BI_UN_11_12_Vkljucen1Letnik

Transkripcija

1 UČNI NAČRT: Biodiverziteta kulturnih rastlin Osnovni podatki o predmetu 1. Ime predmeta: Biodiverziteta kulturnih rastlin 2. Koda predmeta: / 3. Število ECTS kreditnih točk: 6 4. Učni jezik: slovenski Podatki o umeščenosti predmeta 5. Študijski program: Biodiverziteta 6. Vrsta in stopnja študijskega programa: dodiplomski univerzitetni študijski program 7. Vrsta predmeta: izbirni 8. Letnik: 1., 2., Semester: / 10. Študijska smer: / 11. Steber programa: / Obveznosti 12. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure): Oblika izvedbe Število ur Število KT Izvajalec Predavanja (P) 30 1 visokošolski učitelj Seminarji (SE) 15 0,5 visokošolski učitelj Laboratorijske vaje (LV) 15 0,5 visokošolski učitelj, visokošolski sodelavec Terenske vaje (TV) 15 0,5 visokošolski učitelj, visokošolski sodelavec Skupaj 75 2,5 13. Samostojno študentovo delo: Oblika aktivnosti Število ur Število KT Seminarska naloga (SN) 15 0,5 Študij literature in virov (ŠL) 30 1 Kolokvij (KO) 15 0,5 Priprava na izpit in izpit (PI) 45 1,5 Skupaj 105 3,5 Cilji in kompetence 14. Predznanje, ki ga mora imeti študent: / 15. Učni cilji predmeta in kompetence: a. Cilji: Namen predmeta je, da seznani študente z biodiverziteto kulturnih rastlin v Sredozemlju, možnostmi njenega ohranjanja, vrednotenja in uporabe v sodobni biotehniki. Študenti s programom pridobijo poglobljeno znanje vrednotenja rastlinskega materiala na osnovi klasičnih pristopov ter sodobnih biotehnoloških postopkov. Seznanijo se s konceptom genetske variabilnosti populacij, parametri genetske variabilnosti, postopki ugotavljanja genetske sorodnosti ter postopki za vzpostavitev genskih bank in njihovega upravljanja. Na osnovi poznavanja genetskega materiala znajo izbrati najprimernejše metodologije za upravljanje genskih virov. Laboratorijske vaje dajejo študentom priložnost, da se seznanijo in tudi izvedejo osnovne tehnike, ki se uporabljajo pri upravljanju z genskimi viri. Pri predmetu se študenti izobražujejo tudi s pripravo in predstavitvijo seminarjev iz znanstvene literature. 1

2 b. Splošne kompetence: Poznavanje osnovnega koncepta biodiverzitete kulturnih rastlin na genetski ravni in njen pomen v človekovem življenju. c. Predmetnospecifične kompetence: Študent zna upravljati z genskimi viri rastlin, zna kritično izbrati ustrezno klasično metodo ali biotehnološki postopek za ohranjanje raznolikosti rastlin in pozna osnovne koncepte delovanja in upravljanja rastlinskega materiala v genskih bankah. Vsebina predmeta in literatura 16. Opis vsebine (vsebinskih sklopov): - Vloga kmetijske biodiverzitete v boju proti lakoti - Osnovne genskih virov: domestikacija, evolucija in variabilnost rastlinskih vrst, taksonomija, predstavitev gencentrov kmetijskih rastlin, začetki kmetijstva, razvoj sodobnega kmetijstva in vpliv na biodiverziteto. - Vrste genskih virov in pomen: konvencionalne vrste: žlahtnjenje za doseganje kakovosti pridelkov, povečanje pridelka, toleranca na določene dejavnike; nekonvencionalne vrste: viri hrane, zdravilne rastline; divje vrste - Nacionalni programi ohranjanja genskih virov: principi in cilji, strategije začetnih programov, mednarodno stanje, predstavitev mednarodnih organizacij FAO in Biodiversity International - Viri genske variabilnosti, pojem genske erozije, inventarizacija genskih virov in zbiranje vzorcev na terenu za hranjenje v genskih bankah, pravila sodobnega kolekcioniranja - Kolekcioniranje genskih virov: metode in tehnike kolekcioniranja; razlike v hranjenju generativno in vegetativno množenih rastlin - Genske banke: predstavitev mednarodnih genskih bank, opis delovanja genskih bank, vloga genskih bank za hitrejši razvoj molekularne genetike - Dokumentiranje genskih virov po Biodiversity International (Mednarodni inštitut za rastlinske genske vire), - Primer vrednotenja genskega materiala generativno in vegetativno razmnoženega materiala; primeri sredozemskih sadni vrst in divjih rastlin - Načini shranjevanja genskega materiala v genskih bankah in situ in in vitro konzervacija: postopki upočasnjene rasti, sistemi ohlajevanja, razvoj semena med hranjenjem, regeneracija, hranjenje s tkivnimi kulturami, krioprezervacija, hranjenje celic, tkiv in peloda. Primer krioprezervacije rodu Musa - Manj uporabne rastline (underutilized plants), status in pomen v svetu in pri nas. - Primeri uspešne uporabe genskih virov v svetu in v slovenskem prostoru, dejavniki omejitve uporabe genskih virov, - Struktura populacij in variabilnost: preučevanje genetske variabilnosti populacij, akcesij, divjih in kultiviranih rastlin; populacijska genetika, preučevanje genetske variabilnosti z računanjem genetskih parametrov variabilnosti (pričakovana in opažena heterozigotnost, aleli in efektivni aleli, ničti aleli, sposobnost ločevanja ali diskriminatorna moč markerjev, verjetnost identičnosti genotipov,...) - Preučevanje rastlinskih genomov z aplikacijami (jedrna, mitohondrijska in kloroplastna DNA) - Predstavitev sodobnih biotehnoloških metod, uporaba markerjev in njihovih lastnosti, aplikacija pri upravljanju z genetskimi viri (RFLP, RAPD, MS, AFLP, STS, SCAR, RAMPO, EST, SNP,...) - Metode določanja genetske podobnosti, računanje koeficientov podobnosti, izdelava sorodnega drevesa ali dendrograma 17. Literatura: d. Obvezna: - Stephen B. Brush (editor) Genes in the field. ISBN-10: ISBN-13: , 288 s. 2

