih društev in skupin množično vključujejo številne šolske in vrtčevske kulturne skupine na skoraj vseh področjih ljubiteljske kulturne ustvarjalnosti. Območni izpostavi JSKD Pesnica in Ruše sta nosilki organizirane ljubiteljske kulture in sodelovanja z društvi, prav tako večine kulturnih prireditev, bodisi v povezavi s kulturnimi društvi ali z občinami 142

143 ob pripravi občinskih prireditev in praznikov. Izpostava Maribor ima za izvedbo programa najboljše tehnične možnosti, program pa se izvaja tudi v drugih občinah v skladu z možnostmi. Koordinacija Maribor izvedbo regijskih prireditev in izobraževanj usklajuje na rednih koordinacijskih sestankih, za posamezne programe pa se regijsko povezuje tudi s Prekmurjem, Koroško in drugimi deli Štajerske. Tako soustvarja sistemsko piramido preglednih prireditev, ki od območne prek regijske doseže svojo vrhnjo raven v državnih prireditvah in izobraževanjih. V izpostavi Maribor je zaradi številčnosti skupin mogoče pokriti vse dejavnosti na območni ravni (zaradi množičnosti celo na več koncertih in revijah), v izpostavah Pesnica in Ruše pa se na nekaterih področjih že na območni ravni pripravljajo skupni projekti. Prav povezovanje različnih regij oz. osnovanje ene večje regije bo v prihodnje ključnega pomena, saj so te prireditve vpete med večinoma lokalno financiran območni program in večinoma republiško financiran državni program. To bomo dosegli šele z realno vzpostavitvijo regij, ki bodo neodvisne od lokalnega in državnega denarja. Razpored regijskih prireditev skušamo vsako leto izmenjati po izpostavah in v koordinaciji z drugimi. S tem društvom in skupinam omogočimo, da nastopijo na novih odrih, gledalcem pa raznolikost dogodkov. Koordinacija Maribor je že uveljavljen organizator številnih regijskih, državnih in mednarodnih prireditev, vpisanih na evropski zemljevid kulturnih dogodkov. Izpostave igrajo pomembno vlogo pri celotnem kulturnem življenju v občinah. Programi koordinacije Maribor bodo tudi leta 2015 usmerjeni predvsem v piramidalen pregled dejavnosti, ki zajema vse generacije, od najmlajših do najstarejših. Pripravljen proračun za leto 2015 bo razjasnil, kako bo s financiranjem kulture in ljubiteljske kulture v prihodnje tako na občinski kot državni ravni. Ob ustaljenih območnih, regionalnih ter državnih programih nekateri programi izstopajo. Omeniti velja revijo predšolskih pevskih zborov in plesnih skupin Ciciban poje in pleše, na kateri se že 45 let zapored na dveh koncertih na Velikem odru SNG Maribor v pevskem zboru ali plesni skupini predstavi okoli 800 predšolskih otrok iz vse regije. Program je tematsko naravnan, usmerjajo pa ga strokovni sodelavci iz Pedagoške fakultete v Mariboru. Vsako leto se mozaiku priredb otroških pesmic doda kakšna nova. Zbore spremlja orkester, ki ga sestavljajo profesionalni glasbeniki, da sta glasbena izvedba in podpora otroškemu petju na visoki ravni. Prireditev vsako leto posname tudi Regionalni center RTV Slovenija Maribor in je edinstvena v Sloveniji. Njen cilj je spoznavanje slovenskih ljudskih in umetnih pesmi za otroke ter spoznavanje svetovne otroške zborovske literature. Na plesnem področju prireditev omogoča otrokom spoznavanje različnih zvrsti glasbe in spodbuja njegovo neverbalno izražanje in občutenje ob glasbi, ki je ob mentorstvu usmerjeno v pripoved zgodbe. Otroci se tako že zelo zgodaj srečajo z nastopom na velikem odru, spoznajo zaodrje največje kulturne institucije v Sloveniji, kar pomeni kulturno vzgojo otrok in njihovih staršev. Na vokalnem področju se poleg standardnih regijskih prireditev za otroške, mladinske in odrasle zbore redno odvijajo še zanimive tematske revije: Napitnice in podoknice (tematska revija moških vokalnih skupin), ki jih pripravlja izpostava Pesnica, in Slovenska ljudska nabožna pesem Rače in revija za Colnaričevo plaketo v Staršah, ki ju pripravlja izpostava Maribor. Zaradi varčevalnih ukrepov smo jih začeli prirejati bienalno. Tu je treba omeniti še najpomembnejši vokalni prireditvi državno in mednarodno zborovsko tekmovanje. Leta 2015 bomo izvedli že 13. Mednarodno zborovsko tekmovanje Maribor 2015, ki se bo preimenovalo v tekmovanje Gallus. Folklorna dejavnost je v Mariboru in okolici od nekdaj močno zastopana, saj uspešno deluje vrsta otroških skupin in skupin manjšinskih etničnih skupnosti; številne se redno uvrščajo na regionalne in državne prireditve. V Mariboru je vsako leto tudi državni seminar (Folklorni tabor). Odmeven je mednarodni otroški folklorni festival v sklopu Festivala Lent, ki je zelo priljubljen, saj prijave prihajajo z vsega sveta za leto ali dve vnaprej. Moderni ples se je v tem delu Slovenije s kontinuiranim strokovnim delom v zadnjih 25 letih razvil do visoke ravni. To se kaže v številu skupin, ki se prijavljajo na naše prireditve in seminarje ter se uvrščajo na regionalne in državne prireditve in tekmovanja. Posebej dobro so obiskani 143

144 medobmočni in regijski seminarji, prav tako Zimska plesna šola, državno izobraževanje z mednarodno udeležbo plesnih pedagogov, koreografov in plesalcev. Program se dopolnjuje še z gostovanji plesnih predstav ter organizacijo plesnih festivalov in dogodkov tudi plesnih društev. Gledališka dejavnost in lutkarstvo sta v zadnjih letih doživela različne vzpone. Lutkarstvo je predvsem med osnovnošolci zelo razvito v izpostavi Pesnica, na mariborskem območju pa je bolj razvita mladinska gledališka dejavnost. Z organizacijo prireditev (območnih in regijskih) in predvsem seminarjev na gledališkem področju ter ob navzočnosti profesionalne gledališke sfere, ki v Mariboru odlično deluje, skušamo dolgoročno dejavnost kakovostno še razvijati. Likovna dejavnost se razvija v osnovnošolskih kolonijah v Mariboru in Pesnici, pri odraslih pa se najbolj krepi v likovnem razstavišču RRRudolf in novem razstavišču Karlinija na sedežu mariborske izpostave v Karanteni. Likovnost je sicer individualna dejavnost, a v Mariboru delujeta dve močni likovni društvi. V Pesnici so septembra odprli nov kulturni dom, ki bo v avli omogočal tudi razstave, zato si želimo, da bo JSKD Pesnica lahko dobro izkoristil novo razstavišče. Leta 2014 je bila izvedena že 30. kiparska kolonija v Malečniku, ki kar kliče po mednarodnem povezovanju, vendar bi za ta namen potrebovali dodatna sredstva. Literarno področje ima domicil v Literarni hiši v Mariboru, v kateri gostujejo literati iz Maribora in okolice, Slovenije, zamejstva in tujine. Tradicionalno se v naši koordinaciji odvijajo projekti Sosed tvojega brega, pri nas deluje tudi verjetno najobsežnejša spletna (on-line) literarna revija Locutio. Literarna hiša je s svojim programom opravila enega osrednjih programov v sklopu Evropske prestolnice kulture in svojo številčno močno dejavnost nadaljuje tudi v prihodnjih letih. Vsi sodelavci mariborske koordinacije bomo še naprej delo opravljali ne samo profesionalno, ampak glede na pogoje dela v današnjih razmerah tudi predano. S svojim delom bomo spodbujali razvoj in sodelovanje med kulturnimi društvi, kljub finančni krizi bomo poskušali izpeljati začrtan program na visoki ravni, spodbujali bomo kreativnost in inovativnost ter nudili svetovalno in organizacijsko pomoč vsem skupinam, ki jo bodo potrebovale. Cilj je, da bi v programe vključili vse kulturne dejavnosti, ki se izvajajo, od najmlajših do najstarejših. Izvedbene možnosti so se leta 2014 močno okrepile v izpostavi Pesnica, kjer se je odprl nov, prenovljen kulturni dom, ki zraven dvorane v avli omogoča tudi razstave, v 1. nadstropju pa so pisarne JSKD. Na regijski ravni bomo skušali novo pridobitev čim bolj izkoristiti. V Mariboru ostajamo znotraj dozdajšnjih izvedbenih prostorov. Med pripravo lokalnega programa kulture (pomlad jesen 2014) v MO Maribor so omenjene tudi investicije v kulturno infrastrukturo. Predvideva se gradnja black-boxa, ki bi povečal izvedbene možnosti predvsem na uprizoritvenem področju (sodobni ples, gledališče, lutke, folklora), omenja pa se tudi oživitev mestnih predelov, ki nimajo kulturnih dvoran, predvsem z delovanjem kulturnih društev, in trgov in zunanjih, urbanih prostorov (parkov, parkirišč), ki zdaj samevajo. V prihodnje bo pomembna tudi povezava s turizmom, kot razvijajoča se panoga, ki bo potrebovala storitve ljubiteljske kulture za svoje delovanje. 5.2 Cilji v letu Spremljanje in spodbujanje delovanja kulturnih društev, skupin in šolskih skupin ter njihovo vključevanje v redne programe koordinacije. 2. Širša prepoznavnost ljubiteljske kulture v povezavi z izpostavami JSKD. 3. Povezovanje s turističnimi organizacijami ob skupnih projektih. 4. Spodbujanje ljubiteljske kulturne ustvarjalnosti posameznikov in mladih. 5. Izvedba preglednih prireditev in srečanj s strokovnim ocenjevanjem. 6. Izobraževanje mentorjev, posameznikov in skupin na podlagi ocene strokovnih spremljevalcev. 7. Sodelovanje med izpostavami in koordinacijami na območni in regijski ravni. 144

145 8. Nadaljevanje tesnega sodelovanja z zvezo kulturnih društev Maribor in zvezo kulturnih društev Kungota, Pesnica, Šentilj pri pripravi skupnih programov in sodelovanja z društvi. 9. Povezovanje z drugimi kulturnimi institucijami in javnimi zavodi na lokalnem območju pri pripravi programov in v okviru izvedbenih možnosti. 5.3 Osnovna shema regijskega programa 2015 Regijske prireditve Regijska izobraževanja VOKALNA GLASBENA DEJAVNOST Attaca regijski koncert mladinskih zborov Sozvočenje regijski tematski koncert zborov Regijska zborovodska šola INŠTRUMENTALNA GLASBENA DEJAVNOST Regijsko srečanje pihalnih orkestrov GLEDALIŠKA IN LUTKOVNA DEJAVNOST Regijsko srečanje odraslih gledaliških skupin Regijsko srečanje mladinskih gledaliških skupin Festival Vizije Otroška gledališka delavnica Otroška lutkovna delavnica FOLKLORNA DEJAVNOST Regijsko srečanje otroških folklornih skupin Regijsko srečanje ljudskih pevcev in godcev Regijsko srečanje folklornih skupin drugih narodov in narodnosti PLESNA DEJAVNOST Regijska revija otroških in mladinskih plesnih skupin LIKOVNA IN FOTOGRAFSKA DEJAVNOST Regijska likovna razstava Regijska pregledna razstava fotografije Likovna delavnica za otroke in mladino Študijsko risanje LITERARNA DEJAVNOST Regijsko srečanje Festivala mlade literature Urška Regijsko srečanje literatov seniorjev Regijska literarna delavnica 145

146 5.4 Program prireditev IME PRIREDITVE Kraj izvedbe Datum Nivo 1. SPOMINJANJA DEL Maribor območni 2. OTVORITEV RAZSTAVE 1 - RAZSTAVIŠČE RRRUDOLF Maribor območni 3. SREČANJE SELEKTORJEV Maribor državni 4. OTVORITEV RAZSTAVE 1 - RAZSTAVIŠČE KARLINIA Maribor območni 5. VIZIJE - OBMOČNI SELEKTORSKI OGLEDI MLADINSKIH GLEDALIŠKIH PREDSTAV 6. VELIKI ODER - OBMOČNI SELEKTORSKI OGLEDI ODRASLIH GLEDALIŠKIH SKUPIN Maribor Maribor območni območni 7. MEDNARODNO SODELOVANJE, GRADCEM Maribor območni 8. MEDNARODNO SODELOVANJE - UAGREB, KLANJEC, VARAŽDIN Maribor območni 9. PARADA NAJBOLJŠIH Šentilj območni 10. OTVORITEV RAZSTAVE 2 - RAZSTAVIŠČE RRRUDOLF Maribor območni 11. SREČANJE PEVCEV LJUDSKIH PESMI IN GODCEV LJUDSKIH VIŽ: PEVCI POJEJO, GODCI GODEJO Selnica ob Dravi območni 12. PRODUKCIJA ZIMSKE PLESNE ŠOLE 2015 Maribor državni 13. OBMOČNA REVIJA OTROŠKIH PEVSKIH ZBOROV - MLADINA POJE OBMOČNA REVIJA OTROŠKIH PEVSKIH ZBOROV - MLADINA POJE OBMOČNA REVIJA OTROŠKIH PEVSKIH ZBOROV - MLADINA POJE 3 Maribor Maribor Maribor območni območni območni 16. OTVORITEV RAZSTAVE 3 - RAZSTAVIŠČE RRRUDOLF Maribor območni 17. OBMOČNA REVIJA OTROŠKIH PEVSKIH ZBOROV - MLADINA POJE 4 Maribor območni 18. REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV Zg. Kungota območni 19. POZOR, LUTKA GRE! Maribor območni 20. LJUDSKO IZROČILO PRI NAS - OBMOČNO SREČANJE ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN, GODCEV LJUDSKIH VIŽ IN PEVCEV LJUDSKIH PESMI 21. OBMOČNA REVIJA ODRASLIH ZBOROV 1 - MALE VOKALNE SKUPINE 22. MALI ODER - OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN 23. PREKO POLJA GRE POMLAD - OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN 24. OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH LUTKOVNIH IN GLEDALIŠKIH SKUPIN "NAJ SE PREDSTAVA ZAČNE" Maribor Maribor Maribor Maribor Lovrenc na Pohorju območni območni območni območni območni 25. OTVORITEV RAZSTAVE PALETA 2014 Šentilj regijski 26. OTVORITEV RAZSTAVE PALETA 2014 Šentilj območni 27. OBMOČNA REVIJA ODRASLIH ZBOROV 1 Maribor območni 28. REVIJA OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN Pesnica območni 29. OBMOČNA REVIJA ODRASLIH ZBOROV 2 Maribor območni 30. OBMOČNA REVIJA PLESNI UTRIPI 1 Maribor območni 31. OBMOČNA REVIJA PLESNI UTRIPI 2 Maribor območni 146