3 - D. Spooner, R van Treuren and M.C. de Vicente Molecular markers for genebank management, Biodiversity International, priročnik, št. 10; ISBN-10: , ISBN-13: , 126 s., dostopno na: Obvezne članke določi učitelj. e. Priporočena: Članke priporoča učitelj. Priročniki - V.H. Heywood and M.E. Dullo In situ conservation of wild plant species a critical global review of good practises, Biodiversity International, priročnik št. 11, ISBN-10: , ISBN-13: , 174 str. dostopno na: B.M. Reed, F. Engelmann, M.E. Dulloo and J.M.M. Engels, Technical guidelines for the management of the field and in vitro germplasm collection (Handbook for Genebanks št. 7, Biodiversity Int.), ISBN-10: , ISBN-13: , 106 str., dostopno na: Mohd Said Saad and V. Ramanatha Rao (ur.), Establishment and management of field genebank, Biodiversity Int., priročnik, ISBN-10: , ISBN-13: , 122 str., dostopno na: Bart Panis and Nguyen Tien Thinh, Cryopreservation of Musa germplasm, Biodiversity Int., priročnik, ISBN-10: , 45 str., dostopno na: M. Carmen de Vicente and Meike S. Andersson (editors), DNA banks - providing novel options for genebanks? Biodiversity Int., priročnik, ISBN-10: , ISBN-13: , dostopno na: J.W. Watson and P.B. Eyzaguirre (eds.) Home gardens and in situ conservation of plant genetic resources in farming systems. ISBN-10: , ISBN-13: , 184 s., dostopno na: Predvideni študijski dosežki: Po opravljenem predmetu bo študent seznanjen s sodobnimi metodami upravljanja z genskimi viri za potrebe ohranjanja biodiverzitete kulturnih rastlin in divjih sorodnikov. Študenti poglobijo znanja klasičnega vrednotenja genetskega materiala in osvojijo najnovejše postopke v biotehnologiji z namenom natančnega poznavanje raznolikosti rastlin in izkoriščanja biodiverzitete za potrebe varovanja naravnih ekosistemov in človeka. Študent bo sposoben izbrati ustrezno metodologijo vrednotenja genetskega materiala glede na način razmnoževanja rastline in aplikacijo. Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja 19. Metode poučevanja in učenja: Oblike dela: frontalna oblika poučevanja, delo v manjših skupinah, samostojno delo študentov 3

4 Metode dela: razlaga, razgovor/ diskusija/debata, proučevanje primera 20. Načini preverjanja znanja: Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti. Urnik izvedbe predmeta je študentom na voljo v elektronski obliki na spletnih straneh fakultete. Gradiva in viri so deloma v knjižnici fakultete, deloma v obliki izročenega gradiva, dostopna pa so tudi na spletni strani svetovno znane organizacije Biodiversity International. Predavanja in seminarji se bodo izvajali v učilnici opremljenimi z audiovizualnimi učnimi pripomočki, laboratorijske vaje v opremljenem biotehnološkem laboratoriju. Študentje opravljajo seminarsko nalogo in njeno predstavitev, kolokvij iz laboratorijskih vaj in pisni izpit iz vsebine predmeta. Obseg seminarske naloge je od 1500 do 2000 besed. Vrednotenje oddanih nalog sloni na kriterijih: utemeljenost in verodostojnost podatkov, natančnost in strokovnost njihove obdelave, teoretska podlaga zaključkov in prenos ugotovitev, izvirnost interpretacije, jezikovna pravilnost in strukturiranost besedila / zvrsti, ustreznost virov in citatov. Sestavni del ocene oddanega dela bo tudi predstavitev njegove vsebine študijski skupini. Aktivno sodelovanje pri seminarskem delu in terenskih vajah, do 15 točk, seminarska naloga do 15 točk, pisni izpit do 70 točk. Ocenjevalna lestvica: zadostno, 6 (60-67), dobro, 7 (68-75), prav dobro, 8 (76-83), prav dobro, 9 (84-89), odlično, 10 (90-100). Evalvacija 21. Metode in oblika evalvacije: oddaja poročila o izvedbi predmeta in ocena izvedbe, anketiranje študentov ob zaključku izvedbe, razgovori študentov z izvajalci predmeta 4

5 UČNI NAČRT: Pedologija in raba tal 1. Naslov predmeta: PEDOLOGIJA IN RABA TAL 2. Število ECTS kreditov: 6 3. Študijski program: SREDOZEMSKO KMETIJSTVO 4. Študijska smer: 5. Stopnja: 1. stopnja, univerzitetni 6. Letnik: Semester: Steber programa: temeljni obvezni predmet 9. Jezik: slovenski 10. Posebnosti Predmet izvaja habilitirani visokošolski učitelj ob sodelovanju visokošolskega sodelavca. Izvajalec lahko za izvedbo posameznih vsebin povabi ustrezno usposobljene domače in/ali tuje gostujoče učitelje. 11. Obveznosti: Oblike neposredne pedagoške obveznosti: oblika izvedbe število ur število KT izvaja P 30 1 učitelj SE 30 1 učitelj LV 30 1 učitelj, sodelavec SKUPAJ 90 3 Samostojno študentovo delo: oblika aktivnosti število ur število KT opravi SN 15 0,5 študent/ka ŠL 45 1,5 študent/ka PI 30 1 študent/ka Skupaj Cilji in predmetno specifične kompetence - študenta seznaniti z osnovnimi geološkimi procesi, z nastankom in razvojem tal, glavnimi lastnostmi in procesi v tleh, proizvodno sposobnostjo tal in vrednotenjem, izbiro primernih ukrepov za izboljšanje naravnih danosti tal, hkrati pa ga seznaniti tudi s človekovim vplivom na onesnaževanje tal in okolja. Poleg agronomov in gozdarjev ter krajinskih arhitektov prevzemajo znanja o tleh tudi geografi in biologi. Zlasti slednji vidijo v nekaterih vrstah rabe tal (kmetijstvo, rekreacija,..)določene grožnje v smislu ohranjanja narave in biodiverzitete zato je zelo pomembno, da dobi študent širše in podrobnejše znanje o tleh. Zaradi vedno večjega onesnaževanja iz različnih virov, bo študent pridobil znanja in izkušnje identificirati območja in zemljišča primerna za različno rabo, na zaraščenih in degradiranih območjih pa alternativne rešitve za nadaljnjo rabo. Raba in varstvo tal postaja vedno bolj pomemben del trajnostnega gospodarjenja z naravnimi viri. 13. Opis vsebine Študent spozna osnove geologije, povezanost naravnih procesov, posebno tista dogajanja, ki povezujejo geologijo in pedologijo, rabo tal in varstvo okolja: - zgradba in nastanek Zemlje; gibanje litosferskih plošč in glavni geološki procesi, ki vplivajo na nastanek kamnin in oblikovanje zemeljskega površja; vrste, nastanek ter kemična in mineralna sestava kamnin zemeljske skorje; vrste in produkti preperevanja; glineni minerali in njihova vloga v tleh 5

6 - predstavitev pedologije in njenih panog ter raziskovalnih področij - tla kot naravna tvorba: nastanek, razvoj in sestava tal - fizikalne lastnosti tal (tekstura, struktura, konzistenca, prava in volumska gostota, poroznost, barva, temperatura tal) - zrak v tleh (oksido-redukcijski procesi, sestava zraka v tleh, izmenjava plinov) - voda v tleh (oblike, gibanje, lastnosti, vodni ciklus in človekov vpliv nanj) - kemijske lastnosti tal (sorptivni del tal, talna raztopina, ionska izmenjava, reakcija tal, puferna sposobnost tal, dostopnost hranil) - organska snov (biološko kroženje ogljika, akumulacija in razgradnja, sestava, tvorba, lastnosti in vrste humusa, vrste organskih tal, uporaba in pomen v rastlinski proizvodnji) - odnosi makrohranil med tlemi in rastlino (biološko kroženje dušika, fosforja, kalija, kalcija, magnezija in žvepla) - mikrohranila: (viri, pomanjkanje in toksičnost posameznih: Fe, Mn, Cu, Zn, B, Cl,Mo, Se) - biologija tal (razdelitev faune in flore po velikosti in ter njihova vloga v tleh) - mikrobiologija tal - analitske metode v pedologiji (vaje) - geneza in klasifikacija tal (pedogenetski faktorji in procesi, opis horizontov in talnih tipov) - rodovitnost in vrednotenje tal (vrste pedoloških raziskav, vzorčenje, talne analize in interepretiranje rezultatov analiz, kartiranje) - obdelava tal (izbira primernih tehnik in tovrstni učinki) - erozija tal (problematika, vrste, učinki, kontrola, ukrepi in tehnike preprečevanja,) - hidromelioracijski ukrepi (problematika, vrste, učinki, ukrepi in tehnike) - onesnaževanje tal (viri in vrste onesnaževanja, organska in anorganska onesnažila, ukrepi za preprečevanje ter tehnike sanacij onesnaženih tal) - človekov vpliv na kakovost in zdravje tal (vrste kmetovanja in njihov vpliv) - vrednotenje in raba tal (kategorizacija, pedosekvence, talni informacijski sistem) 14. Literatura Obvezna: Knjige in učbeniki: Brady, N.C. and Weil, R.R. 2002: The nature and properties of soils 13 th ed. Prentice Hall, 960 p., USA Čirić, M. 1984: Pedologija. Svijetlost OOUR Zavod za udžbenike in nastavna sredstva, 312 p., Sarajevo. Foth, H.F. Fundamentals of soil science-8 th ed. John Wiley &Sons, 360 p., USA Kočevar, H and Jaecks Vidic, N. 2003: Izbrana poglavja iz geologije-2. popravljena in razširjena izdaja. Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, 164 p., Ljubljana. Juma, N.G. 2002: Pedosphere and its dynamic Introduction to soil science and soil resources. Salman productions, 335 p., Canada. Miller, R.W., and Gardiner, D.T. 2001: Soils in our Environment 9 th ed. Prentice Hall, 642 p., USA Monroe, J.S. and Wicander, R. 1998: Physical geology: exploring the earth-3 nd ed. Wadsworth Publishing Company, 646 p., USA. Stritar, A. 1991: Landscapes, landscape types; Soil use and conservation in Slovenia. Inka Stritar, 172 p., Ljubljana Priporočena: Knjige in učbeniki: Briggs, D., Smithson, P., Addison, K., Atkinson, K Fundamentals of the Physical Environment. Routledge, New York. Coleman, D.C. and Crossley, D.A. Jr. 1996: Fundamentals of soil ecology. Academic press, 205 p., USA. MOP Okolje v Sloveniji. 6

7 Bernhardsen T Geographic Information Systems. An Introduction. John Wiley&Sons, Inc. New York. Doran, J.W., Coleman, D.C., Bezdicek, D.F., Stewart, B.A. 1995: Defining soil quality for a sustainable environment. Soil science society of America, 244 p., USA Soil Protection Policies within the European Union. 1998, Bonn, Germany. European Commission, Directorate-General XI & German Federal Environmental Agency. Stanners, D., Bourdeau, P European's Environment. EEA Copenhagen. McRae Practical Pedology, Studying Soils in the Field. Ellis Horwood Limited, Chichester. Francis, C., Butler., C., Kong, L Sustainable Agriculture in Temperate Zones. John Wiley&Sons, Inc.New York. McRae S.G., Burnham, C.P Land Evaluation. Claredon Press. Oxford. Van Lynden, G.W.J The European Soil Resource ( dokument Sveta Evrope), Strasbourg. Pankhurst, C.E., Doube, B.M. and Gupta, V.V.S.R. 1998: Biological indicators of soil health. CABI Publishing, 451 p., UK. Taylor A.G., Gordon J.E., Usher M.B Soils, Sustainability and the Natural Heritage. HMSO, Edinburgh. Le Bas C., Jamagne M Soil databases to Support Sustainable Development, EU JRC Ispra, Italy. Lobnik, F. in sodel Narava Slovenije, Mladinska knjiga in Slovenska matica. Lobnik,F. in sodel Land degradation in Slovenia in Land degradation, JRC, Ispra, EU. Rowell, D.L. 1996: Soil science methods and application. Longman, 350 p., Singapore. 15. Predvideni študijski dosežki Študent bo sposoben spoznati različne vrste tal, njihove fizikalne, kemijske in biotične lastnosti in proizvodno sposobnost. Poznal bo vpliv različnih rab na tla in posledice možnih nepravilnih rab tal (biotična, kemijska in fizikalna degradacija), ukrepe varovanja tal ter ohranjanja multifunkcionalnosti prostora. Predmet je multidisciplinaren, njegova zasnova bo omogočila študentom preko seminarjev, projektov in terenskega pouka več avtonomnega odločanja po vstopu v službo. 16. Metode poučevanja in učenja Oblike dela: Poleg predavanj, ki vključujejo multimedijske pripomočke (ppt, video, spletne strani, izvedeni projekti) so sestavni del tudi seminarji in vaje, ki od študenta zahtevajo individualno delo in skupinsko diskusijo. Predviden pa je tudi ogled enega od izvedenih projektov. Metode dela: razlaga dialog, diskusija vaje in praktični pouk predstavitve seminarjev terensko delo vključevanje strokovnjakov za konkretna področja 17. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti Koristno bi bilo, da bi študentje predhodno poslušali predavanja iz kemije in biologije oz. botanike, preden bi opravljali izpit iz pedologije, mogoča pa je tudi vzporedna izvedba v istem letniku. 18. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica Skupno oceno sestavljajo tri elementi: - vaje in praktični pouk s preverjanjem znanja: (25%) - predstavitev in zagovor seminarja (25%) - zaključni ustni ali pisni izpit iz vsebine predavanj (50%) 7

8 Na vajah se ocenjuje sodelovanje ter pripravljenost na vaje, na koncu se pisno preveri še znanje s praktičnega dela. Kriteriji za ocenjevanje seminarskih nalog so naslednji: pisni izdelek in ustna predstavitev, sposobnost razvijanja diskusije, pri vsebini so pomembni celovitost predstavljenega problema, utemeljenost podatkov, logična razporejenost snovi, uporaba tuje literature, navajanje citatov in literature. Ocenjevalna lestvica: zadostno 6 (60-67%), dobro 7 (68-75%), prav dobro 8 (76-83%), prav dobro 9 (84-90%), odlično 10 (91-100%). 19. Metode vrednotenja kakovosti Vrednotenje izvedbe predmeta: Poročilo o izvedbi predmeta z oceno izvedbe Anketa študentov/tk ob zaključku izvajanja Sprotni razgovori študentov/tk z izvajalci predmeta Vrednotenje na ravni zavoda: Obravnava poročil o izvedbi predmeta v okviru oddelka Analiza uspešnosti študentov/tk pri predmetu v okviru oddelka 8