147 32. OBMOČNA REVIJA PLESNI UTRIPI 3 Maribor območni 33. DAN USTVARJALNOSTI, SREČANJE LUTKARJEV Sladki Vrh območni 34. OTVORITEV RAZSTAVE 4 - RAZSTAVIŠČE RRRUDOLF Maribor območni MEDNARODNO ZBOROVSKO TEKMOVANJE MARIBOR 2015 Maribor državni 36. DAN USTVARJALNOSTI, SREČANJE OTROŠKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN 37. OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN RUŠE "ECI, PECI, PEC" Šentilj Bistrica ob Dravi območni območni 38. REGIJSKO SREČANJE LUTKOVNIH SKUPIN Maribor regijski 39. REGIJSKO SREČANJE MLADINSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN - VIZIJE Maribor regijski 40. REGIJSKO SREČANJE OTROŠKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN MARIBOR- PESNICA-RUŠE 2014 Pesnica pri Mariboru regijski 41. DNEVI KNJIGE Maribor območni 42. OBMOČNA REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV Selnica ob Dravi območni 43. OBMOČNA REVIJA MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV - MLADINA POJE OBMOČNA REVIJA MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV - MLADINA POJE 6 Maribor Maribor območni območni 45. OTVORITEV RAZSTAVE 5 - RAZSTAVIŠČE RRRUDOLF Maribor območni 46. OBMOČNA REVIJA MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV - MLADINA POJE OBMOČNA REVIJA MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV - MLADINA POJE 8 Maribor Maribor območni območni 48. REGIJSKO SREČANJE OTROŠKIH FOLKLORIH SKUPIN Pesnica pri Mariboru regijski REVIJA PEVSKIH ZBOROV DRUŠTEV UPOKOJENCEV Maribor regijski 50. REGIJSKO TEKMOVANJE OTROŠKIH PEVSKIH ZBOROV Maribor regijski MEDOBMOČNA REVIJA CICIBAN POJE IN PLEŠE 1. KONCERT Maribor regijski MEDOBMOČNA REVIJA CICIBAN POJE IN PLEŠE 2. KONCERT Maribor regijski 53. OTVORITEV RAZSTAVE 6 - RAZSTAVIŠČE RRRUDOLF Maribor območni 54. REGIJSKO SREČANJE ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN Maribor regijski 55. SREČANJE NA MEJI, ŠPIČNIK 2015 Špičnik območni 56. REGIJSKO SREČANJE ODRASLIH GLEDALIŠKIH SKUPIN - LINHART Maribor regijski FESTIVAL UPOKOJENSKIH IN VETERANSKIH FOLKLORNIH SKUPIN SLOVENIJE 58. OTVORITEV RAZSTAVE 3 - RAZSTAVIŠČE KARLINIA - RAZSTAVA OTROŠKIH SLIKARSKIH DEL - ACIN MEMORIAL Bistrica ob Dravi Maribor območni regijski 59. LITERARNI LENT Maribor območni ODPRTA PLESNA SCENA 2015 Maribor državni 61. ULIČNI PLESNI PERFORMANCE Maribor državni 62. OTVORITEV RAZSTAVE 7 - RAZSTAVIŠČE RRRUDOLF Maribor območni 63. OTVORITEV RAZSTAVE 8 - RAZSTAVIŠČE RRRUDOLF Maribor območni 64. SPOMINJANJA DEL Maribor območni 65. REGIONALNO SREČANJE STAREJŠIH AVTORJEV Maribor regijski 147

148 66. LIKOVNA KOLONIJA PALETA 2015 Trate regijski 67. OTVORITEV RAZSTAVE 9 - RAZSTAVIŠČE RRRUDOLF Maribor območni FESTIVAL VETERANSKIH GODB Maribor državni 69. OTVORITEV RAZSTAVE 4 - RAZSTAVIŠČE KARLINIA Maribor območni REVIJA SLOVENSKA LJUDSKA NABOŽNA PESEM, RAČE 2015 Starše regijski 71. TEDEN DUŠEVNEGA ZDRAVJA Maribor območni 72. TEMATSKO SREČANJE MOŠKIH VOKALNIH SKUPIN - NAPITNICE IN PODOKNICE Pesnica pri Mariboru regijski 73. OTVORITEV RAZSTAVE 10 - RAZSTAVIŠČE RRRUDOLF Maribor območni 74. OBMOČNO SREČANJE SKUPIN IN SOLISTOV V IGRANJU NA FRAJTONARICO Selnica ob Dravi območni 75. OTROŠKA LIKOVNA KOLONIJA PALETKA 2015 Jarenina območni 76. MAISTROV POHOD 2014 Maribor območni 77. SPOMINSKE SLOVESNOSTI OB DNEVU MRTVIH Gačnik območni 78. SPOMINSKE SLOVESNOSTI OB DNEVU MRTVIH Jarenina območni 79. SPOMINSKE SLOVESNOSTI OB DNEVU MRTVIH Šentilj območni 80. REVIJA PEVSKIH ZBOROV IN MALIH PEVSKIH SKUPIN Šentilj območni 81. REGIJSKA REVIJA PIHALNIH ORKESTROV MARIBOR-PESNICA- RUŠE 1. KONCERT 82. OTVORITEV RAZSTAVE 11 - RAZSTAVIŠČE RRRUDOLF - RAZSTAVA OTROŠKIH KIPARSKIH DEL FORMA VIVA MALEČNIK 83. REGIJSKA REVIJA PIHALNIH ORKESTROV MARIBOR-PESNICA- RUŠE 2. KONCERT 84. OBMOČNO SREČANJE ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV IN MALIH VOKALNIH SKUPIN "NAJ NAS PESEM POVEZUJE" Maribor Maribor Maribor Bistrica ob Dravi regijski regijski regijski območni TOTI MEDNARODNI VIDEO FESTIVAL Maribor regijski 86. OTVORITEV RAZSTAVE 5 - RAZSTAVIŠČE KARLINIA Maribor območni 87. OTVORITEV RAZSTAVE PALETKA 2015 Jarenina območni 88. DAN KULTURNIH DRUŠTEV 2014 Maribor območni 89. DAN LITERATURE - SPOMIN NA F. PREŠERNA Območje OI Ruše območni 90. OTVORITEV RAZSTAVE PALETA 2015 Šentilj regijski 91. PRO MUSICA - MEDNARODNI DAN ZBOROVSKEGA PETJA 2015 Maribor regijski 92. MAVRICA - PREDSTAVITEV DEJAVNOSTI Lovrenc na Pohorju območni 93. TURNEJA GLEDALIŠČA Z OBISKOM BOŽIČKA Območje OI Pesnica območni 94. OTVORITEV RAZSTAVE 12 - RAZSTAVIŠČE RRRUDOLF Maribor območni 148

149 5.5 Program izobraževanj NAZIV DOGODKA/IME PUBLIKACIJE Kraj izvedbe Datum Nivo 1. SEMINAR ZA ZBOROVODJE PREDŠOLSKIH PEVSKIH ZBOROV Maribor regijski 2. LITERARNA DELAVNICA DEL, 20 SREČANJ Maribor območni 3. SEMINAR ZA ZBOROVODJE IN PEVCE OI PESNICA IN OI RUŠE Pernica območni 4. IZOBRAŽEVANJE ZA ZBOROVODJE OI RUŠE IN OI PESNICA Ruše območni 5. SEMINAR ZA PRIPRAVO NA OBMOČNA SREČANJA OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN 6. SEMINAR ZA PRIPRAVO NA OBMOČNA SREČANJA ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN Maribor Maribor območni območni 7. EKSPERIMENTALNI PROGRAM INTERNETNIH PRIREDITEV Maribor območni ZIMSKA PLESNA ŠOLA 2015 Maribor državni 9. CEZURA - SPREMLJEVALNI PROGRAM ZBOROVSKIH TEKMOVANJ ACIN MEMORIAL LIMBUŠ, MEDNARODNA OSNOVNOŠOLSKA SLIKARSKA KOLONIJA 11. BAS V PESMI IN GLASBI, SEMINAR ZA PEVCE IN GODCE LJUDSKIH PESMI IN VIŽ Maribor Limbuš Maribor državni regijski regijski 12. SEMINAR ZA MENTORJE IN ČLANE LUTKOVNIH SKUPIN Maribor območni 13. LITERARNA DELAVNICA DEL, 18 SREČANJ Maribor območni 14. FOLKLORNI TABOR ZA ODRASLE Maribor državni 15. OTROŠKI FOLKLORNI TABOR Radenci državni 16. SEMINAR OTROŠKE PLESNE VZGOJE Maribor regijski 17. SEMINAR ZA ČLANE ODRASLIH SKUPIN Maribor območni MEDNARODNO OSNOVNOŠOLSKO KIPARSKO SREČANJE FORMA VIVA MALEČNIK Malečnik regijski 19. VIKEND PLESNA DELAVNICA Maribor regijski 20. WORKSHOP PLESA IN USTVARJANJA Maribor regijski 149

150 6 Koordinacija Pomurje Mira Rebernik Žižek, vodja koordinacije 6.1 Predstavitev Pomurska koordinacija obsega izpostave Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota. Območje se razprostira na SV Slovenije ob reki Muri. Na levem bregu leži Prekmurje (Lendava in Murska Sobota), na desnem je Prlekija (Gornja Radgona in Ljutomer). Območna izpostava Gornja Radgona pokriva območje štirih občin: Gornja Radgona, Apače, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici. Aktivnih je 44 društev in 8 sekcij. Območna izpostava Lendava deluje na dvojezičnem območju in pokriva občine: Lendava, Črenšovci, Turnišče, Odranci, Velika Polana, Dobrovnik in Kobilje. V njih deluje 52 društev, ki združujejo več kot članov. Sodelujejo s Slovenci v Porabju in partnerji v Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem. Območna izpostava Ljutomer pokriva občine: Ljutomer, Križevci, Veržej in obmejno občino Razkrižje. Na območju deluje 37 kulturnih društev, ki imajo v povprečju po tri sekcije. Otroške in mladinske skupine delujejo v okviru ŠKUD-ov po osnovnih šolah, v glasbeni in srednji šoli. To skupno pomeni aktivno udeleženih več kot ljudi, ki se s kulturo ukvarjajo. Zelo je razvito sodelovanje s sosednjo Hrvaško. Območna izpostava Murska Sobota pokriva občine: MO Murska Sobota, Tišina, Beltinci, Cankova, Puconci, Moravske Toplice, Rogašovci, Grad, Kuzma, Gornji Petrovci, Hodoš in Šalovci. Na območju deluje 106 kulturnih društev in skupin. Zelo je razvito sodelovanje s slovenskimi društvi v Porabju. V koordinaciji Pomurje deluje 96 folklornih skupin, 124 pevskih zborov in vokalnih skupin, 48 pevcev in godcev ljudskega izročila, 13 pihalnih orkestrov in big bandov, 45 gledaliških in lutkovnih 150

151 skupin, 14 tamburaških skupin in orkestrov, 15 plesnih skupin, številne inštrumentalne skupine, 8 oktetov, 7 likovnih društev in 7 literarnih društev. Kulturno udejstvovanje je v celotni koordinaciji Pomurje močno razvito tudi v osnovnih in glasbenih šolah, vrtcih, pri turističnih društvih in društvih upokojencev. Velik poudarek dajemo medgeneracijskemu sodelovanju. Z vsemi društvi in sekcijami dobro sodelujemo in jim aktivno pomagamo pri organizaciji prireditev. Trudimo se za rast kakovosti kulturnih prireditev, vsekakor pa ohranjamo bogato ljudsko izročilo. 6.2 Osnovni cilji koordinacije NADALJEVANJE SPODBUJANJA FOLKLORNE DEJAVNOSTI V VRTCIH Načrtno spodbujanje folklorne dejavnosti v vrtcih in samostojna revija za vrtčevske skupine sta obrodila sadove. Bogato ljudsko izročilo v Prlekiji in Prekmurju tako približujemo najmlajšim skozi igre, ples, glasbo in oblačila. Nadaljevali bomo terensko svetovanje skupinam, kar bo dodatna pomoč mentoricam za pravilno delo z najmlajšimi. 2. SPODBUJANJE IGRANJA NA ŠTIRIGLASNE G-TAMBURICE Leta 2015 bomo nadaljevali spodbujanje tamburaškega štiriglasnega G-sistema v Pomurju. Organizirali bomo delavnice in poučevanje na štiriglasne G-tamburice, kakršne se poučujejo v glasbenih šolah. Želimo si, da bi ustanovili številčni tamburaški orkester na ravni Pomurja, ki bi sčasoma dosegal raven drugih tamburaških orkestrov v Sloveniji. 3. POPULARIZACIJA LUTKOVNE DEJAVNOSTI Zadnja leta opažamo, da upada število lutkovnih skupin. Načrtno bomo začeli popularizirati to zvrst. Organizirali bomo kakovostne lutkovne delavnice z domačimi mentorji, da bodo delavnice cenovno čim bolj dostopne zainteresiranim. 4. GLEDALIŠKA ŠOLA V Pomurju bomo začeli organizacijo gledališke šole za osnovnošolce, srednješolce in odrasle. Prvo leto, leta 2015, bomo začeli pri osnovah gledališča. Odprli bomo glasovni inštrument, ga uglasili in spoznali, kako se govori, šepeta pa tudi kriči v gledališču. Kako se samo z glasom oblikuje karakter in spoznali lastnosti, ki jih v sebi nosi naš glas. Nato se bomo ukvarjali s telesom, kako se giblje, vede v različnih čustvenih stanjih in kako lahko samo s telesom povemo vse o svojem značaju, ne da bi bili očitni. Poigrali se bomo tudi z osnovnimi gledališkimi improvizacijskimi igrami in leto končali s produkcijo. 151

152 6.3 Osnovna shema regijskega programa 2015 Regijske prireditve Regijska izobraževanja VOKALNA GLASBENA DEJAVNOST Regijsko srečanje Družina poje (v sodelovanju s koordinacijami Slovenije) na Kobilju Regijski strokovni posvet za zborovodje v Lendavi INŠTRUMENTALNA GLASBENA DEJAVNOST Regijsko srečanje tamburaških skupin Pomurja v Murski Soboti Regijsko srečanje pihalnih orkestrov v Gornji Radgoni Igranje na štiriglasne G-tamburice Regijsko srečanje odraslih gledaliških skupin v Gornji Radgoni Regijsko srečanje otroških gledaliških skupin v Ljutomeru Regijsko srečanje lutkovnih skupin v Lendavi GLEDALIŠKA IN LUTKOVNA DEJAVNOST Gledališka šola za osnovnošolce, srednješolce in odrasle v Ljutomeru Lutkovna šola v Gornji Radgoni FOLKLORNA DEJAVNOST Sodelovanje na regijskem srečanju otroških folklornih skupin Sodelovanje na regijskem srečanju odraslih folklornih skupin Regijsko srečanje etničnih skupin (v sodelovanju s koordinacijami Slovenije) Regijsko srečanje pevcev in godcev ljudskega izročila Seminar za mentorje otroških in vrtčevskih folklornih skupin Terenska svetovanja folklornim skupinam Delavnice na temo ljudskega petja FILMSKA DEJAVNOST Grossmanov festival filma in vina Filmski seminar PLESNA DEJAVNOST Regijska revija plesnih skupin v Murski Soboti Regijski plesni seminar LIKOVNA DEJAVNOST Tematska regijska likovna razstava Regijska pregledna razstava fotografije Mini likovna kolonija v Lendavi, razstava Ustvarjalni natečaj v Turnišču Mini likovna kolonija z mentorjem LITERARNA DEJAVNOST Regijsko srečanje literatov Regijsko srečanje mlade literature Urška Regijska literarna delavnica 152

153 6.4 Program prireditev IME PRIREDITVE Kraj izvedbe Datum Nivo 1. USTVARJALNI NATEČAJ Turnišče celo leto regijski 2. REGIJSKI NAREČNI LITERARNI NATEČAJ Križevci regijski 3. DERE SEN JAZ MALI BIJA, OBMOČNO SREČANJE PEVCEV LJUDSKIH PESMI IN GODCEV LJUDSKIH VIŽ Radenci območni 4. NEŽNE STRUNE TAMBURICE Ljutomer območni 5. REGIJSKA REVIJA PIHALNIH ORKESTROV Gornja Radgona regijski 6. OBMOČNO SREČANJE PIHALNIH ORKESTROV Gornja Radgona območni 7. HURA ZA LUTKE Črenšovci območni 8. LUTKA LUTKICA Veržej območni 9. SREČANJE LUTKOVNIH SKUPIN - LUTKOVNI ODER Puconci območni 10. LUTKOVNI ODER, OBMOČNO SREČANJE LUTKOVNIH SKUPIN Apače območni 11. OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN Murska Sobota območni 12. MLADI ODER PRLEKIJE Križevci območni 13. SREČANJE MLADINSKIH GLEDALIŠKIH IN RECITATORSKIH SKUPIN Murska Sobota območni 14. HURA ZA GLEDALIŠČE Lendava območni 15. OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN Gornja Radgona območni 16. OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN Beltinci območni 17. OBMOČNO LINHARTOVO SREČANJE Sveti Jurij ob Ščavnici območni 18. FOLKLORA, NAŠE VESELJE Ljutomer območni 19. TEATER POSTAVIMO Dobrovnik območni 20. ZAPLEŠIMO V POMLAD, OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN Gornja Radgona območni 21. DERE SEN JAS MALI BIJA Veržej območni 22. ECI, PECI, PEC... OBMOČNO SREČANJE VRTČEVSKIH FOLKLORNIH SKUPIN Gornja Radgona območni 23. KRIŽ KRAŽ Lendava območni 24. REGIJSKE VIZIJE Ljutomer regijski 25. SREČANJE ODRASLIH GLEDALIŠKIH SKUPIN Murska Sobota območni 26. PEVSKO SREČANJE Ljutomer območni 27. OBMOČNO SREČANJE ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN Gornja Radgona območni 28. OTROŠKI PEVSKI FESTIVAL Ljutomer območni 29. OBMOČNA REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV MLADI GLASOVI Murska Sobota območni 153