9 UČNI NAČRT: Anatomija in histologija 1. Naslov predmeta: Anatomija in histologija 2. Število ECTS kreditov: 6 3. Študijski program: BIODIVERZITETA 4. Stopnja: 1. stopnja, univerzitetni 5. Steber programa: notranji izbirni predmet 6. Jezik: slovenski 7. Posebnosti: Predmet izvaja habilitirani visokošolski učitelj in visokošolski sodelavec, za posamezne vsebine pa lahko izvajalec pritegne tudi ustrezno usposobljene gostujoče učitelje. 8. Obveznosti: oblika * število ur število KT izvaja P 30 1 učitelj LV 30 1 učitelj in sodelavec SN 30 1 študent ŠL 45 1,5 študent KO 15 0,5 študent PI 30 1 študent SKUPAJ Cilji in predmetno specifične kompetence Obravnavanje organizacijske pestrosti vretenčarjev s primerjavo organskih sistemov pri nižjih in višjih vretenčarjih. Spoznati morfologijo organov v povezavi z njihovo funkcijo. Strukturen ustroj zasleduje v embrionalni diferenciaciji in ga vrednoti tudi funkcionalno v tesni povezavi z ekološkimi pogoji, ki so spremljali razvojno zgodovino vretenčarjev. Obravnava strukturo vretenčarjev, funkcionalni pomen struktur in variacije v strukturi in funkciji v geološki preteklosti. Zagotoviti znanje anatomije, fiziologije in histologije v obsegu, ki zadošča za osnovno razumevanje zgradbe in funkcije človeškega telesa v primerjavi s telesi ostalih vretenčarjev. Z usvojenim znanjem lahko študent/ka nadgrajuje znanje pri sorodnih predmetih, ki se navezujejo na histologijo, anatomijo in fiziologijo. 10. Opis vsebine Vsebina predmeta pri predavanjih: Izvor strunarjev in vretenčarjev, diverziteta vretenčarjev, filogenetski izvor in recentni predstavniki. Prehod iz vode na kopno, izumrtje na koncu mezozoika. Zgodnji embrionalni razvoj vretenčarjev. Posamezne faze zgodnjega razvoja. Uvod v sestavo človeškega telesa: poimenovanje in orientacija, telesni deli, telesne votline, organski sistemi v primerjavi z osnovno zgradbo telesa vretenčarjev. Tkiva: vrste tkiv, značilnosti in pomen posameznih tkiv pri sestavi organov. Koža človeka in integument vretenčarjev. Evolucija keratina v integumentu vretenčarjev. Pigmentacija kože in njena funkcija. Koža pri posameznih vrstah vretenčarjev. Skelet človeka in evolucija skeleta glave, trupa in ekstremitet. Zgradba in prilagoditev skeleta trupa in ekstremitet na različne načine gibanja. Mišični sistem vretenčarjev in posebnosti pri človeku. Diferenciacija muskulature glede na embrionalni izvor. Evolucija posameznih delov muskulature. Funkcionalna morfologija podpore in lokomocije. * Od kratic povzetih po Katalogu obremenitev študentov, so uporabljene naslednje: P = predavanja, SE = seminarji, LV = laboratorijske vaje, SN = seminarska naloga, ŠL = študij literature in virov, KO = kolokvij, PI = priprava na izpit in izpit 9

10 Živčevje: živčno tkivo, centralno in periferno živčevje, somatsko in vegetativno živčevje, razlike v strukturi in funkciji, poškodbe in bolezni živčevja. Embrionalni in filogenetski razvoj možganov vretenčarjev. Čutila: vloga čutil, histološka in anatomska zgradba posameznih čutil, senzorične poti, bolezni in poškodbe čutil. Čutilni organi vretenčarjev. Kemoreceptorji. Evolucija in funkcija oktavolateralnega sistema; notranje uho in pobočnica. Elektroreceptorji. Fotoreceptorji. Evolucija, zgradba in funkcija lateralnih oči. Mediano oko. Endokrine žleze: povezava med živčevjem in edokrinim sistemom, sistematski pregled endokrinih žlez, delovanje hormonov. Obtočila: krvožilni in mezgovni sistem, srce in krvni obtoki, glavne telesne arterije in vene, kri, limfa, bezgavke, bolezni srca, ožilja in limfnega sistema. Evolucija krvožilnega sistema pri posameznih skupinah vretenčarjev. Razvoj in zgradba krvožilnega sistema. Dihala: dihalna pot, pljuča, pleura, mehanika dihanja, poškodbe in bolezni dihal. Respiratorni sistem pri posameznih skupinah vretenčarjev. Pomožni respiratorni organi. Evolucija pljuč in plavalnega mehurja. Posebnosti v zgradbi in delovanju respiratornega sistema pri ptičih. Prebavila: zgradba in funkcija prebavil, prebavni trakt, posamezni organi in žleze, bolezni prebavil, zdrava prehrana, peritonej. Ekskretorni sistem in ozmoregulacija. Razvoj ledvic in njihova evolucija, zgradba in funkcija izločal, posamezni izločalni organi, bolezni izločal. Moška spolovila: gonade, izvodila, akcesorne žleze, zunanja spolovila, delovanje spolnih hormonov, bolezni spolovil. Ženska spolovila: posamezni spolni organi, zunanja spolovila, delovanje spolnih hormonov, mesečni ciklus, oploditev, razvoj zarodka, potek nosečnosti. Vsebina predmeta pri vajah: Skelet: histološka zgradba hrustančnega in kostnega tkiva, osifikacija, sestava in funkcija okostja, kostni stiki in sklepi, poškodbe, okvare in degeneracija skeleta. Anatomija hrbtenice, prsnega koša in okončin: prepoznavanje kosti po obliki in zgradbi, povezava v funkcionalne enote, razvoj postkranialnega skeleta. Anatomija lobanje: lobanja kot celota, posamezne kosti lobanje, razvoj lobanjskih kosti, morfologija in sestava zoba, stalno in mlečno zobovje. Mišičje: vrste mišičnega tkiva, zgradba in funkcija skeletnih mišic, posamezne funkcionalne skupine mišic z narastišči, poškodbe skeletnih mišic. Spoznavanje osnovnih in sodobnih metod mikroskopije: osnove svetlobne mikroskopije, konfokalna mikroskopija, multifotonska in multispektralna laser-skening mikroskopija, priprava celic in tkiv za fluorescentno mikroskopijo, osnove imunofluorescentne mikroskopije, fluorescentna in situ hibridizacija, transmisijska elektronska mikroskopija, imunoelektronska mikroskopija. Vaje potekajo vzporedno z ustreznimi predavanji in so razdeljene v anatomske (makroskopske) in histološke (mikroskopske) vaje. Anatomske vaje dajejo pregled vseh organskih sistemov človeka, primerjalno z organi ostalih vretenčarjev. Na secirnih vajah se demonstrirajo in komentirajo preparati, slike, modeli in drugi učni pripomočki. Pri histoloških vajah študenti samostojno analizirajo histološke preparate ter si ogledujejo slike, diapozitive in druge pripomočke. Spoznajo osnovne principe mikroskopiranja. Vaje potekajo v mikroskopirnici s svetlobnimi mikroskopi ter s šolsko zbirko histoloških preparatov. 10

11 11. Literatura Obvezna: 1. Bošković, M.S., Anatomija čoveka, Medicinska knjiga Beograd-Zagreb, Bertolini, R., Leutert, G., Anatomski atlas, Tehniška založba Slovenije, Martini, F.H., Timmons, M. J., Human Anatomy, Prentice-Hall International, London, Stušek, P., Funkcionalna anatomija s fiziologijo, DZS, Ljubljana, Priporočena: Tomazo-Ravnik T., Anatomija človeka, Priročnik za vaje, Ljubljana Kališnik M. Oris histologije z embriologijo. Ljubljana: Medicinska fakulteta, Kališnik M. Navodila za vaje iz histologije z embriologijo. Ljubljana: Medicinska fakulteta, D. Štiblar-Martinčič (ed): Histologija z embriologijo. Navodila za vaje, Medicinska fakulteta, Ljubljana, A.S. Romer, T.S. Parsons: The Vertebrate Body. Saunders College, Philadelphia, 1977, 1986 in kasnejše izdaje. G.C. Kent: Comparative Anatomy of the Vertebrates. Mosby Year Book, Baltimore, 1987 in kasnejše izdaje. R.W. Hill, G.A. Wyse, M. Anderson: Animal Physiology. Sinauer Associates, Inc. Publishers, Sunderland, Massachusetts, D. Rendall, W. Burggren, K. French: Animal Physiology Mechanisms and Adaptations. W.H.Freeman and Company, New York, D.L. Spector, R.D. Goldman (ed): Basic Methods in Microscopy, Protocols and Concepts from Cells: A Laboratory Manual. Cold Spring Harbor, New York, J.P. Heath: Dictionary of Microscopy, John Wiley & Sons, A. Despopoulos, S. Silbernagl: Color Atlas of Physiology. Thieme, Stuttgart, New York, 1981, 2001 in kasnejše izdaje. H. Leonhardt: Human Histology, Citology and Microanatomy. Georg Thieme Publishers, Stuttgart, 1977 in kasnejše izdaje Predvideni študijski dosežki Znanje in razumevanje: Poznavanje morfološke in histološke zgradbe človeškega telesa v primerjavi z zgradbo teles ostalih vretenčarjev. Uporaba: Zmožnost razlikovanja organizacijskih struktur različnih vretenčarjev v primerjavi s strukturo človeškega telesa, uporaba sodobnih metod in tehnik dela v anatomiji in histologiji ter sposobnost uporabe tega znanja pri načrtovanju in izvedbi poskusov. Refleksija: Primerjava morfološke in histološke zgradbe različnih organskih sistemov živali in analiza glede na stopnjo razvitosti in sorodnost. Prenosljive spretnosti: Mikroskopske tehnike dela in tehnike priprave preparatov v histologiji, izdelava slikovne dokumentacije in poročil, uporaba priročnikov v tujih jezikih, poznavanje strokovnih izrazov. 13. Metode poučevanja in učenja Oblike dela: - Frontalna oblika poučevanja - Delo v manjših skupinah 11

12 - Samostojno delo študentov - e-izobraževanje Metode dela: - Razlaga - Razgovor/ diskusija/debata - Proučevanje primera - Vključevanje gostov iz prakse 14. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti Predmet temelji na znanju, ki ga študenti pridobijo pri predmetih Citologija in Splošna zoologija. 15. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica Uspešnost pri vajah se ocenjuje na podlagi sodelovanja pri vajah, zaključnih poročilih o vajah in opravljenega kolokvija. Opravljene vaje in seminarska naloga so pogoj za pristop k pisnemu izpitu. Obseg seminarske naloge je od 1500 do 2000 besed. Vrednotenje oddanih nalog sloni na kriterijih: utemeljenost in verodostojnost podatkov, natančnost in strokovnost njihove obdelave, teoretska podlaga zaključkov in prenos ugotovitev, izvirnost interpretacije, jezikovna pravilnost in strukturiranost besedila / zvrsti, ustreznost virov in citatov. Sestavni del ocene oddanega dela bo tudi predstavitev njegove vsebine študijski skupini. Pisni izpit se oceni z ocenjevalno lestvico od 1 do 10 (negativno od 1-5, pozitivno od 6-10). Za uspešno opravljen izpit velja kriterij: zadostno 6: rezultati zadoščajo minimalnim kriterijem (55-64%) dobro 7: povprečni rezultati z večjimi napakami (65-74%) prav dobro 8: povprečni rezultati (75-84%) prav dobro 9: nadpovprečni rezultati (85-94%) odlično 10: izjemni rezultati (95-100%) Uspešnost študentov se ocenjuje na osnovi vseh aktivnosti povezanih z delom, pri čemer pisni izpit prispeva najmanj 75 %. 16. Metode evalvacije kakovosti Evalvacija izvedbe predmeta Oddaja poročila o izvedbi predmeta in ocena izvedbe Anketiranje študentov ob zaključku izvedbe Razgovori študentov z izvajalci predmeta Evalvacija na ravni zavoda Obravnava poročil o izvedbi predmeta v okviru oddelkov Analiza uspešnosti študentov pri predmetu v okviru oddelkov 12

13 UČNI NAČRT: Biološke vsebine v angleškem jeziku Osnovni podatki o predmetu 1. Ime predmeta: Biološke vsebine v angleškem jeziku 2. Šifra predmeta: / 3. Število KT (seštevek iz tabel spodaj): 6 4. Učni jezik: angleški Podatki o umeščenosti predmeta 5. Študijski program: Bioinformatika 6. Stopnja študijskega programa: univerzitetni, 1. stopnja 7. Steber programa: veščine 8. Obveznosti Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure): Oblika Število ur Število KT Izvajalec Predavanja 60 2 visokošolski učitelj Seminarske vaje 30 1 visokošolski sodelavec Skupaj 90 3 Samostojno študentovo delo: Oblika Število ur Število KT Priprave na izpit 30 1 Kolokviji Domače naloge Študij literature, projektna naloga 30 1 Skupaj Cilji in kompetence Predznanje, ki ga mora imeti študent: usvojena primerljiva raven znanja Učni cilji predmeta in kompetence: Cilji: - Študent ob konkretni biološki vsebini, poglobljeno spoznajo biološko izražanje v tujem jeziku. - Študent spozna osnove ključnih bioloških področji in smernice sodobnega raziskovanja. Splošne kompetence: - Študent se uči temeljnih bioloških vsebin in spoznava izrazoslovje v tujem jeziku. Na tak način doseže suveren in kritičen odnos do različnih načinov obravnavanja posameznih vsebin. - Razumevanje povezanosti osnovnih ključnih bioloških področji s sodobnimi pristopi v raziskovanju. - Študent se uči uporabljati znanje pridobljeno pri nekaterih drugih predmetih. Predmetnospecifične kompetence: - Seznanjanje z biološkim izrazoslovjem v tujem jeziku. - Spoznavanje osnovnih konceptov iz biologije. 13