154 30. PLESNI KORAK, SREČANJE PLESNIH SKUPIN Gornja Radgona območni 31. ZAPLEŠIMO VSI Ljutomer območni 32. REGIJSKO LUTKOVNO SREČANJE Lendava regijski 33. ČRIČEK POJE, OBMOČNA REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV Gornja Radgona območni 34. OBMOČNI LINHART Razkrižje območni 35. PRLEKIJA PLEŠE IN POJE Razkrižje območni 36. REGIJSKO SREČANJE OTROŠKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN Ljutomer regijski 37. MARKO SKAČE Lendava območni 38. MIGAM-GIBALNICA Kobilje območni 39. OBMOČNA REVIJA PLESNIH SKUPIN PLESNA EVFORIJA Murska Sobota območni 40. REGIJSKO LINHARTOVO SREČANJE Gornja Radgona regijski 41. PRLEKI SMO VESELI LIDJE Veržej območni 42. ČARDAŠ POLKA Lendava območni 43. SREČANJE ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN Šalovci območni 44. REGIJSKA PLESNA REVIJA Murska Sobota regijski 45. PESEM ZDRUŽUJE, OBMOČNA REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV Radenci območni 46. OBMOČNA REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV Murska Sobota območni 47. POZDRAVLJAM TE CVETOČI MAJ Črenšovci območni 48. SREČANJE LITERATOV Gornja Radgona območni 49. SREČANJE PEVCEV LJUDSKIH PESMI IN GODCEV LJUDSKIH VIŽ ČÜJE SE NAŠA PESEM Lipovci območni 50. MIKLOŠIČ IN MLADI Radomerščak območni 51. NAJ SE ČUJE PESEM Gomilica območni 52. MUSICA LAETIFICAT Ljutomer, Razkrižje, Veržej Križevci, regijski 53. GROSSMANN VAS GLEDA Ljutomer območni 54. GROSSMANNOV FESTIVAL FILMA IN LITERATURE Ljutomer regijski 55. LE PLESAT ME PELJI 2015, 1. DEL Beltinci državni 56. POD MOGOČNIMI STOLETNIMI KROŠNJAMI Ljutomer regijski 57. POEZIJA POD STOLETNIMI KROŠNJAMI Ljutomer območni MINI LIKOVNA KOLONIJA Velika Polana regijski 59. REGIJSKO SREČANJE TAMBURAŠKIH SKUPIN Murska Sobota regijski 60. REVIJA TAMBURAŠKIH SKUPIN Bogojina območni 61. TEMATSKA REGIJSKA RAZSTAVA Gornja Radgona regijski 154

155 62. IN MEMORIAM, RAZSTAVA Ljutomer območni 63. LITERARNI VEČER - VLADO ŽABOT Lendava območni 64. PRAZNUJMO SKUPAJ Lendava območni 65. DRUŽINA POJE Kobilje regijski 6.5 Program izobraževanj NAZIV DOGODKA/IME PUBLIKACIJE Kraj izvedbe Datum Nivo 1. LUTKOVNA ŠOLA Gornja Radgona 2. GLEDALIŠKA ŠOLA Ljutomer celo leto 2015 celo leto regijski 2-regijski 3. MALA GLEDALIŠKA ŠOLA Ljutomer območni 4. PLEŠI PLEŠI IN SE IGRAJ Ljutomer regijski 5. VEČGLASNO PETJE V LJUDSKEM IZROČILU Veržej regijski 6. TEHNIKE VODENJA VOKALNIH SKUPIN Lendava regijski 7. PRLEŠKI PLESI Ljutomer območni 8. TAMBURAŠKO IZOBRAŽEVANJE V G Razkrižje regijski 9. LIKOVNA KOMPOZICIJA Križevci območni 10. FILMSKA DELAVNICA Ljutomer območni 11. FILMSKA REŽIJA IN SCENARIJ Ljutomer regijski 12. GODČEVSKA DELAVNICA Beltinci državni 13. PEVSKI SEMINAR Beltinci državni 14. PLESNI SEMINAR Murska Sobota regijski 15. LITERARNA ŠOLA JSKD 2015 Velika Polana državni 16. DELAVNICA G-SISTEM Ljutomer območni 17. VOKALNA TEHNIKA Razkrižje območni 18. DAJMO, RAZIGRAJMO SE Križevci območni 155

156 7 Koordinacija Severna Primorska Maja Jerman Bratec, vodja koordinacije 7.1 Uvod Na zaokroženem območju trinajstih severnoprimorskih občin deluje strokovno-organizacijska mreža izpostav Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti v občinskih središčih Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica in Tolmin. Štiri izpostave, s sedežem koordinacije v Novi Gorici, s sedmimi stalnimi profesionalnimi sodelavci so na območju, za katero so ustanovljene, uveljavljen nosilec, organizator in soorganizator kulturnih programov in projektov, ki nastajajo v sferi ljubiteljstva, so prepoznaven izvajalec izobraževalnih vsebin, namenjenih ljubiteljskim in profesionalnim kulturnim ustvarjalcem ter poustvarjalcem, so pomemben posrednik kulturnih programov produkcije kulturnega ustvarjanja in poustvarjanja tako ljubiteljskih kot profesionalnih akterjev. Na ozemlju km 2, na katerem živi prebivalcev, bodo leta 2015 registrirane štiri Zveze kulturnih društev: v Ajdovščini, na Dobrovem, v Novi Gorici in Tolminu. Več kot 250 kulturnih društev s približno 100 sekcijami pa sooblikuje kulturno podobo omenjenega območja. Programska shema koordinacije Nova Gorica je, poleg skrbi za spodbujanje dejavnosti na lokalnem območju, naravnana kot del širšega piramidnega sistema strokovnih ogledov in selekcij temeljnega programa območnih izpostav, v katerem se predstavijo in ovrednotijo dosežki ustvarjalcev ljubiteljskih kulturnih dejavnosti. Naš način delovanja je vseskozi usmerjen k preseganju ločnic med ljubiteljsko in profesionalno kulturo. Slednje dosegamo s sodelovanjem kulturno-umetniških in izobraževalnih ustanov v regiji in s številnimi segmenti civilne družbe, izvedbo izobraževalnih programov, s katerimi ljubiteljska kulturna snovanja skupin 156

157 in posameznikov spodbujamo k približevanju in poseganju po vrhunskih dosežkih. Delujemo povezovalno in s tem vplivamo na ugodnejšo socialno in kulturno ozračje v prostoru in tudi na siceršnje življenje v širši in ožji skupnosti. V posameznih lokalnih okoljih z namenskim sofinanciranjem (občinski viri) kulturnim društvom omogočamo aktivno delovanje. Spodbujamo in podpiramo ustvarjalnost pripadnikov drugih narodov in narodnosti. V programskih in izvedbenih usmeritvah segamo v furlanski, italijanski in slovenski zamejski prostor, na katerem uspešno usklajujemo vse specifike posameznih entitet. S skupnim povezovanjem, načrtovanjem in usklajeno izvedbo bomo leta 2015 v koordinacij za vse ljubiteljske kulturno-umetniške prakse uveljavili programe na tako imenovani regionalni ravni, kar omogoča primerjalno vrednotenje ustvarjalnih dosežkov ljubiteljske kulturne ustvarjalnosti in poustvarjalnosti, prav tako izmenjavo gostovanj, primerno razporejenost in kakovost izobraževalnih programov in skladnejše nastopanje v razmerju do lokalnih skupnosti. V sklopu koordinacije in izpostav bomo programsko nadaljevali že do zdaj uveljavljene projekte na območnih, regijskih in državnih ravneh in jim dodajali tiste, ki se bodo v danih trenutkih pokazali za najpotrebnejše in najustreznejše. 7.2 Osrednji cilji SPODBUJANJE OBSEGA IN PRODUKCIJE LJUBITELJSKIH KULTURNIH USTVARJALCEV IN POUSTVARJALCEV Ukrep: leta 2015 bomo v okviru občinskih svetov sooblikovali kulturno politiko, ki bo zagotavljala primerna sredstva za sofinanciranje dejavnosti in projektov kulturnih društev ter programov izpostav območja koordinacije. Pojasnilo: vodje območnih izpostav si bodo prizadevali za primerno sofinanciranje ljubiteljskih kulturnih programov v okvirih občinskih proračunov. S tem bomo ohranili obseg in kakovost produkcije, ciljno bomo spodbujali inovativne projekte društev ter izpostav in s tem posredno omogočali izvedbo»obveznih«regijskih programov na ravni koordinacije. Ocena finančnih sredstev: v okviru razpoložljivih sredstev. 2. OHRANJANJE KAKOVOSTI IN PREPOZNAVNOSTI PRODUKCIJE LJUBITELJSKIH KULTURNIH USTVARJALCEV IN POUSTVARJALCEV Ukrep: za posamezna področja kulturno-umetniških ljubiteljski praks v sklopu uveljavljene piramidne programske sheme je nujna izvedba strokovno spremljanih in selekcioniranih preglednih prireditev na lokalni, območni, regijski in državni ravni. Izvedba izobraževalnih programov za posamezna področja dejavnosti leta Pojasnilo: z obvezno piramidalno shemo vrednotenja in primerjanja dosežkov ljubiteljske kulturne produkcije, katere namen je ohranitev in dvig kakovosti, bomo v koordinaciji izvedli: Regijsko srečanje otroških gledaliških in lutkovnih skupin, Regijsko srečanje odraslih gledaliških skupin, Regijsko srečanje otroških in odraslih folklornih skupin, Regijsko srečanje folklornih, pevskih in godčevskih skupin manjšinskih etničnih skupnosti, tekmovanje otroških in mladinskih pevskih zborov, koncerte Primorska poje, Regijsko likovno razstavo, Regijsko srečanje tamburašev. Vključili se bomo v vseslovenski program Tedna ljubiteljske kulture. Vzporedno s preglednimi prireditvami bomo izvajalci regijskih in državnih seminarjev za posamezna področja dejavnosti (državni in regijski seminarji). 157

158 3. DVIG DOSTOPNOSTI IN PREPOZNAVNOSTI LJUBITELJSKE KULTURE, POVEČANJE ŠTEVILA ODJEMALCEV KULTURNIH DOBRIN Ukrep: razvoj mreže organizatorjev, večji dostop do informacij, vključevanje profesionalcev, prostovoljcev v različne projekte, ki načrtujejo programe za povečanje dostopnosti širokega kroga odjemalcev kulturnih dobrin. Pojasnilo: dostopnost do kulturnih dobrin je zaradi aktualnih družbenih razmer posameznim socialnim skupinam vse manj dostopna. 4. ENOTEN KULTURNI PROSTOR Ukrep: okrepitev sodelovanja in izmenjav ter spodbujanje soorganizacije kulturnih projektov z ljubiteljskimi kulturnimi društvi in krovnimi organizacijami Slovencev v Italiji. Pojasnilo: v zadnjih letih se je zmanjšalo sodelovanje med krovnimi organizacijami in društvi samimi. V okviru enotnega kulturnega prostora bi bilo smiselno v piramidalno shemo vrednotenja in primerjanja dosežkov ljubiteljske kulture vključiti tudi aktivna zamejska društva gledaliških, zborovskih, likovnih in drugih kulturno-umetniških praks. Ta sodelovanja so do zdaj omejena in bolj pobuda posameznikov. Želeli bi jih krepiti, pri čemer naletimo na finančne težave. Denarne postavke v finančni shemi Območnih izpostav za področja zamejstva ni ne v državnih ne v občinskih virih sofinanciranja programov. Del sredstev, ki to sodelovanje omogočajo, so kohezijska sredstva evropskih skladov. Izkazalo se je, da ti finančni viri z omejenim rokom trajanja niso primer in vzor dobre prakse. Za tovrstno sodelovanje so primernejši trajnostni viri, ki tudi omogočajo trajnostni razvoj. 5. PREPLETANJA LJUBITELJSKE IN PROFESIONALNE KULTURNE SFERE Ukrep: zagotavljanje pogojev za delovanje večjih instrumentalnih sestavov, vključevanje produkcij v programe t. i. profesionalne kulture. Pojasnilo: najštevilnejše programe izvajajo vokalne in inštrumentalne glasbene skupine, ki s številnimi pevskimi zbori, vokalnimi skupinami, pihalnimi godbami, big bandi, tamburaškimi skupinami ter z mladim in obetavnim simfoničnim orkestrom predstavljajo najbolj razširjeni zvrsti kulturnega delovanja na severnem Primorskem. Člani skupin so pretežno glasbeno izobraženi posamezniki, ki pa jih kulturne institucije le stežka prepoznavajo kot profesionalne sestave, čeprav na domačih in tujih tekmovanjih za posamezne zvrsti dosegajo imenitne uspehe. Izjemno kreativne in kakovostne so produkcije na drugih področjih, ki jih je treba tudi nujno vključevati v tovrstno ponudbo. 6. VZPOSTAVITEV REGIONALNEGA ŠTUDIJSKEGA IN KULTURNOINFORMACIJSKEGA CENTRA Ukrep: krepitev in operizacija aktivnosti za vzpostavitev študijskega in informacijskega centra kulturnih dejavnosti za širše območje se kaže kot nuja. Pojasnilo: številna kulturna društva ne glede na državno in etnično pripadnost so značilnost območja, ki ga zaznamuje poseljenost s furlanskim, italijanskim, slovenskim, srbskim, bosanskim, makedonskim prebivalstvom, in to preprosto zahteva ustanovitev centra, v katerem bodo na voljo informacije o vsem aktualnem dogajanju, bo mogoč dostop do spletnih, tiskanih, avdio, vizualnih virov, specializirane knjižnice, možnost interaktivne komunikacije, nudenje raznih storitev in urejanje administrativnih opravil. 158

159 7.3 Osnovna shema regijskega programa 2015 Regijske prireditve VOKALNA GLASBENA DEJAVNOST Revija izbranih otroških in mladinskih pevskih zborov Naša pomlad Revije Primorska poje 2015 Tekmovanje otroških in mladinskih pevskih zborov Primorske Regijska izobraževanja Zborovodska šola»mojstrski pristop«zborovodske delavnice Izdaje notnih zbirk INŠTRUMENTALNA GLASBENA DEJAVNOST Revije pihalnih orkestrov severne primorske Revija tamburaških skupin GLEDALIŠKA IN LUTKOVNA DEJAVNOST Srečanje lutkovnih skupin Srečanje otroških gledaliških skupin Srečanje mladinskih gledaliških skupin Vizije Srečanje odraslih gledaliških skupin Linhartovo srečanje Delavnica za pihalne orkestre Gledališke delavnice za odrasle Tehnika govora Lutkovna šola FOLKLORNA DEJAVNOST Srečanje otroških folklornih skupin Regijski folklorni seminar Srečanj odraslih folklornih skupin Srečanje folklornih, pevskih in godčevskih skupin manjšinskih etničnih skupnosti FILMSKA DEJAVNOST Filmske projekcije produkcija JSKD OI Nova Gorica Jesenska šola vizualnega Plesno poletje Plesne predstave Likovni Ex-tempore Likovne razstave PLESNA DEJAVNOST LIKOVNA DEJAVNOST Plesne delavnice Likovni seminarji, predavanja Likovne delavnice na izbrane teme Literarni večeri Literarni natečaj LITERARNA DEJAVNOST Literarne delavnice 159

160 7.4 Program prireditev IME PRIREDITVE Kraj izvedbe Datum Nivo PRIMORSKA POJE Dobrovo regijski PRIMORSKA POJE Branik regijski PRIMORSKA POJE Bilje regijski PRIMORSKA POJE Tolmin regijski REVIJA TAMBURAŠKIH SKUPIN Ajdovščina regijski PRIMORSKA POJE Ajdovščina regijski REGIJSKO SREČANJE ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN I. Idrija regijski PRIMORSKA POJE Ajdovščina regijski REGIJSKO SREČANJE ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN II. Tolmin regijski PRIMORSKA POJE Idrija regijski PRIMORSKA POJE Cerkno regijski REGIJSKO SREČANJE MLADINSKIH GLEDALIŠKIH IN LUTKOVNIH SKUPIN Ajdovščina regijski REGIJSKO SREČANJE ODRASLIH GLEDALIŠKIH SKUPIN Ajdovščina regijski SREČANJE ODRASLIH GLEDALIŠKIH SKUPIN Idrija regijski REGIJSKO SREČANJE ODRASLIH GLEDALIŠKIH SKUPIN Tolmin regijski REGIJSKO SREČANJE ODRASLIH GLEDALIŠKIH SKUPIN Nova Gorica regijski PRIMORSKA POJE Trenta regijski REGIJSKO SREČANJE OTROŠKIHH GLEDALIŠKIH IN LUTKOVNIH SKUPIN Tolmin regijski REGIJSKO SREČANJE OTROŠKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN Tolmin regijski VIZIJE - FESTIVAL MLADINSKIH GLEDALIŠKIH LUTKOVNIH SKUPIN SLOVENIJE Nova Gorica državni REGIJSKO SREČANJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN SEVERNE PRIMORSKE II. Idrija regijski ROCK VIZIJE Nova Gorica državni REVIJA PIHALNIH ORKESTROV SEVERNE PRIMORSKE - GODBA V GIBANJU Idrija regijski TEKMOVANJE OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV Nova Gorica regijski REGIJSKO SREČANJE FOLKLORNIH SKUPIN DRUGIH ETNIČNIH SKUPIN Nova Gorica regijski TEDEN LJUBITELJSKE KULTURE Nova Gorica regijski PLESNO POLETJE V ŠEMPETRU Šempeter regijski REVIJA PIHALNIH ORKESTROV SEVERNE PRIMORSKE Tolmin regijski LIKOVNA RAZSTAVA Idrija regijski REVIJA PIHALNIH ORKESTROV SEVERNE PRIMORSKE Nova Gorica regijski 160

161 7.5 Program izobraževanj NAZIV DOGODKA/IME PUBLIKACIJE Kraj izvedbe Datum Nivo 1. LITERARNI NATEČAJ Tolmin januar 3-državni 2. SREDINA LITERARNA SREČANJA Nova Gorica januar 2-regijski 3. ZBOROVODSKA ŠOLA Nova Gorica regijski 4. LUTKOVNA ŠOLA: IZDELAVA LUTK IN LUTKOVNA REŽIJA Nova Gorica državni 5. LIKOVNA ŠOLA 1 Nova Gorica regijski 6. ZBOROVODSKE DELAVNICE Tolmin regijski 7. GLEDALIŠKA DELAVNICA ZA ODRASLE - TEHNIKA GOVORA Tolmin regijski 8. TEHNIKA GOVORA - GLEDALIŠKA DELAVNICA Tolmin regijski 9. REGIJSKI FOLKLORNI SEMINAR ZA ODRASLE SKUPINE Kobarid regijski 10. ZBOROVODSKE DELAVNICE OPZ+MPZ Tolmin regijski 11. LIKOVNI SEMINAR - PREDAVANJA Nova Gorica regijski 12. REGIJSKA DELAVNICA ZA PIHALNE ORKESTRE V GIBANJU Tolmin regijski 13. KIPARSKA DELAVNICA Nova Gorica regijski 14. REGIJSKO SREČANJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN SEVERNE PRIMORSKE I. Ajdovščina regijski 15. VIZIJE 2014 Nova Gorica državni 16. PLESNO POLETJE V ŠEMPETRU Šempeter regijski 17. KERAMIČNA DELAVNICA-RAKU Most na Soči regijski 18. LIKOVNA ŠOLA Idrija september 2-regijski 19. JESENSKA ŠOLA VIZUALNEGA Nova Gorica regijski 20. LIKOVNA ŠOLA 2 Nova Gorica regijski 21. LIKOVNI SEMINAR - PREDAVANJA Nova Gorica regijski 22. SREDINA LITERARNA SREČANJA Nova Gorica oktober 2-regijski 23. ZBOROVODSKE DELAVNICE Idrija regijski 24. KERAMIČNA DELAVNICA - MOZAIK Kobarid regijski 25. LITERARNA DELAVNICA Brje regijski 26. LITERARNA DELAVNICA Vipolže regijski 27. ZBOROVODSKA ŠOLA Nova Gorica regijski 28. KERAMIČNA DELAVNICA- SAGAR Most na Soči regijski 29. LITERARNA DELAVNICA Idrija regijski 30. LITERARNA DELAVNICA Trenta regijski 31. LIKOVNI SEMINAR - PREDAVANJA Nova Gorica regijski 32. REGIJSKA DELAVNICA ZA PIHALNE ORKESTRE SIMON ROBINSON Tolmin regijski 33. FOTOGRAFSKA DELAVNICA Cerkno regijski 34. LIKOVNI SEMINAR - PREDAVANJA Nova Gorica regijski 35. TEHNIKA GOVORA Nova Gorica regijski 36. GLEDALIŠKA MASKA Nova Gorica regijski 37. FOTOGRAFSKA DELAVNICA Vipavski križ regijski 38. LIKOVNI SEMINAR - PREDAVANJA Nova Gorica regijski 161

162 8 Koordinacija Dolenjska, Bela Krajina in Posavje Simona Rožman Strnad, vodja koordinacije 8.1 Uvod Koordinacija Dolenjska, Bela krajina in Posavje zajema območne izpostave Novo mesto, Trebnje, Črnomelj, Metlika, Brežice, Krško in Sevnica. Skupaj pokrivajo 19 občin s prebivalci, z 232 aktivnimi kulturnimi društvi, ki zajemajo 381 sekcij. Med slednjimi izstopajo izvrstne posamezne skupine, ki krojijo vrh ljubiteljske kulturne ustvarjalnosti in poustvarjalnosti na Slovenskem, tako v otroški kot odrasli produkciji. Osnovna naloga in poslanstvo koordinacije je, da ravno ustvarjalcem ljubiteljske kulture z izvedbo preglednih srečanj in izobraževanj omogoča kakovosten razvoj in nadgradnjo. Najtesnejši stik s skupinami tvorijo posamezne izpostave z izvedbo območnih, regijskih in državnih dogodkov. 8.2 Cilji 2015 Z nadaljevanjem izvedbe ciljev iz leta 2014 in novimi programskimi in organizacijskimi izzivi si je koordinacija za leto 2015 zadala nekaj konkretnih nalog. Te so se dodatno nadgradile z uvedbo 162

163 pilotnega projekta naše koordinacije, ki bo vsestransko vplival na organizacijsko in programsko strukturo. 1. NAČIN IZVEDBE REGIJSKIH PROGRAMOV Skupni organizacijski in kvalitativni standardi, ki jih zagotovi vsaka izpostava organizatorka. Za izvedbo je odgovorna vsa koordinacija, ki je na dogodku navzoča kot dodatna pomoč organizatorju ali vsaj kot udeleženka. Skupni standardi se zapišejo. Doseči prepoznavnost v javnosti po načelu: če je skladovo, je dobro. Regijske dogodke bo nadgradila skupna podoba vabil, plakatov s posebno oznako koordinacije. Programska sredstva koordinacije, ki se bodo v sklopu pilotnega projekta razdeljevala znotraj koordinacije, sledijo načelu namenske porabe sredstev za posamezne regijske dogodke. Ti se izvajajo v okoljih, v katerih se lahko zagotovijo kakovostni standardi v skladu s programskimi sredstvi. Regijska izobraževanja se bodo postopoma oblikovala v regijski izobraževalni center, ki bo najprej oblikovan zgolj vsebinsko. Tu je treba ustvarjati izobraževalne programe, ki lahko iz območne ravni prerastejo v regijsko in ko lahko državni program izvajamo na ožji, regijski lokaciji. Prireditve JSKD naj bi tržili z medsebojno usklajenimi cenami vstopnin. So pomemben delež prihodka, ki ga upravičujejo visoki standardi prireditve. 2. MEDIJSKA PREPOZNAVNOST Skupna pojavnost v medijih: v pisnih regijskih medijih zagotoviti prostor, kjer se tedensko objavljajo dogodki izpostav. Hkrati se s skupno pojavnostjo vizualne podobe koordinacije širi prepoznavnost skladovih dogodkov. Mikroakcije: Facebookov profil, izmenjava e-naslovov za medije, redno obveščanje svojih uporabnikov. 3. TRŽNO VEDENJE Izpostave so organizacijsko močne producentke kulturnih dogodkov. Če obvezni program dopušča, lahko izpostava trži usluge organizacije prireditev. S tem se širi mreža prepoznavnosti JSKD. Sklad mora nujno nenehno skrbeti na dodatna programska sredstva, da pri izvedbi svojega programa sledi standardom kakovosti dogodkov in ne opušča vsebin, ki so se leta gradila v smiselno in piramidalno celoto. Gre za nujno povezanost in sodelovanje vodstva sklada in koordinacije ter nenehno iskanje možnosti za pridobivanje dodatnih finančnih virov (lokalno in nacionalno). 163

164 4. PROGRAMSKI CILJI Mladinsko gledališče: spodbuditi in medsebojno povezati gledališko ustvarjanje na srednjih šolah, zlasti med gimnazijami v Brežicah, Novem mestu in Črnomlju, in s tem razviti regijski festival Vizij. Če dopušča finančna shema, se naknadno dogovoriti za izvedbo izobraževanja. Literarne izobraževalnice: nadgrajevati vsebine in jih preplesti od mladih do seniorskih ustvarjalcev. Regijske izobraževalne vsebine postopoma nadgrajevati v izobraževalne centre in čim širše prepoznavati tiste izobraževalne vsebine, ki jih uporabniki potrebujejo in z njimi lahko nadgradijo svoje produkte in produkcije. 5. IZVEDBA PILOTNEGA PROJEKTA Izvajanje preostalih standardov pilotnega projekta. Prepoznavati vsebine in oblike, ki se lahko nadgrajujejo. Prepoznati organizacijske oblike dela in nalog, ki v koordinaciji ne delujejo oz. jih ni dobro prenašati iz centralne službe. V sodelovanju z vodstvom sklada prepoznavati in razvijati boljše načine dela v regiji, prepoznati novo vlogo in sistematizacijo dela koordinatorja. Nenehno razvijati mrežo skladovih dogodkov tako znotraj koordinacije kot med koordinacijami. 164

165 8.3 Osnovna shema regijskega programa 2015 Regijske prireditve VOKALNA GLASBENA DEJAVNOST Regijsko tekmovanje otroških in mladinskih pevskih zborov Regijsko tekmovanje odraslih pevskih zasedb Regijska izobraževanja Zborovodska šola Vokalna tehnika 2 (zaključni del pomlad) Zborovodska šola Vokalna tehnika 1 (nova sezona jesen) Regijsko srečanje tamburaških in mandolinskih skupin in orkestrov Srečanje harmonikarjev frajtonarjev Izbor za zlato harmoniko Ljubečne INŠTRUMENTALNA GLASBENA DEJAVNOST Regijsko srečanje lutkovnih skupin Regijsko srečanje otroških gledaliških skupin Regijsko srečanje mladinskih gledaliških skupin Regijsko srečanje odraslih gledaliških skupin Gunclfest lutkovni festival GLEDALIŠKA IN LUTKOVNA DEJAVNOST Regijski lutkovni seminar Delavnica za mladinsko gledališko ustvarjalnost (glede na programska sredstva) FOLKLORNA DEJAVNOST Regijsko srečanje otroških folklornih skupin Regijsko srečanje odraslih folklornih skupin Regijsko srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž FILMSKA DEJAVNOST Delavnica dokumentarnega filma Delavnica animiranega filma PLESNA DEJAVNOST Regijska revija plesnih skupin Regijski plesni seminar Seminar za mažoretno dejavnost Razstava 16. malega likovnega tabora Sevniški likovni delovni shod razstava Regijska tematska razstava LIKOVNA IN FOTOGRAFSKA DEJAVNOST Regijski tematski likovni seminar 16. mali likovni tabor Sevniški likovni delovni shod regijska likovna kolonija LITERARNA DEJAVNOST Regijsko srečanje Festivala mlade literature Urška Regijsko srečanje literatov seniorjev Lepote besede regijski literarni natečaj Umetnost pripovedovanja pravljic 165

166 8.4 Program prireditev 1. IME PRIREDITVE Kraj izvedbe Datum Nivo 2. OBMOČNO LINHARTOVO SREČANJE Brežice celo 2015 leto 1-območni 3. OBMOČNO SREČANJE ODRASLIH GLEDALIŠKIH SKUPIN Krško celo 2015 leto 1-območni 4. RAZSTAVNI PROGRAM DVORANE V PARKU Krško celo 2015 leto 1-območni 5. OBMOČNO SREČANJE ODRASLIH GLEDALIŠKIH SKUPIN Novo mesto celo 2015 leto 1-območni 6. SREČANJE TUJEJEZIČNIH LITERATOV Novo mesto celo 2015 leto 1-območni 7. OBMOČNO SREČANJE ODRASLIH GLEDALIŠKIH SKUPIN Sevnica celo 2015 leto 1-območni 8. SREČANJE S PREDSEDNIKI IN MENTORJI KULTURNIH DRUŠTEV Brežice območni 9. LINHARTOVO SREČANJE, OGLED PREDSTAVE Črnomelj območni 10. FOTOGRAFSKE IGRARIJE Brežice območni 11. DAJMO MALO FUŠAT SREČANJE NEPROFITNIH GLASBENIH SKUPIN 12. KDOR HOČE ŠE PET', MORA SKRAJA ZAČET' - OBMOČNO SREČANJE PEVCEV LJUDSKIH PESMI IN GODCEV LJUDSKIH VIŽ Metlika Dobova območni območni 13. REVIJA PLESNIH SKUPIN BELE KRAJINE Semič območni 14. FESTIVAL ORGLIC (TREBNJE/NOVO MESTO) Trebnje državni 15. REGIJSKO SREČANJE TAMBURAŠKIH SKUPIN IN ORKESTROV 16. V PLESNEM VRTINCU - OBMOČNA REVIJA PLESNIH SKUPIN Brežice Brežice regijski območni 17. OBMOČNA REVIJA ODRASLIH ZBOROV 1. DEL Straža območni 18. OBMOČNA REVIJA ODRASLIH ZBOROV 2. DEL Šentjernej območni 19. OBMOČNA REVIJA LUTKOVNIH SKUPIN Mokronog območni 20. OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH LUTKOVNIH SKUPIN Šentjanž območni 21. ČUDEŽNE PESMICE - OBMOČNA REVIJA PREDŠOLSKIH IN MLAJŠIH OTROŠKIH PEVSKIH ZBOROV 22. ZAPOJ Z MENOJ, SREČANJE ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV IN MALIH PEVSKIH SKUPIN 23. PESEM MLADIH SRC OBMOČNA REVIJA OTROŠKIH PEVSKIH ZBOROV 24. OBMOČNA REVIJA PREDŠOLSKIH IN OTROŠKIH ZBOROV 1. DEL 25. SIJAJ, SIJAJ SONČECE - OBMOČNA REVIJA OTROŠKIH PEVSKIH ZBOROV Brežice Črnomelj Krško Novo mesto Brežice območni območni območni območni območni 26. SREČANJE LUTKOVNIH SKUPIN BELE KRAJINE Črnomelj območni 166