14 10. Vsebina predmeta in literatura Opis vsebine Predavajo se najpomembnejše raziskovalno aktualne teme iz področja matematike, ki med drugimi lahko vključujejo naslednja vsebinska podpodročja: - Osnove zoologije - Osnove botanike - Biologija in anatomija človeka - Fiziologija živali - Fiziologija rastlin - Genetika - Biokemija - Evolucija - Ekologija in varstvena biologija - Etologija Osnovna literatura: Literatura je skladna z obravnavano tematiko in po izboru domačega oziroma vabljenega predavatelja. 11. Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja Uporabljene metode poučevanja in učenja: Predavanja, seminar, individualne naloge in projektno delo. Uporabljeni načini preverjanja znanja: Pisni izpit (lahko se nadomesti s 3 kolokviji), ustni izpit ter domače naloge. 12. Pogoji in viri Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta: predavalnica, projektor. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta. - 1 habilitiran visokošolski učitelj in - 1 habilitiran visokošolski sodelavec * število skupin 13. Evalvacija Metode in oblika evalvacije: študentske ankete. 14

15 UČNI NAČRT: Celična in molekularna biologija Osnovni podatki o predmetu 2. Ime predmeta: Celična in molekularna biologija 3. Koda predmeta: / 4. Število ECTS kreditnih točk: 6 5. Učni jezik: slovenski Podatki o umeščenosti predmeta 6. Študijski program: Biodiverziteta 7. Vrsta in stopnja študijskega programa: dodiplomski univerzitetni študijski program 8. Vrsta predmeta: izbirni 9. Steber programa: / 10. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure): Oblika izvedbe Število ur Število KT Izvajalec Predavanja (P) 30 1 visokošolski učitelj Seminarji (SE) 30 1 visokošolski učitelj Laboratorijske vaje (LV) 15 0,5 visokošolski sodelavec Skupaj 75 2,5 11. Samostojno študentovo delo: Oblika aktivnosti Število ur Število KT Seminarska naloga (SN) 30 1 Priprava na izpit in izpit (PI) 75 2,5 Skupaj 105 3,5 Cilji in kompetence 12. Predznanje, ki ga mora imeti študent: / 13. Učni cilji predmeta in kompetence: a. Cilji: Predmet je osnoven. Pridobljena znanja bodo tvorila temelj za razumevanje delovanja celice kot celote. Študent/ka nadgradi srednješolsko znanje o temeljnih zakonitostih živega. Spozna organiziranost prokariontske in evkariontske celice. Pri evkariontski celici se seznani z molekularno strukturo in delovanjem celice, ter z vsemi bistvenimi razlikami med rastlinsko in živalsko celico. b. Splošne kompetence: Razumevanje osnovnih konceptov znanstvenih izhodišč stroke, ki študenta/-ko usmerjajo k analiziranju in reševanju problemov. 15

16 c. Predmetnospecifične kompetence: Osvojiti temeljna znanja o molekularni biologiji celice, o komunikaciji celic z okoljem, razmnoževanju celic, celičnem ciklusu in smrti celic. Študent spozna tudi osnove gojenja celic in uporabnost molekularno-bioloških tehnik v raziskovalnem in uporabniškem (diagnostika, industrija) okolju. Vsebina predmeta in literatura 14. Opis vsebine (vsebinskih sklopov): Splošno o celici in načini preučevanja celice nastanek in evolucija celic mikroskopija prokarionska in evkariontska celica rastlinska in živalska celica modelni organizmi Zgradba in funkcija celičnih organelov jedro ribosomi celična membrana membranski transport endomembranski sistem: endoplazemski retikel, Golgijev aparat, vakuole kroženje membran; endocitoza; eksocitoza intracelularna prebava; lizosomi organeli energijskih transformacij: mitohondriji in kloroplasti citosol citoskelet: mikrotubuli, aktinski filamenti, intermediarni filamenti celična stena Celična komunikacija receptorji, signalne molekule Celični cikel interfaza in M faza regulacija celičnega cikla Celična delitev mitoza in citokineza Celična smrt programirana celična smrt nekroza Matične celice Tkiva in rak ekstracelularni matriks medcelične povezave obnavljanje tkiv rak 15. Literatura: a. Obvezna: Cooper GM. The Cell: A molecular approach. 3 izdaja, Sinauer Associates Inc, Sunderland, MA, Bruce Alberts, Alexander Johnson, Julian Lewis, Martin Raff, Keith Roberts, Peter Walter. Molecular biology of the cell: fifth edition. Garland Publishing, Inc. New York, London,

17 b. Priporočena: Lewin B. Genes VIII. Person Prentice Hall, Pearson Education, Inc. NJ, Lodish H, Berk A, Matsudaira P, Kaiser CA, Krieger M, Scott MP, Zipursky L, Darnell J. Molecular Cell Biology fifth edition, WH Freeman, Predvideni študijski dosežki: Znanje in razumevanje: Študent/ka pozna in razume zgradbo različnih tipov celic in na njeni osnovi delovanje posameznega tipa. Uporaba zmožnost razlikovanja različnih vrst celic, uporaba sodobnih metod in tehnik dela v celični in molekularni biologiji Refleksija: Študent je sposoben kritično ovrednotiti pridobljeno teoretično in praktično znanje o molekularni biologiji celice in ga uporabiti v delovnem okolju tako na raziskovalnem področju kot tudi v uporabniškem okolju. Prenosljive spretnosti: Študent pridobi sposobnost razumevanja ostalih predmetov s tega področja in ustrezno navaja osnovno besedišče predmetnega področja kot znanstvene discipline v slovenščini in tujem jeziku (angleščini). Študent je sposoben uporabiti različno literaturo, informacijsko komunikacijske tehnologije in je sposoben zbrati in ovrednotiti ter interpretirati pridobljene podatke. Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja 17. Metode poučevanja in učenja: Poleg predavanj obsega predmet problemsko orientirano učenje (POU), ki se zaključi z oddajo seminarske naloge. Teme bodo obsegala področja, kjer bodo študentje teoretično znanje nadgradili s kritičnim ovrednotenjem določenega problema iz prakse. Temo seminarja si izbere študent/ka sam/a iz nabora predlaganih tem in v dogovoru s predavateljem. Pri POU študenti razvijajo svoje jezikovne spretnosti (branje v slovenskem in tujih jezikih, pisanje, govorni nastop), naučijo se poiskati informacije (npr. knjižnica, svetovni splet, specialisti). Za vse aktivnosti povezane s POU dobijo študenti natančna navodila). Laboratorijske vaje bodo potekale v manjših skupinah. 18. Načini preverjanja znanja: Uspešnost pri vajah se ocenjuje na podlagi sodelovanja pri vajah in zaključnih poročilih o vajah, ter kolokviju. Pisni obseg seminarske naloge, ki ima predpisane iztočnice, je 1500 do 2000 besed in dolžina ustne predstavitve je minut. Sledijo vprašanja in razprava. Pozitivno ocenjen seminar in opravljen kolokvij sta obvezna predpogoja za pristop k pisnemu preverjanju znanja. K skupni oceni izpita šteje pisno preverjanje, seminarska naloga in kolokvij. Ocenjevalna lestvica: zadostno 6 (60-67), dobro 7 (68-75), prav dobro (76-83), prav dobro 9 (84-90), odlično 10 (91-100). Evalvacija 19. Metode in oblika evalvacije: Evalvacija izvedbe predmeta Sprotni razgovori izvajalca predmeta s študenti Anketa študentov ob zaključku izvajanja predmeta 17