167 27. OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN Dobrnič območni 28. PLESNI MOZAIK OBMOČNA REVIJA PLESNIH SKUPIN Krško območni 29. OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN Šentjernej območni 30. SREČANJE OTROŠKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN Brežice območni 31. OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN Krmelj območni 32. OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN Raka območni 33. SREČANJE OTROŠKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN BELE KRAJINE Metlika območni 34. OBMOČNA REVIJA OTROŠKIH ZBOROV 1. DEL Novo mesto območni 35. OBMOČNA REVIJA OTROŠKIH ZBOROV 2. DEL Novo mesto območni 36. IGRAJ KOLCE, SREČANJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN Črnomelj območni 37. PESEM MLADIH SRC OBMOČNA REVIJA MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV 38. PUSTITE NAM TA SVET - OBMOČNA REVIJA MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV 39. OBMOČNA REVIJA OTROŠKIH PEVSKIH ZBOROV, POJ Z MENOJ Krško Brežice Sevnica območni območni območni 40. OBMOČNO SREČANJE LUTKOVNIH GLEDALIŠKIH SKUPIN Senovo območni 41. MLADOST JE PESEM, SREČANJE MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV BELE KRAJINE 42. OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH IN ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN 43. OBMOČNA REVIJA PREDŠOLSKIH IN OTROŠKIH PEVSKIH ZBOROV 44. REGIJSKE VIZIJE - SREČANJE MLADINSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN Črnomelj Novo mesto Šentrupert Brežice območni območni območni regijski 45. OBMOČNO SREČANJE ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN Artiče območni 46. IGRAJ KOLCE - OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN Brežice območni 47. OBMOČNA REVIJA MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV Novo mesto območni 48. REGIJSKO SREČANJE OTROŠKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN Semič regijski 49. REGIJSKO SREČANJE LUTKOVNIH SKUPIN Metlika regijski 50. PLESNE MINIATURE - OBMOČNA REVIJA PLESNIH SKUPIN Novo mesto območni 51. SREČANJE ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN Črnomelj območni 52. REGIJSKO SREČANJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN Semič regijski 53. PESEM POSAVJA 1. KONCERT Brežice območni 54. OBMOČNA REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV, PESEM POSAVJA - 1. KONCERT Sevnica območni 167

168 55. OBMOČNA REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV Mokronog območni 56. FESTIVAL URŠKA - REGIJSKO SREČANJE MLADE LITERATURE 57. PESEM POSAVJA OBMOČNA REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZASEDB Trebnje Krško regijski območni 58. REVIJA OKTETOV IN MALIH PEVSKIH SKUPIN Krško območni 59. REGIJSKO TEKMOVANJE OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV Novo mesto regijski 60. REGIJSKO SREČANJE HARMONIKARJEV FRAJTONARJEV Metlika regijski 61. REGIJSKA REVIJA PLESNIH SKUPIN Šentjernej regijski 62. REGIJSKO SREČANJE ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN Brežice regijski 63. OBMOČNO SREČANJE PEVCEV LJUDSKIH PESMI IN GODCEV LJUDSKIH VIŽ 64. REGIJSKO LINHARTOVO SREČANJE - ODRASLIH GLEDALIŠKIH SKUPIN Dolenja vas pri Krškem Sevnica območni regijski 65. RINGARAJA 2015 Šentjernej državni 66. LIKOVNE IGRARIJE Brežice območni 67. OBMOČNO SREČANJE PEVCEV LJUDSKIH PESMI Sevnica območni 68. GUNCL FEST 2015, LUTKOVNI FESTIVAL Novo mesto območni 69. GUNCLFEST - LUTKOVNI FESTIVAL Novo mesto regijski 70. OBMOČNO SREČANJE PEVCEV LJUDSKIH PESMI IN GODCEV LJUDSKIH VIŽ Mirna območni 71. OBMOČNO SREČANJE PEVCEV LJUDSKIH PESMI Novo mesto območni 72. RAZSTAVA MALEGA LIKOVNEGA TABORA Šentrupert regijski 73. OBMOČNO SREČANJE PIHALNIH ORKESTROV IN GODB Brežice območni 74. IZBOR ZA ZLATO HARMONIKO LJUBEČNE Studenec regijski 75. SEMIŠKA OHCET - KONCERT PEVCEV LJUDSKIH PESMI IN GODCEV LJUDSKIH VIŽ 76. TAKO SE JE PELO IN IGRALO NEKOČ - SREČANJE PEVCEV LJUDSKIH PESMI IN GODCEV LJUDSKIH VIŽ BELE KRAJINE Semič Rosalnice območni območni 77. REGIJSKO SREČANJE LITERATOV SENIORJEV Sevnica regijski 78. OBMOČNA FOTOGRAFSKA RAZSTAVA Krško območni 79. REGIJSKO SREČANJE PEVCEV LJUDSKIH PESMI IN GODCEV LJUDSKIH VIŽ Dolenja vas pri Krškem regijski 80. REGIJSKA TEMATSKA LIKOVNA RAZSTAVA Brežice regijski 81. LEPOTA BESEDE - REGIJSKI LITERARNI NATEČAJ Črnomelj regijski 82. UMETNOST PRIPOVEDOVANJA PRAVLJIC Trebnje regijski 168

169 83. FOTOGRAFSKA RAZMIŠLJANJA - OBMOČNA RAZSTAVA FOTOGRAFIJ Brežice območni 84. OBMOČNO SREČANJE MLADIH LITERATOV Novo mesto območni 85. SEVNIŠKI LIKOVNI DELOVNI SHOD RAZSTAVA Sevnica regijski 86. LEPOTA BESEDE, ZAKLJUČNA PRIREDITEV Črnomelj območni 87. REGIJSKO TEKMOVANJE ODRASLIH PEVSKIH ZASEDB Krško regijski 88. ČE BESEDA BI DOMA OSTALA 17. OBMOČNO SREČANJE LITERARNIH USTVARJALCEV Brežice območni 89. LITERARNE DELAVNICE + LITERARNI VEČER Krško območni 90. POJTE VSI ZBORI, KONCERT OB SVETOVNEM DNEVU ZBOROVSKEGA PETJA Črnomelj območni 8.5 Program izobraževanj 1. NAZIV DOGODKA/IME PUBLIKACIJE Kraj izvedbe Datum Nivo 2. LIKOVNA KOLONIJA NA TEMO MESTNA VEDUTA Novo mesto 3. DELAVNICA DOKUMENTARNEGA FILMA Krško 4. ZBOROVODSKA ŠOLA - VOKALNA TEHNIKA 2 /2. DEL Novo mesto celo leto 2015 celo leto 2015 celo leto območni 2-regijski 2-regijski 5. DELAVNICA SODOBNEGA PLESA ZA MLADINO Novo mesto območni 6. PLESNA DELAVNICA, PROGRAM BALET 2 Novo mesto območni 7. DELAVNICA PLESNE ABECEDE Novo mesto območni 8. PLESNA DELAVNICA, PROGRAM BALET 1 Novo mesto območni 9. DELAVNICA SODOBNEGA PLESA ZA OTROKE Novo mesto območni 10. OBMOČNO SREČANJE LITERATOV Sevnica območni 11. IZOBRAŽEVANJE ZA MLADE PRITRKOVALCE Semič območni 12. REGIJSKI PLESNI SEMINAR Brežice regijski 13. LUTKOVNA USTVARJALNICA 1 Novo mesto območni 14. DELAVNICA LJUDSKIH GLASBIL Šentjernej območni 15. LIKOVNA USTVARJALNICA ZA OTROKE, ILUSTRACIJA Škocjan območni 16. SEMINAR ZA MAŽORETE Trebnje regijski 17. GLEDALIŠKE DELAVNICE Krško območni 18. LIKOVNE DELAVNICE Krško območni 19. REGIJSKI TEMATSKI LIKOVNI SEMINAR Krško regijski 20. LIKOVNA USTVARJALNICA ZA OTROKE, ILUSTRACIJA Mirna Peč območni 21. BREZPLAČNE POČITNIŠKE DELAVNICE Novo mesto območni 169

170 22. BREZPLAČNE POČITNIŠKE DELAVNICE Šentjernej območni 23. REGIJSKA DELAVNICA ANIMIRANEGA FILMA Novo mesto regijski 24. LEPOTA BESEDE, LITERARNA DELAVNICA Črnomelj območni 25. LIKOVNA DEL. ZA MLAD. IN ODRASLE ILUSTRACIJA 2 Novo mesto območni 26. LUTKOVNA USTVARJALNICA 2 Novo mesto območni 27. LIKOVNA USTVARJALNICA ZA OTROKE, KOLAŽ ASEMBLAŽ Dolenjske Toplice območni 28. TAMBURAŠKI SEMINAR Metlika območni 29. LIKOVNA DELAVNICA ZA MLADINO IN ODRASLE OLJE Novo mesto območni MALI LIKOVNI TABOR Šentrupert regijski 31. JURJEVANJE - ORGANIZACIJA PREDAVANJA Črnomelj območni 32. SEVNIŠKI LIKOVNI DELOVNI SHOD - REGIJSKA LIKOVNA KOLONIJA Sevnica regijski 33. OBMOČNA LIKOVNA KOLONIJA IN RAZSTAVA Brežice območni 34. VIDEODELAVNICA ZA OTROKE Metlika območni 35. OBMOČNI GLEDALIŠKI SEMINAR Šentjanž območni 36. OBMOČNI LUTKOVNI SEMINAR Krmelj območni 37. ZBOROVODSKA ŠOLA - VOKALNA TEHNIKA 1 / 1. DEL Črnomelj regijski 38. LIKOVNA DEL. ZA MLADINO IN ODRASLE VITRAŽ Novo mesto območni 39. SEMINAR ZA LJUDSKE PEVCE Metlika območni 40. REGIJSKI LUTKOVNI SEMINAR Črnomelj regijski 41. FOTOGRAFSKA DELAVNICA ZA OTROKE IN MLADINO Novo mesto območni 42. GLEDALIŠKE DELAVNICE Črnomelj območni 43. BREZPLAČNE POČITNIŠKE DELAVNICE Novo mesto območni 44. BREZPLAČNE POČITNIŠKE DELAVNICE Škocjan območni 45. OZVOČEVANJE IN OSVETLITEV PRIREDITEV Metlika območni 46. LIKOVNA DEL. ZA MLADINO IN ODRASLE GLINA Novo mesto območni 47. FOTOGRAF SE PREDSTAVI - FOTOGRAFSKA DELAVNICA Metlika območni 48. OBMOČNO SREČANJE LITERATOV IN LITERARNA DELAVNICA Metlika območni 49. ETNO DELAVNICE - KULINARIKA Krško območni 50. OBMOČNI LIKOVNI SEMINAR Sevnica območni 170

171 9 Koordinacija Osrednja Slovenija Andreja Repar, vodja koordinacije 9.1 Uvod Koordinacijo JSKD Osrednja Slovenija sestavlja enajst območnih izpostav. Njena strokovna služba skrbi za razvoj ljubiteljske kulture v 32 lokalnih skupnostih osrednje Slovenije, in sicer: območna izpostava Ljubljana Mestna občina Ljubljana; OI Ljubljana okolica Dol pri Ljubljani, Brezovica, Dobrova - Polhov Gradec, Ig, Horjul, Medvode, Škofljica, Velike Lašče, Vodice; OI Ribnica Ribnica, Sodražica, Loški Potok; OI Cerknica Cerknica, Bloke, Stari trg pri Ložu; OI Ivančna Gorica Ivančna Gorica, Grosuplje, Dobrepolje; OI Kočevje Kočevje, Osilnica, Kostel; OI Logatec Logatec; OI Litija Litija, Šmartno pri Litiji; OI Zagorje ob Savi Zagorje ob Savi, Izlake; OI Trbovlje Trbovlje in Hrastnik; OI Vrhnika Vrhnika, Borovnica, Log - Dragomer. Štirinajst zaposlenih nudi strokovno podporo in pomoč akterjem ljubiteljske kulture, ki se združujejo v skorajda 600 kulturnih društvih in predstavljajo najobsežnejši segment kulturnega udejstvovanja. Vsaka izpostava se z dodatnim programom aktivno vključuje v kulturno politiko posamezne lokalne skupnosti in je nezamenljiv element pri zagotavljanju temeljnih načel Nacionalnega programa za kulturo na področju ljubiteljske kulture. Primeri dobre prakse: OI Ljubljana na osnovi pogodbe med JSKD in Mestno občino Ljubljana območna izpostava Ljubljana izvaja javni poziv za izbor triletnih kulturnih programov in javni razpis za izbor enoletnih kulturnih programov; OI Logatec celoletna galerijska dejavnost v Hiši sonca; OI Cerknica raziskovanje snovne in nesnovne kulturne dediščine Notranjske; OI Zagorje ob Savi prevzem občinskih in državnih proslav. Regijski program koordinacije JSKD Osrednja Slovenija je tudi za leto 2015 oblikovan celostno/vsebinsko. Izvedba kakovostnega obveznega programa je prednostna naloga vsakega zaposlenega in je skladno z Nacionalnim programom za kulturo temelj slovenske ljubiteljske kulture. Veliko geografsko območje prebivalcev, zahteva pravočasno načrtovanje, 171

172 usklajevanje pri terminskem načrtovanju območnega in posledično tudi regijskega programa. Koordinacija ima štiri delovna srečanja, ki so namenjena koordiniranju in obravnavi aktualne tematike s posameznega področja ljubiteljske kulture. S pravočasnim in natančnim načrtovanjem in usklajevanjem koordinacija JSKD Osrednja Slovenija zagotavlja kakovostno izvedbo tako obveznega kot tudi dodatnega programa posamezne izpostave. 9.2 Osnovni cilji koordinacije Osrednja Slovenija za leto ZAGOTAVLJANJE STROKOVNE IN ORGANIZACIJSKE PODPORE KULTURNIM DRUŠTVOM Ukrep: pravočasna seznanitev vseh kulturnih društev z datumi območnega in regijskega programa posamezne območne izpostave za prihajajočo sezono. 2. OHRANJANJE DOSEŽENIH STANDARDOV ZA KOREKTNO IZVAJANJE REGIJSKEGA PROGRAMA Ukrep: ohranitev dvodnevnih regijskih prireditev na področju otroškega in odraslega gledališča, sodobnega plesa. 3. ZAGOTAVLJANJE PROSTORSKIH IN TEHNIČNIH POGOJEV ZA USPEŠNO REALIZACIJO REGIJSKEGA PROGRAMA Ukrep: izvedba regijskih prireditev v ustreznih prostorih, ki zagotavljajo dobro tehnično in prostorsko podporo posamezni prireditvi. 4. IZBOLJŠANJE PREPOZNAVNOSTI V MEDIJSKEM PROSTORU IN OZAVEŠČENOSTI JAVNOSTI O POMENU LJUBITELJSKE KULTURE Ukrep: tiskovne konference, vključitev v sodobna medijska omrežja Facebook, Twitter. 5. SPODBUJANJE NOVIH KULTURNIH VSEBIN IN NJIHOVA VKLJUČITEV V OBVEZNI PROGRAM JSKD Ukrep: mladinsko literarno in likovno ustvarjalnost razširiti na regijsko raven: Likovni natečaj in Literarni natečaj za učence III. triade OŠ. 6. OBLIKOVANJE DODATNIH MOTIVACIJSKIH AKCIJ ZA VKLJUČITEV NAJSTNIKOV V PROGRAM JSKD Ukrep: v regijsko prireditev vključiti znano medijsko osebo (npr. raper Zlatko, Lado Bizovičar kot povezovalec ) 7. SPODBUJANJE IN SPREMLJANJE RAZNOVRSTNE KULTURNE PRODUKCIJE IN NJENE USTVARJALNOSTI Ukrep: regijske prireditve se mora obvezno udeležiti tudi zaposleni v območni izpostavi, iz katere prihaja skupina/posameznik. 8. ZAGOTAVLJANJE LJUBITELJSKI KULTURNI PRODUKCIJI PROFESIONALNO ORGANIZACIJSKO POMOČ ZA NJENO PREDSTAVITEV IN PROMOCIJO 172

173 Ukrep: strokovni nasveti za korektno izvedbo, pomoč pri medijski promociji kulturne produkcije posameznega kulturnega društva. 9. NADALJEVANJE DOBREGA SODELOVANJA Z LOKALNIMI SKUPNOSTMI, POSAMEZNIMI ZVEZAMI KULTURNIH DRUŠTEV IN PARTNERJI PROFESIONALNE KULTURNE SFERE Ukrep: prevzem izvajanja določenih akcij/programa tistega kulturnega področja, ki je v interesu posamezne lokalne skupnosti; skupne izvedbene akcije z Zvezami kulturnih društev in javnimi ter zasebnimi zavodi na področju kulture. 9.3 Osnovna shema regijskega programa 2015 Regijske prireditve Tekmovanje OPZ In MPZ Tekmovanje odraslih pevskih zasedb VOKALNA GLASBENA DEJAVNOST INŠTRUMENTALNA GLASBENA DEJAVNOST Regijska izobraževanja Regijski seminar za zborovodje otroških in mladinskih zborov Regijska zborovodska šola Regijsko srečanje/tekmovanje tamburaških skupin in orkestrov Šola za tamburaše Šola za godbenike Rock vizije GLEDALIŠKA IN LUTKOVNA DEJAVNOST Regijsko srečanje lutkovnih skupin Regijsko srečanje otroških gledaliških skupin 1. in 2. del Regijsko srečanje odraslih gledaliških skupin 1. in 2. del Regijsko srečanje mladinskih gledaliških skupin Regijsko srečanje odraslih gledaliških skupin FOLKLORNA DEJAVNOST Regijsko srečanje otroških folklornih skupin Regijsko srečanje odraslih folklornih skupin Regijsko srečanje folklornih skupin etničnih skupnosti Regijsko izobraževanje za gledališke mentorje Regijski gledališki seminar Regijski seminar za mentorje lutkovnih skupin Seminar za mentorje otroških folklornih skupin Seminar ljudska pesem za otroke FILMSKA IN VIDEODEJAVNOST Regijsko srečanje filmskih ustvarjalcev Regijska filmska delavnica Regijska revija plesnih skupin PrePlesavanja in 2. del Regijska likovna razstava Art market Regijsko srečanje Festivala mlade literature Urška Regijsko srečanje literatov seniorjev PLESNA DEJAVNOST LIKOVNA IN FOTOGRAFSKA DEJAVNOST LITERARNA DEJAVNOST Regijski plesni seminar Regijska fotografska delavnica Regijska likovna delavnica Regijska literarna delavnica 173

174 9.4 Program prireditev IME PRIREDITVE Kraj izvedbe Datum Nivo 1. LINHARTOVO SREČANJE Cerknica 2. LINHARTOVO SREČANJE, OBMOČNO SREČANJE ODRASLIH GLEDALIŠKIH SKUPIN 3. OBMOČNO SREČANJE FESTIVAL VIZIJE - POSAMEZNI OGLEDI Ivančna Gorica, Stična, Ambrus, Šentvid pri Stični, Višnja Gora, Grosuplje, Velika Loka, Dobrepolje Ivančna Gorica, Dobrepolje, Grosuplje 4. LINHARTOVO SREČANJE - INDIVIDUALNI OGLEDI Litija, Šmartno, Dole 5. OBMOČNO SREČANJE ODRASLIH GLEDALIŠKIH SKUPIN - LINHARTOVO SREČANJE 2014 Ljubljana 6. OBMOČNO LINHARTOVO SREČANJE GLEDALIŠKIH SKUPIN razni 7. OBMOČNI OGLEDI ZA LINHARTOVO SREČANJE 2014 Vrh Svetih treh kraljev 8. LINHARTOVO SREČANJE Dol pri Hrastniku 9. LINHARTOVO SREČANJE Trbovlje Celo leto 2015 Celo leto 2015 Celo leto 2015 Celo leto 2015 Celo leto 2015 Celo leto 2015 Celo leto 2015 Celo leto 2015 Celo leto območni 1-območni 1-območni 1-območni 1-območni 1-območni 1-območni 1-območni 1-območni 10. OBMOČNO SREČANJE ODRASLIH GLEDALIŠKIH SKUPIN Ligojna, Borovnica LINHART, OBMOČNO SREČANJE ODRASLIH GLEDALIŠKIH SKUPIN ZAGORJA 12. OBMOČNA LIKOVNA RAZSTAVA OTROŠKIH DEL PO RAZPISU Zagorje ob Savi 13. LIKOVNI NATEČAJ NA TEMO MOL Ljubljana 14. POJEMO POMLADI, OBMOČNA REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH ZBOROV - TEMATSKI KONCERT Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje Litija Celo leto 2015 Celo leto 2015 Celo leto 2015 Celo leto območni 1-območni 1-območni 1-območni območni 15. OBMOČNA RAZSTAVA LOKALNEGA UMETNIKA Grosuplje območni 16. SREČANJE ČLANOV KULTURNIH DRUŠTEV OBČIN VRHNIKA, BOROVNICA IN LOG - DRAGOMER 17. SLEDI DEDOV IN BABIC - REGIJSKO SREČANJE FS MANJŠINSKIH ETNIČNIH SKUPNOSTI Vrhnika Ljubljana območni regijski 18. LIKOVNI NATEČAJ ZA OSNOVNOŠOLCE vse OŠ v izpostavi območni 19. OBMOČNO SREČANJE PEVCEV LJUDSKIH PESMI IN GODCEV LJUDSKIH VIŽ 20. IZREKANJA, OBMOČNO SREČANJE LITERATOV LJUBLJANA OKOLICA Ljubljana Zavrh območni območni 21. LITERARNI NATEČAJ ZA MLADE LITERATE Ljubljana območni 22. MLADI ODER, OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH GLEDALIŠKIH IN LUTKOVNIH SKUPIN 23. OBMOČNA REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV IN MALIH PEVSKIH SKUPIN 1. DEL 24. OBMOČNA REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV IN MALIH PEVSKIH SKUPIN 2. DEL 25. OD KOD SI DEKLE TI DOMA, OBMOČNO SREČANJE PEVCEV LJUDSKIH PESMI IN GODCEV LJUDSKIH VIŽ 26. OBMOČNA REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV IN MALIH PEVSKIH SKUPIN 3. DEL Vrhnika Grosuplje Ivančna Gorica Logatec Dobrepolje območni območni območni območni območni 174

175 27. LJUBLJANSKI ZBORI 2014 Ljubljana območni 28. URŠKA REGIJSKO SREČANJE MLADIH LITERATOV Grad Snežnik regijski 29. OBMOČNA REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZASEDB Sodražica območni 30. OBMOČNO SREČANJE MLADIH LITERATOV IN NOVINARJEV OBČINE IVANČNA GORICA Ivančna Gorica območni 31. SREČANJE LUTKOVNIH SKUPIN Hrastnik območni 32. PLESNI MOZAIK, OBMOČNA REVIJA PLESNIH SKUPIN LJUBLJANA OKOLICA 33. POZDRAV POMLADI, OBMOČNA REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV 34. PLESTKALNICA, 13. OBMOČNA REVIJA PLESNIH SKUPIN OBČINE LOGATEC 35. KOČEVSKA POJE, OBMOČNA REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV IN VOKALNIH SKUPIN 36. OBMOČNO SREČANJE ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN ZASAVJA 37. OBMOČNO SREČANJE PEVCEV LJUDSKIH PESMI IN GODCEV LJUDSKIH VIŽ ZASAVJA 38. LUTKA, MOJA PRIJATELJICA - OBMOČNO SREČANJE LJUBLJANSKIH LUTKOVNIH SKUPIN 39. IGRAJMO SE GLEDALIŠČE - OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN Medvode Kočevje Logatec Kočevje Mlinše Mlinše Ljubljana Ljubljana območni območni območni območni območni območni območni območni 40. VIJA VAJA, OBMOČNA REVIJA PLESNIH SKUPIN Vrhnika območni 41. OBMOČNA REVIJA OTROŠKIH PEVSKIH ZBOROV 1. DEL Ivančna Gorica območni 42. OBMOČNA RAVIJA OTROŠKIH PEVSKIH ZBOROV 2. DEL Dobrepolje območni 43. NAGAJIVI ODER, OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN 44. NAGAJIVI ODER, OBMOČNO SREČANJE LUTKOVNIH SKUPIN 45. Z GLEDALIŠČEM V POMLAD, OBMOČNA LUTKOVNA REVIJA Brezovica Brezovica Kočevje območni območni območni 46. SREČANJE OTROŠKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN Hrastnik območni 47. MAVRIČNA PESEM 2013, REVIJA MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV 48. MAVRIČNA PESEM 2013, REVIJA OTROŠKIH PEVSKIH ZBOROV Rakek Rakek območni območni 49. OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH GLEDALIŠČ Ribnica območni 50. OBMOČNO SREČANJE LUTKOVNIH SKUPIN ZAGORJA Zagorje ob Savi območni 51. OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN ZAGORJA Zagorje ob Savi območni 52. OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN Grosuplje območni 53. REGIJSKO TEKMOVANJE TAMBURAŠKIH SKUPIN Šmartno regijski 54. FESTIVAL VIZIJE - FESTIVAL MLADINSKIH LJUBLJANSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN 55. POMLADNA PREPEVANJA OBMOČNA REVIJA OTROŠKIH, MLADINSKIH IN SREDNJEŠOLSKIH ZBOROV 56. OBMOČNO SREČANJE MLADIH LITERATOV IN NOVINARJEV OBČINE GROSUPLJE (IZ MNOGIH DEŽEL) S Ljubljana Ljubljana Grosuplje območni območni območni 175

176 KONČNO PRODUKCIJO ČASOPISNO PRILOGO VETRNICA 57. PESEM POMLADI, OBMOČNA REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV Brezovica območni 58. SREČANJE OTROŠKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN Trbovlje območni 59. PESEM POMLADI, OBMOČNA REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV Smlednik območni 60. OBMOČNO SREČANJE LUTKOVNIH SKUPIN Grosuplje območni 61. POJDIMO SE GLEDALIŠČE - OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH IN MLADINSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN 62. ODER MLADIH 2015, OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN 63. PESEM POMLADI, OBMOČNA REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV Litija Logatec Škofljica območni območni območni 64. REVIJA ODRASLIH PZ TRBOVELJ Trbovlje območni 65. OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN 1. DEL Grosuplje območni 66. SREČANJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN Stari trg pri Ložu območni OBMOČNA REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV IN SKUPIN 68. OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN 2. DEL Vrhnika Grosuplje območni območni 69. SREČANJE ODRASLIH IN OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN Kočevje območni 70. OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH IN ODRASLIH FOKLORNIH SKUPIN 71. KO MLINČEK ROPOČE, OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN LJUBLJANA OKOLICA 72. ŽIV ŽAV, OBMOČNA REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV Dolenja vas Sora Vrhnika območni območni območni 73. SREČANJE OTROŠKIH LUTKOVNIH IN GLEDALIŠKIH SKUPIN Stari trg pri Ložu območni 74. PLESNO POPOTOVANJE 2015 Trbovlje območni 75. HITRO ZASUČ SE OKOL, OBMOČNO SREČANJE FOLKLORNIH SKUPIN Horjul območni 76. OBMOČNA REVIJA PLESNIH USTVARJALCEV Grosuplje območni 77. REVIJA OPZ IN MPZ HRASTNIKA Hrastnik območni 78. NAGAJIVA POMLAD, REVIJA PREDŠOLSKIH PEVSKIH ZBOROV 79. A MENI PA SRČEK IGRA, IGRA - FESTIVAL OTROŠKE FOLKLORE 80. JAZ PA TI, PA ŽIDANA MARELA - OBMOČNO SREČANJE ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN Vrhnika Ljubljana Ljubljana območni območni območni 81. OBMOČNA PLESNA REVIJA PLES IN GIB 2015 Kočevje območni 82. FESTIVAL VIZIJE 2015 Kočevje regijski 83. DAN ZA PLES, OBMOČNA REVIJA PLESNIH SKUPIN Cerknica območni 84. ZAPOJMO POMLADI 2015, 47. OBMOČNA REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV OBČINE LOGATEC Logatec območni 176

177 85. REVIJA OPZ IN MPZ TRBOVELJ Trbovlje območni 86. OBMOČNA REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV ZAGORJA 87. OBMOČNO SREČANJE ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN, PEVCEV LJUDSKIH PESMI IN GODCEV LJUDSKIH VIŽ Zagorje ob Savi Dobrepolje območni območni 88. PLESNI BAZAR, OBMOČNA REVIJA PLESNIH SKUPIN Litija območni 89. SREČANJE ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN Borovnica območni 90. REVIJA ODRASLIH PZ HRASTNIKA Hrastnik območni 91. POJEMO POMLADI, OBMOČNA REVIJA OTROŠKIH PEVSKIH ZBOROV Šmartno pri Litiji območni 92. OBMOČNA REVIJA OPZ IN MPZ Loški Potok območni 93. POJEMO POMLADI, OBMOČNA REVIJA MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV 94. OBMOČNI MEDNARODNI PROJEKT IZ MNOGIH DEŽEL, PREDSTAVITEV STRIPA AVTORJA SANTIAGA MARTINA LUCAS: KRALJ BALUKOV IN RAZSTAVA STRIPOVSKIH ILUSTRACIJ, NOČ KNJIGE Litija Grosuplje območni območni 95. TEKMOVANJE OPZ IN MPZ Ribnica regijski 96. OBMOČNO SREČANJE IN LIKOVNA RAZSTAVA OTROŠKIH USTVARJALCEV 97. OBMOČNA RAZSTAVA FOTOGRAFSKIH USTVARJALCEV ZAGORJA OB SAVI 98. OBMOČNA LIKOVNA RAZSTAVA UČENCEV III. TRIADE ZAGORSKIH OSNOVNIH ŠOL Vrhnika Zagorje ob Savi Zagorje ob Savi območni območni območni 99. REGIJSKO SREČANJE OTROŠKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN Hrastnik regijski 100.JE PESEM V SRCIH, OBMOČNA REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV - 1.KONC. 101.PLESNO POPOTOVANJE OBMOČNA PLESNA REVIJA MLADIH PLESNIH USTVARJALCEV 102.JE PESEM V SRCIH, OBMOČNA REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV - 2.KONC. 103.OBMOČNO SREČANJE MLADOSTNIŠKIH GLASBENIH SKUPIN KONCERT Litija Ljubljana Šmartno pri Litiji Ljubljana območni območni območni območni 104.REGIJSKO SREČANJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN Vrhnika regijski 105.NAJ SE SLIŠ, OBMOČNA REVIJA PEVSKIH ZBOROV IN MALIH PEVSKIH ZASEDB LJUBLJANA OKOLICA 106.KO ZAPOJEJO SPOMLADI, 47. OBMOČNA REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZASEDB OBČINE LOGATEC 107.OBMOČNI LIKOVNI NATEČAJ V SKLADU S STRATEGIJO ( OTROŠKA LIKOVNA USTVARJALNOST) 108.POJO NAJ LJUDJE 2012, REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV 109.POJO NAJ LJUDJE 2012, SREČANJE MALIH VOKALNIH SKUPIN 110.V JESENI ŽIVLJENJA NAM POJE POMLAD, 12. REVIJA ZASAVSKO POSAVSKIH UPOKOJENSKIH ZBOROV 111.NAJ SE SLIŠ, OBMOČNA REVIJA PEVSKIH ZBOROV IN MALIH PEVSKIH ZASEDB LJUBLJANA OKOLICA Sora Logatec Ljubljana Nova vas Nova vas Spodnja Slivna Podpeč območni območni območni območni območni območni območni 112.REGIJSKO SREČANJE ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN Litija regijski 113.NAJ SE SLIŠ, OBMOČNA REVIJA PEVSKIH ZBOROV IN MALIH PEVSKIH ZASEDB LJUBLJANA OKOLICA Dolsko območni 177