18 Analiza uspešnosti študentov pri preverjanju znanja Evalvacija na ravni zavoda Obravnava poročil o izvedbi predmeta v okviru oddelkov Analiza uspešnosti študentov pri predmetu v okviru oddelkov 18

19 UČNI NAČRT: Upravljanje z zavarovanimi območji in trajnostna raba 1. Naslov predmeta: Upravljanje z zavarovanimi območji in trajnostna raba 2. Število ECTS kreditov: 6 3. Študijski program: Biodiverziteta 4. Stopnja: 1. stopnja, univerzitetni 5. Steber programa: notranji izbirni predmet 6. Jezik: slovenski 7. Posebnosti: Predmet izvaja habilitirani visokošolski učitelj. Izvajalec lahko za izvedbo posameznih vsebin povabi ustrezno usposobljene domače in/ali tuje gostujoče učitelje. 8. Obveznosti: oblika * število ur število KT izvedba P 30 1 učitelj SE 15 0,5 učitelj SV 30 1 učitelj SN 30 1 študent/ka ŠL 45 1,5 študent/ka PI 30 1 študent/ka Skupaj Cilji in predmetno specifične kompetence Slušatelj se seznani z zgodovinskimi izhodišči zavarovanih območij v svetu in Sloveniji, mednarodno kategorizacijo zavarovanih območij, različnimi načini in pristopi gospodarjenja z zavarovanimi območji, pravnimi izhodišči ter stanjem v Sloveniji in postopkom razglasitve zavarovanih območij, načrtovanju v zavarovanih območjih (načrt upravljanja). 10. Opis vsebine Izrazje, pojem zavarovanega območja Zgodovinska izhodišča ustanavljanja zavarovanih območij v svetu in Sloveniji Mednarodne kategorizacije zavarovanih območij Sistem zavarovanih območij v Sloveniji Mednarodno varovana območja v Sloveniji Sistemi presoj vplivov na naravo v zavarovanih območjih Zavarovana območja in Natura 2000 Postopek priprave predloga in razglasitve zavarovanega območja v Sloveniji Različni tipi in pristopi gospodarjenja z zavarovanimi območji Gozdarska dejavnost in zavarovana območja Mednarodne organizacije na področju upravljanja z zavarovanimi območji Upravljanje zavarovanih območij Predavanje gostujočega učitelja diskusija in sinteza na eno izmed tem. 11. Literatura Obvezna: Študijsko gradivo (izročki predavanj s priloženimi kopijami osnovnih virov) Skoberne, P., 1984: Sto naravnih znamenitosti Slovenije, Prešernova družba, Ljubljana. Skoberne, P., 2004: Pregled mednarodnih organizacij in predpisov s področja varstva narave 2005, priročnik, inačica 9.1, Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana. * Od kratic, povzetih po Katalogu obremenitve študentov, so uporabljene naslednje: P = predavanje, SE = seminarji, SV = seminarske vaje, SN = seminarska naloga, ŠL = študij literature in virov, PI = priprava na izpit in izpit. 19

20 IUCN, 1994: Guidelines for Protected Area Management Categories Predpisi s področja varstva narave Priporočena: Inventar najpomembnejše naravne dediščine 2. del: osrednja Slovenija, Zavod RS za varstvo naravne in kulturne dediščine, Ljubljana, 1991; uvodni del Skoberne, P., 2005: Varstvo narave v Sloveniji (pregled 2005), delovno interno gradivo, Ministrstvo za okolje in prostor. 12. Predvideni študijski dosežki Znanje in razumevanje: znanje in razumevanje izrazja, načel gospodarjenja z zavarovanimi območji v Evropi in svetu, obvladovanje izhodišč za gospodarjenje z gozdovi v zavarovanih območjih. Uporaba: usposobljenost za sodelovanje pri načrtovanju in upravljanju z zavarovanimi območji Refleksija: lastno razumevanje metodoloških pristopov in načel zavarovanih območij kot temeljnega ukrepa varstva narave, kritična uporaba kategorizacij ter načel načrtovanja in upravljanja z zavarovanimi območji. Prenosljive spretnosti: zbiranje in interpretiranje podatkov, uporaba IT, sposobnost komuniciranja z drugimi deležniki. 13. Metode poučevanja in učenja Oblike dela: frontalna oblika predavanj delo v manjših skupinah samostojno delo študentov/tk Predavanja, problemske diskusije, terenske vaje (informacijski sistemi, delo s podatki, iskanje virov). Metode dela: razlaga dialog, diskusija delo z besedilom proučevanje primera reševanje nalog vključevanje strokovnjakov za konkretna področja 14. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti Študent mora biti vpisan. Po oddanem poročilu o udeležbi na terenskih vajah, študent lahko opravlja ustni ali pisni izpit. Ustni ali pisni izpit in kolokvij. 15. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica Ocena sestoji iz treh elementov: aktivnega sodelovanja pri vajah (20%), izdelave in diskusijske predstavitve seminarske naloge (20%), ki obsega okoli 1500 besed, ter zaključnega izpita iz vsebine (60%). Kriterija za ocenjevanje seminarskih nalog sta vsebinski in oblikovni: pri vsebini so pomembni celovitost predstavljenega problema, kvaliteta in obseg črpanih virov, utemeljenost podatkov, logična razporejenost snovi, dedukcija argumenta ter smiselnost in ustreznost zaključka; pri obliki pa se ocenjuje uporaba kritičnega aparata, z njo v tesni zvezi pa so tudi formalna struktura naloge, bibliografija, navajanje citatov in literature, ter navsezadnje tudi jezikovna in oblikovna pravilnost. Ocenjevalna lestvica: zadostno 6 (60-67), dobro 7 (68-75), prav dobro 8 (76-83), prav dobro 9 (84-90), odlično 10 (91-100). 16. Metode vrednotenja kakovosti Vrednotenje izvedbe predmeta: Poročilo o izvedbi predmeta z oceno izvedbe 20

21 Anketa študentov/tk ob zaključku izvajanja Sprotni razgovori študentov/tk z izvajalci predmeta Vrednotenje na ravni zavoda: Obravnava poročil o izvedbi predmeta v okviru oddelka Analiza uspešnosti študentov/tk pri predmetu v okviru oddelka 21