178 114.REVIJA MALIH PEVSKIH SKUPIN Trbovlje območni 115.REGIJSKO SREČANJE LUTKOVNIH SKUPIN Grosuplje regijski 116.RAJ MLADOSTI - SREČANJE ROCK IN DRUGIH GLASBENIH SKUPIN S STROKOVNIM SPREMLJANJEM 117.PREPLESAVANJA REGIJSKA REVIJA MLADIH PLESNIH USTVARJALCEV Litija Zagorje ob Savi območni regijski 118.LINHARTOVO SREČANJE 2015 Medvode, Pirniče regijski 119.PREPLESAVANJA REGIJSKA REVIJA MLADIH PLESNIH USTVARJALCEV Ljubljana regijski 120.REGIJSKO SREČANJE LITERATOV SENIORJEV Logatec regijski 121.OBMOČNA REVIJA ODRASLIH ZBOROV, OKTETOV IN MALIH PEVSKIH SKUPIN ZAGORJA Mlinše območni 122.EX TEMPORE Litija, Šmartno, območni 123.SREČANJE OTROŠKIH LIKOVNIH USTVARJALCEV Cerknica območni 124.PRAZNIKU V POZDRAV - RAZSTAVA DEL Z EX TEMPORA Litija območni 125.PREDSTAVITEV FILMSKE PRODUKCIJE MLADIH Rakek območni 126.SREČANJE HARMONIKARJEV Turjak območni TABOR SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV ŠENTVID PRI STIČNI - KONCERT ZBOROV IZ ZAMEJSTVA TABOR SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV ŠENTVID PRI STIČNI - KONCERT ZDRUŽENIH ZBOROV 129.TEKMOVANJE HARMONIKARJEV NA DIATONIČNI HARMONIKI OB PRAZNIKU PETROVO V OSILNICI 130.TEKMOVANJE HARMONIKARJEV NA DIATONIČNI HARMONIKI ZA POKAL PRANGER PREDGRAD 2012 Šentvid pri Stični Šentvid pri Stični Osilnica Predgrad državni državni območni območni 131.ZELŠKI KONCERT Z DOMAČIMI GLASBENIKI Zelše območni 132.KONCERTI MLADIH GLASBENIKOV V ZELŠAH Zelše območni 133.V. DRŽAVNA TEMATSKA RAZSTAVA/10 REGIJSKIH RAZSTAV - SELEKCIJA državni 134.OBMOČNO SREČANJE ODRASLIH INŠTRUMENTALNIH ZASEDB Ljubljana območni 135.RAZSTAVA ODRASLIH LIKOVNIKOV Trbovlje območni 136.RAZSTAVA MLADIH LIKOVNIKOV Logatec območni 137.OBMOČNO LIKOVNO SREČANJE Ribnica območni 138.SREČANJE GLASBENIH SKUPIN Rakek območni 139.OBMOČNA LIKOVNA RAZSTAVA ODRASLIH LIKOVNIH USTVARJALCEV - TEMA CENTRALA 2015 Ljubljana območni 140.OBMOČNO SREČANJE LITERATOV SENIORJEV Ivančna Gorica območni 141.OBMOČNO SREČANJE LIKOVNIH USTVARJALCEV Cerknica območni 142.OBMOČNO SREČANJE MLADIH LITERATOV NAD 12 LET, BLIŽINA MISLI 143.OBMOČNA RAZSTAVA ZAGORSKIH LIKOVNIH USTVARJALCEV Grosuplje Zagorje ob Savi območni območni 178

179 144.LINHARTOVO SREČANJE - PREMIERA Ribnica območni 145.OBMOČNA LIKOVNA RAZSTAVA ODRASLIH NA TEMO DRŽAVNEGA RAZPISA Šmartno pri Litiji območni 146.OBMOČNA LIKOVNA RAZSTAVA LJUBLJANA OKOLICA Turjak območni 147.OBMOČNO LITERARNO SREČANJE OTROŠKIH USTVARJALCEV 148.OBMOČNA TEMATSKA LIKOVNA RAZSTAVA ODRASLIH LIKOVNIKOV 149.OBMOČNA TEMATSKA RAZSTAVA NA RAZPISANO TEMO IN STROKOVNI SEMINAR ZA SODELUJOČE LIKOVNIKE 150.JE PESEM V SRCIH, DEKANIJSKA REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV - TEMATSKI KONCERT Vrhnika Logatec Grosuplje Litija območni območni območni območni 151.SREČANJE FILMSKIH USTVARJALCEV Litija območni 152.BESEDNA DOTIKANJA, 6. OBMOČNO SREČANJE ODRASLIH LITERATOV IN SENIORJEV Logatec območni 153.OTROŠKA LIKOVNA RAZSTAVA PO NATEČAJU Stična regijski OBMOČNO SREČANJE LITERATOV SENIORJEV ZASAVJA Izlake območni 155.ROCK VIZIJE - GLASBENI MARATON 2015 Trbovlje regijski 156.REGIJSKA RAZSTAVA ODRASLIH LIKOVNIKOV Vrhnika regijski 157.OBMOČNO SREČANJE ALTERNATIVNIH GLASBENIH SKUPIN, ROCK VIZIJE IN NATEČAJ FESTIVALA STIČNA Ivančna Gorica območni 158.REGIJSKO TEKMOVANJE ODRASLIH PEVSKIH ZASEDB Logatec regijski 159.ŽIVA 2015, FESTIVAL PLESNE USTVARJALNOSTI MLADIH Ljubljana državni 160.LITERARNI VEČER Z DOMAČIMI LITERARNIMI USTVARJALCI Stari trg pri Ložu območni 161.OBMOČNO SREČANJE MLADIH LITERATOV ZAGORJA Zagorje ob Savi območni 162.SREČANJE S KULTURNIMI DRUŠTVI Brezovica območni 163.TA VESELI DAN, SREČANJE S KULTURNIMI DRUŠTVI Ljubljana območni 164.REGIJSKO SREČANJE FILMSKIH USTVARJALCEV Medvode regijski 165.OBMOČNI PROJEKT - IZ MNOGIH DEŽEL, PREVOD DELA LOUISA ADAMIČA DINNER AT THE WHITE HOUS V SODELOVANJU Z ZALOŽBO SOFIA, PREDSTAVITEV KNJIGE, TA VESELI DAN KULTURE Grosuplje območni 166.OBMOČNO SREČANJE MLADIH LITERATOV Logatec območni 167.FESTIVAL NEODVISNEGA FILMA Domžale državni 168.OBMOČNO SREČANJE MLADIH LITERATOV IN NOVINARJEV OBČINE DOBREPOLJE Dobrepolje območni 169.OBMOČNA FOTOGRAFSKA RAZSTAVA Dol pri Ljubljani območni 179

180 9.5 Program izobraževanj 1. NAZIV DOGODKA/IME PUBLIKACIJE Kraj izvedbe Datum Nivo 2. OBMOČNI ZBOROVODSKI SEMINAR Zagorje ob Savi 3. TAMBURAŠKA ŠOLA Šmartno 4. TAMBURAŠKA ŠOLA Ljubljana 5. MALA BOBNARSKA ŠOLA Litija 6. OBMOČNE LUTKOVNE IN GLEDALIŠKE DELAVNICE Zagorje ob Savi 7. OBMOČNA FILMSKA DELAVNICA ZA OSNOVNOŠOLCE Razne 8. MALA ŠOLA RISANJA POMLAD Grosuplje 9. OBMOČNA MALA ŠOLA RISANJA Z JUDITO RAJNAR 2 SEMESTRA Grosuplje 10. OBMOČNA LIKOVNA DELAVNICA Zagorje ob Savi 11. REGIJSKA LITERANA ŠOLA Vrhnika 12. LITERARNI KLUB Ribnica celo leto 2015 celo leto 2015 celo leto 2015 celo leto 2015 celo leto 2015 celo leto 2015 celo leto 2015 celo leto 2015 celo leto 2015 celo leto 2015 celo leto območni 2-regijski 1-območni 1-območni 1-območni 1-območni 2-regijski 1-območni 1-območni 2-regijski 1-območni 13. GLEDALIŠKE DELAVNICE ZA MLADE Logatec območni 14. LUTKOVNE DELAVNICE ZA MLADE Logatec območni 15. PLESNE DELAVNICE ZA MLADE Logatec območni 16. FILMSKI SEMINAR Rakek območni 17. FILMSKI SEMINAR Stari trg pri Ložu območni 18. REGIJSKE LIKOVNE DELAVNICE Logatec regijski 19. SEMINAR ZA VODJE OTROŠKIH ZBOROV Litija območni 20. PREDAVANJA UMETNOSTNE ZGODOVINE območni 21. DELAVNICA ZA USPOSABLJANJE DOPISNIKOV 22. STARESLIKE.COM območni 23. PRAKTIČNO DELO V TAMBURAŠKEM ORKESTRU Šmartno pri Litiji območni 24. OBMOČNA SELEKCIJA ZA REGIJSKO RAZSTAVO OTROŠKIH LIKOVNIKOV Ivančna Grosuplje, Dobrepolje Gorica, območni 25. LITERARNA DELAVNICA - ŽLAHTNE MISLI, 3. DEL Ljubljana območni 26. ZBOROVODSKA ŠOLA NADALJEVANJE - ŠOLA DIRIGIRANJA II. DEL Ivančna Gorica območni 27. LIKOVNE DELAVNICE Škofljica območni 28. GLEDALIŠKA DELAVNICA Medvode območni 29. V. DRŽAVNA TEMATSKA RAZSTAVA/10 REGIJSKIH PREDAVANJ državni 30. OBMOČNO SREČANJE MLADIH LIKOVNIKOV - OTROŠKI EX TEMPORE 2014 Grosuplje območni 31. SREČANJE GLEDALIŠKIH SKUPIN IZ OŠ TRBOVELJ Trbovlje območni 180

181 32. LITERARNA DELAVNICA ZA MLADE LITERATE Ljubljana območni 33. OBMOČNA LIKOVNA DELAVNICA NA TEMO DRŽAVNEGA RAZPISA Šmartno pri Litiji območni 34. FILMSKA - FOTO DELAVNICA Litija območni 35. OBMOČNA MALA LIKOVNA KOLONIJA Grosuplje območni 36. GRAFITIRANJE Litija območni 37. KIPARSKA DELAVNICA KAMEN Lesno brdo državni 38. REGIJSKA FOTOGRAFSKA DELAVNICA Medvode regijski 39. FOTOGRAFSKA DELAVNICA Dol pri Ljubljani območni 40. LITERARNA DELAVNICA ZA MLADE Logatec območni 41. REGIJSKE LIKOVNE DELAVNICE Logatec regijski 42. SEMINAR ZA LJUDSKE PEVCE Z LJOBO JENČE Stari trg pri Ložu območni 43. GLEDALIŠKA DELAVNICA območni 44. FOLKLORNA DELAVNICA ZA LJUDSKE PEVCE Ligojna območni 45. REGIJSKA FILMSKA DELAVNICA Medvode regijski 46. MALA ŠOLA RISANJA - JESEN Grosuplje regijski 47. LITERARNA DELAVNICA ZA OTROKE Vrhnika območni 48. SEMINAR ZA MENTORJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN Ljubljana območni 49. LIKOVNA DELAVNICA ILUSTRACIJA Ljubljana območni 50. OBMOČNO SREČANJE LITERATOV SENIORJEV - ŽLAHTNE MISLI V SREBRNI KOPRENI Ljubljana območni 51. PLESNA DELAVNICA Ljubljana regijski 52. SREČANJE STARESLIKE.COM, USPOSABLJANJE DOPISNIKOV 53. LITERARNA DELAVNICA ZA ODRASLE IN SENIORSKE PISCE Stari trg pri Ložu Logatec območni območni 54. PLESNI BAZAR, OBMOČNA PLESNA DELAVNICA Litija območni 55. SEMINAR - KOORDINACIJA DIHANJA ZA GLEDALIŠKE IGRALCE, PEVCE TABOR SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV ŠENTVID PRI STIČNI - ZBOROVODSKI SEMINAR Cerknica Šentvid pri Stični območni državni 57. SEMINAR Z JELENO MILOVANOVIČ Stari trg pri Ložu območni 58. LITERARNA DELAVNICA Z ANO PORENTA Cerknica območni 59. DELAVNICA SODOBNEGA PLESA Cerknica območni 181

182 10 Koordinacija Ptuj Iva Ferlinc, vodja koordinacije 10.1 Uvod Podravska koordinacija s sedežem na Ptuju zajema območne izpostave Ormož, Lenart, Slovenska Bistrica in Ptuj. Pokriva kar 29 občin. Na ptujskem območju so to Cirkulane, Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Markovci, Podlehnik, Ptuj, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Trnovska vas, Videm pri Ptuju, Zavrč in Žetale, na lenarškem Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Sveta Ana v Slovenskih goricah, Sveta Trojica in Sveti Jurij v Slovenskih goricah, na ormoškem območju Ormož, Sv. Tomaž in Središče ob Dravi in na območju Slovenske Bistrice Makole, Poljčane, Oplotnica in Slovenska Bistrica. Na tem območju delujejo tudi zveze kulturnih društev, in sicer v Lenartu, Slovenski Bistrici, na Hajdini in Ptuju ter v Kidričevem. Večina naštetih občin nima profesionalnih kulturnih ustanov, zato območne izpostave s svojimi programi in s podporo lokalnim kulturnim društvom veliko pripomorejo h kulturnemu življenju občin. Vse območne izpostave sodelujejo z lokalnimi skupnostmi, osnovnimi in glasbenimi šolami ter javnimi zavodi. Za prihodnje leto smo si zadali nekaj ciljev za krepitev nekaterih dejavnosti ljubiteljske kulture na našem območju. Še zmeraj precej podhranjena je plesna dejavnost. Bistriška izpostava že vrsto let ne organizira plesnih srečanj. V te namene bomo izpeljali nekaj regijskih izobraževanj za mentorje plesnih skupin. Z dodatnim spodbujanjem mentorjev in ravnateljev osnovnih šol in vrtcev bomo skušali vrniti plesno dejavnost na raven, na kakršni je že bila. Prav tako želimo okrepiti likovno dejavnost, čeprav že vsako leto poteka likovna kolonija na Štatenbergu in Forma viva v Makolah. Organizirali bomo izobraževanja za likovne ustvarjalce, nadaljevali lani začeto kolonijo Turnišče in v Ormožu ustanovili novo likovno kolonijo. Prav tako bomo v prihodnje skušali najti primerne prostore za razstavno dejavnost likovnih ustvarjalcev, ki ne dobijo prav veliko priložnosti razstavljati v galerijah. Tema letošnjega leta je za ljubiteljske likovne ustvarjalce precejšen izziv in hkrati priložnost za izpopolnjevanje znanja v umetnostni zgodovini. Na področju filma že nekaj let zapored sodelujemo in podpiramo Mednarodni filmski festival v Gorišnici, katerega udeležba je čedalje večja in produkcija vedno bolj kakovostna. Na literarnem področju sta v ospredju lenarška in ptujska izpostava. Na Ptuju vsako leto pripravimo predstavitev ustvarjalcev Literarnega kluba Ptuj. Z dodatnimi izobraževanji, delavnicami in literarnimi večeri pa bomo okrepili ljubiteljsko literarno dejavnost tudi v Ormožu. 182

183 Na lutkovnem področju lahko v ospredje postavimo Slovensko Bistrico, predvsem zaradi vsakoletnih seminarjev ter odličnih skupin in njihovih mentorjev. V Ormožu lahko izpostavimo godbeništvo z vsakoletnim tekmovanjem pihalnih godb za pokal Vinka Štrucla. Na ptujskem območju pa so zelo kakovostne folklorne skupine, teh je zares veliko, tako otroških kot odraslih, ki se redno uvrščajo na državno raven srečanj. Opomogla si je mladinska gledališka dejavnost z ustanovitvijo gledališkega studia. V letošnjem šolskem letu bomo, če bo interes dovolj velik, poleg otroške ustanovili še mladinsko gledališko, lutkovno in recitatorsko skupino. Eden od ciljev je tudi uvedba otroškega gledališkega in lutkovnega abonmaja, namenjenega osnovnošolcem našega območja. Splošno je gledališka dejavnost zelo razširjena, vsako leto je na ogled okrog 20 predstav. V vseh izpostavah je najštevilčnejša zborovska dejavnost, dobro je zastopana tudi inštrumentalna. Vedno večja kakovost se kaže pri pevcih ljudskih pesmi in godcih ljudskih viž. Predstavniki teh skupin se redno udeležujejo izobraževanj, zaradi česar je napredek vsako leto večji. Na našem območju se lahko pohvalimo tudi z izjemno udeležbo osnovnih šol na skoraj vseh kulturnih dejavnostih. Regijska srečanja se selijo iz izpostave v izpostavo, skrbimo za kontinuirano izmenjavo prireditev in s tem omogočamo raznovrstnost dogodkov na širšem območju naše regije. Pri oblikovanju regijskega programa sodelujemo tudi z mariborsko in pomursko koordinacijo. V prihodnjih letih bi si želeli več državnih prireditev, ki nas vsako leto kar zaobidejo. Veliko pozornosti posvečamo tudi izobraževalnim oblikam. Težava je, da se pri nekaterih dejavnostih zaman trudimo privabiti udeležence. Sicer pa seminarje oblikujemo kot svetovanje pri udeležbi na revijah in srečanjih. Leta 2015 bomo še prav posebej velik poudarek dali seminarjem. Prihodnje leto vsekakor ne načrtujemo velikopoteznih projektov, saj razpolagamo s čedalje nižjimi sredstvi za program. Izjema je le mednarodni festival Folklorni kimavčevi večeri, ki ga bomo skušali pokriti s pomočjo evropskih sredstev. Festival je tudi priložnost povezovanja folklornih skupin in kulturnih društev našega območja v tako velik projekt Osnovni cilji koordinacije Ptuj leta Spremljanje in spodbujanje delovanja kulturnih društev, skupin in šolskih skupin. 2. Zagotavljanje strokovne in organizacijske podpore društvom in skupinam, seznanitev vseh društev in skupin s programom regije. Oblikovali bomo enotno zloženko programa regije, ki bo služila kot vodilo pri obveščanju skupin. 3. Izvedba srečanj in preglednih prireditev s strokovnim ocenjevanjem in izvedba izobraževanj mentorjev skupin. 4. Izvedba festivala Folklorni kimavčevi večeri in nadaljevanje sodelovanja z Zvezo kulturnih društev Ptuj ter s folklornimi društvi spodnjega Podravja. 5. Spodbujanje ljubiteljske kulturne dejavnosti in ohranjanje standardov kulturne dejavnosti. Spodbujanje mladih k vključevanju in ustvarjanju. 6. Izboljšanje promocije oz. prepoznavnosti izpostav in njihovega dela, izboljšanje položaja v medijskem prostoru, sodelovanje z mediji in promocija ljubiteljske kulture v lokalnih in drugih medijih. Krepitev prepoznavnosti tudi v novih medijih (Facebook, Twitter, Pinterest, Youtube...). 7. Krepitev plesne, literarne in likovne dejavnosti v regiji, spodbujanje teh dejavnosti s ciljem razširiti raznovrstnost in številčnost skupin. 183

184 8. Krepitev gledališke in lutkovne dejavnosti, spodbujanje kakovosti otroških in mladinskih gledaliških skupin, lutkovnih skupin in drugih. 9. Ohranjanje in krepitev folklorne in pevske oz. glasbene dejavnosti, ohranjanje dobre ravni skupin in spodbujanje skupin k razvijanju kakovosti na državni ravni Osnovna shema regijskega programa 2015 Regijske prireditve VOKALNA GLASBENA DEJAVNOST Regijsko tekmovanje odraslih pevskih zasedb Štajerske in Pomurja Regijsko tekmovanje otroških in mladinskih pevskih zborov Štajerske in Pomurja Regijska izobraževanja Regijski seminar za zborovodje otroških in mladinskih pevskih zborov Regijski seminar za odrasle vokalne zasedbe Regijsko srečanje pihalnih orkestrov Regijska revija pihalnih orkestrov Zaigraj tamburica regijsko srečanje tamburaških orkestrov Regijsko srečanje rockovskih skupin Srečanje godb na pihala INŠTRUMENTALNA GLASBENA DEJAVNOST GLEDALIŠKA IN LUTKOVNA DEJAVNOST Regijsko srečanje otroških gledaliških skupin Regijsko srečanje odraslih gledaliških skupin Regijsko srečanje lutkovnih skupin FOLKLORNA DEJAVNOST Regijsko srečanje odraslih folklornih skupin Regijsko srečanje otroških folklornih skupin Regijsko srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž FILMSKA DEJAVNOST Regijski seminar za mentorice otroških gledaliških skupin Regijski gledališki seminar za režiserje otroških in odraslih gledaliških skupin Regijski seminar izdelava lutk in osnovne tehnike animacije lutk Gledališki studio otroška gledališka skupina Regijski seminar za odrasle folklorne skupine Regijski seminar za vodje otroških in odraslih folklornih skupin Regijski seminar za mentorje otroških folklornih skupin PLESNA DEJAVNOST Regijska srečanja plesnih skupin LIKOVNA DEJAVNOST Regijska likovna razstava Regijska likovna delavnica LITERARNA DEJAVNOST Regijsko srečanje Festivala mlade literature Urška 184

185 10.4 Program prireditev IME PRIREDITVE Kraj izvedbe Datum Nivo 1. POZDRAV SOSEDU OBMOČNO SREČANJE PEVCEV LJUDSKIH PESMI IN GODCEV LJUDSKIH VIŽ, 1. DEL 2. POZDRAV SOSEDU OBMOČNO SREČANJE PEVCEV LJUDSKIH PESMI IN GODCEV LJUDSKIH VIŽ, 2. DEL 3. BOGASTVO LJUDSKE ZAKLADNICE OBMOČNO SREČANJE PEVCEV LJUDSKIH PESMI IN GODCEV LJUDSKIH VIŽ 4. PLESNE MEGLICE - SREČANJE PLESNIH SKUPIN 5. LINHARTOVO SREČANJE OBMOČNO SREČANJE ODRASLIH GLEDALIŠKIH SKUPIN 6. OBMOČNO SREČANJE PEVCEV LJUDSKIH PESMI IN GODCEV LJUDSKIH VIŽ 7. PLESNE MIGARIJE OBMOČNA REVIJA PLESNIH SKUPIN 8. GLEDALIŠKI DNEVI - OBMOČNO SREČANJE ODRASLIH GLEDALIŠKIH SKUPIN 9. ZAIGRAJ TAMBURICA REGIJSKO SREČANJE TAMBURAŠKIH ORKESTROV Rogoznica območni Juršinci območni Sveti Tomaž območni Lenart v Slovenskih goricah območni Ormož območni Slovenska Bistrica območni Ormož območni Slovenska Bistrica območni Majšperk regijski 10. LUTKARIJE, SREČANJE LUTKOVNIH SKUPIN Benedikt območni 11. RINGA RAJA OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN 12. OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN 13. POZDRAV POMLADI OBMOČNO SREČANJE PLESNIH SKUPIN 14. OSTRŽKOV DAN OBMOČNO SREČANJE LUTKOVNIH SKUPIN 15. DIČI DIČI DIČA, SREČANJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN Miklavž pri Ormožu območni Slovenska Bistrica območni Ptuj območni Ormož območni Jurovski Dol območni 16. LINHARTOVO SREČANJE OBMOČNO SREČANJE GLEDALIŠKIH SKUPIN območni 17. VIZIJE - OBMOČNO SREČANJE MLADINSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN 18. PUSTITE NAM TA SVET OBMOČNA REVIJA OTROŠKIH PEVSKIH ZBOROV,1. DEL 19. PUSTITE NAM TA SVET OBMOČNA REVIJA OTROŠKIH PEVSKIH ZBOROV, 2. DEL 20. GLEDALIŠKI DNEVI - OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH IN ODRASLIH LUTKOVNIH SKUPIN Ptuj območni Ptuj območni Ptuj območni Slovenska Bistrica območni 21. LINHARTOVO SREČANJE OBMOČNO SREČANJE GLEDALIŠKIH SKUPIN območni 22. SI ZA PLES? SEM ZA PLES!, SREČANJE ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN 23. GLEDALIŠKI DNEVI - OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN 24. CICIDO OBMOČNA REVIJA OTROŠKIH PEVSKIH ZBOROV 25. OTROŠKI ODER, SREČANJE OTROŠKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN 26. SEDEM KORAKOV OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN 27. IGRAJMO SE GLEDALIŠČE OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN Lenart v Slovenskih goricah območni Slovenska Bistrica območni Ormož območni Jurovski Dol območni Trnovska vas območni Velika Nedelja območni 185

186 28. ČRIČKOV GAJ, REVIJA OTROŠKIH PEVSKIH ZBOROV 29. SLAVČKOV GAJ, REVIJA MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV 30. GREMO V GLEDALIŠČE OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN, 1. DEL 31. GREMO V GLEDALIŠČE OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN, 2. DEL 32. DOBER DAN, LUTKA OBMOČNO SREČANJE LUTKOVNIH SKUPIN Sveta Trojica v Slovenskih goricah Sveta Trojica v Slovenskih goricah območni območni Juršinci območni Skorba območni Vitomarci območni 33. OBMOČNA REVIJA OTROŠKIH PEVSKIH ZBOROV Slovenska Bistrica območni 34. LINHARTOVO SREČANJE ODRASLIH GLEDALIŠKIH SKUPIN 35. POD LIPO OBMOČNO SREČANJE FOLKLORNIH SKUPIN 36. GLASBENI VRTILJAK OBMOČNA REVIJA MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV, 1. DEL 37. REGIJSKO SREČANJE OTROŠKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN 38. GLASBENI VRTILJAK OBMOČNA REVIJA MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV, 2. DEL 39. MOJE PESMI, MOJE SANJE OBMOČNA REVIJA MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV Cerkvenjak, Sveta Ana, Sveta Trojica, Selce, Lenart, Jurovski Dol območni Majšperk območni Markovci območni Ormož regijski Ptuj območni Središče ob Dravi območni 40. REGIJSKO SREČANJE ROCK SKUPIN Ptuj regijski 41. OBMOČNO SREČANJE ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN Slovenska Bistrica območni 42. REGIJSKO SREČANJE LUTKOVNIH SKUPIN Ptuj regijski 43. OBMOČNA REVIJA MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV Slovenska Bistrica območni 44. REGIJSKO SREČANJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN 45. VEČERNA PESEM OBMOČNA REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV, 1. DEL 46. VEČERNA PESEM OBMOČNA REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV, 2. DEL 47. DIRADI ČINDARA OBMOČNO SREČANJE ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN Cirkovce regijski Ptuj območni Ptuj območni Središče ob Dravi območni 48. FESTIVAL MLADE LITERATURE URŠKA Lenart regijski 49. TEDEN LJUBITELJSKE KULTURE 2015 Ptuj območni 50. PA SE SLIŠ... - OBMOČNA REVIJA MALIH PEVSKIH SKUPIN 51. LINHARTOVO SREČANJE - REGIJSKO SREČANJE GLEDALIŠKIH SKUPIN 52. KDOR POJE OBMOČNA REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV IN MALIH VOKALNIH SKUPIN Ptuj območni Slovenska Bistrica regijski Velika Nedelja območni 53. OBMOČNA REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV Slovenska Bistrica območni 54. LJUDSKE PESMI, SREČANJE SKUPIN PEVCEV LJUDSKIH PESMI IN GODCEV LJUDSKIH VIŽ 55. ORFEJEVA PESEM, REVIJA PEVSKIH ZBOROV IN MALIH PEVSKIH SKUPIN Benedikt območni Jurovski Dol območni 56. SREČANJE GODB NA PIHALA Spodnja Polskava regijski 57. OBMOČNA REVIJA MALIH PEVSKIH SKUPIN Slovenska Bistrica območni 58. REGIJSKO SREČANJE FOLKLORNIH SKUPIN Lenart regijski 186

187 59. REGIJSKO SREČANJE PEVCEV LJUDSKIH PESMI IN GODCEV LJUDSKIH VIŽ Ormož regijski 60. OBMOČNO SREČANJE LITERARNIH USTVARJALCEV Ptuj območni 61. TEDEN LJUBITELJSKE KULTURE Ormož območni 62. FOLKLORNI KIMAVČEVI VEČERI Ptuj regijski LIKOVNI EX TEMPORE Voličina območni 64. RAZSTAVA 17. LIKOVNEGA EX TEMPORA Lenart v Slovenskih goricah območni 65. REGIJSKA REVIJA PIHALNIH ORKESTROV Ptuj regijski TEKMOVANJE SLOVENSKIH GODB V ZABAVNEM PROGRAMU ZA POKAL VINKA ŠTRUCLA Ormož državni 67. REGIJSKA LIKOVNA RAZSTAVA Ptuj regijski 68. REGIJSKO TEKMOVANJE ODRASLIH PEVSKIH ZASEDB ŠTAJERSKE IN POMURJA 69. OSREDNJA PROSLAVA OI JSKD PTUJ IN PODELITEV PRIZNANJ SVETA Ptuj regijski Ptuj območni 70. SREČANJE ODRASLIH LITERATOV Sveta Ana območni 71. LITERARNO - RECITATORSKA SKUPINA Ptuj 1-območni 10.5 Program izobraževanj NAZIV DOGODKA/IME PUBLIKACIJE Kraj izvedbe Datum Nivo 1. REGIJSKI SEMINAR IZDELAVA LUTK IN OSNOVNE TEHNIKE ANIMACIJE LUTK Ptuj celo leto regijski 2. GLEDALIŠKI STUDIO OTROŠKA GLEDALIŠKA SKUPINA Ptuj celo leto regijski 3. LIKOVNA KOLONIJA TURNIŠČE Ptuj regijski 4. REGIJSKI GLEDALIŠKI SEMINAR ZA REŽISERJE OTROŠKIH IN ODRASLIH GLEDALIŠKIH SKUPIN 5. REGIJSKI SEMINAR ZA ZBOROVODJE OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV 6. REGIJSKI SEMINAR ZA ODRASLE VOKALNE ZASEDBE 7. REGIJSKI SEMINAR ZA VODJE OTROŠKIH IN ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN Slovenska Bistrica Ormož Ptuj Slovenska Bistrica regijski regijski regijski regijski 8. REGIJSKA LIKOVNA DELAVNICA Ptuj regijski 9. REGIJSKI SEMINAR ZA MENTORICE OTROŠKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN 10. REGIJSKI SEMINAR ZA MENTORJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN 11. REGIJSKI SEMINAR ZA ODRASLE FOLKLORNE SKUPINE Lenart Ptuj Lenart regijski regijski regijski 187

188 11 Koordinacija Koroška Andreja Gologranc, vodja koordinacije 11.1 Uvod V koordinacijo JSKD Koroška so vključene območne izpostave Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec. Območna izpostava Slovenj Gradec zagotavlja strokovno in organizacijsko pomoč ljubiteljskim kulturnim društvom v občinah Slovenj Gradec in Mislinja ter Zvezi kulturnih društev Slovenj Gradec. Je uveljavljena nosilka, organizatorka in soorganizatorka neinstitucionalnih kulturnih dogodkov. Izpostava opravlja naloge s sedežem v Slovenj Gradcu. Za vse dejavnosti sproti usklajujemo tudi izobraževanje, tako da bomo poleg načrtovanih pripravili še nekaj zanimivih delavnic in seminarjev in jih povezali v regijsko obliko izobraževanja. Sklad je leta 2014 izvedel razpis za programsko sofinanciranje dejavnosti kulturnih društev mestne občine in s tem zagotovil pregledno sistemsko financiranje. V pogonu je tudi zamisel o centru ljubiteljske kulture, kjer bi našli svoj prostor vsi ustvarjalci. Z njim bi pridobili nekaj ustreznih prostorov za delovanje. Slovenj Gradec je nosilec kulturnega dogajanja na Koroškem, saj v občini izvaja programe vrsta institucij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljici sta lokalna skupnost ali država. V društvih deluje članov. Glede na veliko število javnih kulturnih zavodov je zdaj v naši občini na področju ljubiteljstva 26 društev, v katerih se združuje 48 skupin, v občini Mislinja pa deset kulturnih društev, ki se vključujejo v programe sklada. Med našimi skupinami so najštevilčnejši zbori, tako odrasli kot otroški in mladinski, sledijo folklorne skupine, gledališke skupine, literati, likovni ustvarjalci in plesne skupine. V vseh dejavnostih delujejo tudi otroške skupine. Območna izpostava Dravograd zagotavlja strokovno pomoč registriranim 17 društvom in 6 kulturnim sekcijam v sklopu Kulturnega društva Dravograd. V njih je združenih 250 članov in delujejo v občini Dravograd. Med društvi so najštevilčnejši zbori, sedem odraslih in osem otroških. Izpostava ima tudi tri pihalne orkestre in dve harmonikarski skupini (igrajo na diatonične harmonike). Še vedno ni pokrita plesna dejavnost. 188