22 UČNI NAČRT: Evolucijska biologija 1. Naslov predmeta: Evolucijska biologija 2. Šifra predmeta: 3. Število ECTS kreditov: 6 4. Študijski program: BIODIVERZITETA 5. Študijska smer: 6. Stopnja: 1. stopnja, univerzitetni 7. Letnik: Semester: zimski/letni 9. Steber programa: notranji izbirni predmet 10. Jezik: slovenski 11. Posebnosti: Prvi primer interdisciplinarnega poučevanja biogeografije v Sloveniji, pri katerem sodelujejo tako geografi kot biologi. 12. Obveznosti: oblika * število ur število KT izvedba P 30 1 učitelj/asistent SE 30 0,5 učitelj/asistent SN 30 0,5 študent/ka ŠL 45 1,5 študent/ka PI 45 1,5 študent/ka Skupaj Cilji in predmetno specifične kompetence Študenti/študentke se seznanijo s temelji evolucijske biologije kot univerzalnega povezovalnega koncepta, na katerem temelji biološka znanost. Skozi zgodovino razvoja evolucijske misli pridejo do darvinistične evolucije, katere razvoj spremljajo do sodobnega neodarvinizma. V času zaostrenih konfrontacij na relaciji evolucionizem kreacionizem študenti/ke lahko razumejo pomen evolucije za sodobno biologijo le skozi vlogo, ki jo pri tem igra formuliranje hipotez in njihovo testiranje. Predmet je sicer usmerjen v razumevanje temeljev darvinistične evolucije (spontana variabilnost selekcija), slušatelja/slušateljico pa uvede tudi v osnovne hipoteze nastanka življenja. 14. Opis vsebine Zgodovina razvoja evolucijske misli pred Darwin-Wallacevo teorijo in po njej; Definicija življenja; Spontana variabilnost (mutacije molekularna variabilnost in njen pomen za evolucijo); Naravna selekcija; Evolucija in biogeografija; Evolucija in speciacija; Koncept biološke vrste; Evolucija v času (z osnovami paleontologije); Izvor in evolucija človeka; Izvor življenja; Kreacionizem in evolucionizem. 15. Literatura Dawkins, R The ancestor's tale. Orion Publishing Group, London. King, M Species evolution. The role of chromosomal change. Cambridge University Press, Cambridge. Mayr, E Towards a new philosophy of biology. Harvard University Press, Cambridge. Moya, A., Font, E Evolution. From molecules to ecosystems. Oxford University Press, Oxford. Smith, J.M., Szathmary, E The origins of ife. From the birth of life to the origin of language. Oxford University Press, Oxford. Stanley, S.M Macroevolution. Pattern and process. Johns Hopkins University Press, London. * Od kratic, povzetih po Katalogu obremenitve študentov, so uporabljene naslednje: P = predavanje, SE = seminar, SN = seminarska naloga, ŠL = študij literature in virov, PI = priprava na izpit in izpit. 22

23 16. Predvideni študijski dosežki Predmet bo študenta/ko uvedel v osnovni povezovalni koncept sodobne biologije, v evolucijsko biologijo. Omogočil mu/ji bo razumevanje temeljnih mehanizmov spreminjanja in prilagajanja živega sveta. Razmeroma velik delež samostojnega dela je namenjen vzpodbujanju in razvoju kritičnega interpretiranja raznovrstnih bioloških dejstev v luči evolucije, kar lahko dosežejo s samostojnim študijem in predstavljanjem in zagovarjanjem zaključkov v obliki seminarjev. 17. Metode poučevanja in učenja Razgovor/diskusija/debata Proučevanje primera Predavanja Seminarska naloga Samostojen študij strokovne tekoče periodike 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma opravljanja študijskih obveznosti seminarska naloga: študent ustno poroča o lastnih delih v seminarju 19. Metode ocenjevanja Študent je ocenjen na osnovi znanja, ki ga izkaže pri izpitu: uspešna rešitev pisnega testa ali ustnega izpita daje 80 % končne ocene pri predmetu. Študent iz predstavitve seminarske naloge pridobi 20 % končne ocene. Ocenjevalna lestvica je uzakonjena: nzd (1, 2, 3, 4, 5); zd (6); db (7); pd (8), pd (9), odl (10). 20. Metoda evalvacije kakovosti Učitelj odda poročilo o izvedbi predmeta in oceni izvedbo in druge pogoje, ki so vplivali na delo; Ustanova poskrbi za anonimno anketiranje študentov ob zaključki izvajanja predmeta; Ustanova zagotovi razgovor med študentom in izvajalci predmeta po njegovem zaključku; Poročila učiteljev in rezultate ankete obravnava oddelek in komisija za kakovost; Vsakoletno se opravi analiza uspešnosti študentov pri predmetu; Učitelj se individualno in tajno seznani z vsemi postopki, ki so evalvirali njegovo delo. 23

24 UČNI NAČRT: Biogeografija 1. Naslov predmeta: Biogeografija 2. Število ECTS kreditov: 6 3. Študijski program: BIODIVERZITETA 4. Stopnja: 1. stopnja, univerzitetni 5. Steber programa: notranji izbirni predmet 6. Jezik: slovenski 7. Posebnosti: Prvi primer interdisciplinarnega poučevanja biogeografije v Sloveniji, pri katerem sodelujejo tako geografi kot biologi. 8. Obveznosti: oblika * število ur število KT izvedba P 30 1 učitelj/asistent SE 15 0,5 učitelj/asistent TV 30 1 asistent SN 15 0,5 študent/ka ŠL 45 1,5 študent/ka PI 45 1,5 študent/ka Skupaj Cilji in predmetno specifične kompetence Študenti se seznanijo z osnovnimi principi biogeografije, torej z vzorci razporeditve biodiverzitete v prostoru in s procesi, ki so pripeljali do obstoječega stanja. Spoznajo metodologijo in domet deskriptivne, analitske in eksperimentalne biogeografije. Pridobijo potrebne biološke osnove za razumevanje biogeografskih principov: teorija vrste, evolucija in filogenija, molekularna biologija in filogeografija, ekologija in ekofiziologija vrst ter delovanje in struktura ekosistemov. 14. Opis vsebine Osnovni principi biogeografije; Okolje in zgodovina (razširjenost vrst; razširjenost združb; dinamična biogeografija; glaciacije in biogeografska dinamika v pleistocenu); Zgodovinski vzorci in procesi (speciacija in izumiranje; disperzija; enedemizem in provincializem; filogeografija); Recentni vzorci in procesi (otoška biogeografija; vrstna in ekosistemska diverziteta); Biogeografija in varstvena biologija. 15. Literatura Avise, J.C Phylogeography. The history and formation of species. Harvard University Press, Cambridge. Blondel, J.; Arnson, J Biology and wildlife of the Mediterranean region. Oxford University Press, Oxford. Brown, J.M.; Gibson, A.C Biogeography. C.V. Mosby Comp., London. Brown, J.M.; Lomolino, M.V Biogeography. 2nd ed. Sinauer Associates, Sunderland. Griffiths, H.I.; Kryštufek, B.; Reed, J.M Balkan biodiversity. Pattern and process in the European hotspot. Kluwer Academic Publishers, Dordrecht. Kryštufek, B Osnove varstvene biologije. TZS, Ljubljana. MacArthur, R.H. 1984, Geographical ecology. Patterns in the distribution of species. Princeton University Press, Princeton. Myers, A.A.; Giller, P.S Analytical biogeography. An integrated approach to the study of animal and plant distribution. Chapman and Hall, London. * Od kratic, povzetih po Katalogu obremenitve študentov, so uporabljene naslednje: P = predavanje, SE = seminarji, SV = seminarske vaje, SN = seminarska naloga, ŠL = študij literature in virov, PI = priprava na izpit in izpit. 24