ITS novice december 2016 Uvodnik Spoštovani člani S-ITS, pred vami je zadnja letošnja številka S-ITS novic. Konec leta je tudi čas za pregled društven

Transkripcija

1 ITS novice december 2016 Uvodnik Spoštovani člani S-ITS, pred vami je zadnja letošnja številka S-ITS novic. Konec leta je tudi čas za pregled društvenih aktivnosti. Poleg same promocije inteligentnih transportnih sistemov v Sloveniji, elektronskih novic s področja ITS, sodelovanja v Network of ITS smo organizirali tudi mednarodni simpozij ISEP 2016, ki je bil uspešen iz vseh vidikov. Člani smo se v letošnjem letu udeležili strokovne ekskurzije in izmenjave izkušenj s kolegi iz Bosne in Hercegovine. Intenzivno pa se pripravljamo tudi na ISEP 2017, kamor vas vabimo, da prispevate k kvaliteti ali z referati vašega dela ali pa kot sponzorji simpozija. V kolikor ima vaša organizacija v svoji paleti zanimiv produkt ali ste v zadnjem času izvedli projekt, ki bi ga radi predstavili ostalim članom S-ITS, prosim posredujte več informacij na društveni naslov info@sits.si. Enako velja, če imate zanimivo ITS novico. Sicer pa vam ob koncu letu želim vesel december, mirne prihajajoče praznike, veliko sreče in zdravja ter obilico delovnih uspehov v prihajajočem letu. In seveda, prijetno branje novic. Lep pozdrav, Robert Rijavec Predsednik S-ITS

2 Novice članov društva S-ITS Vabilo na redni letni občni zbor ITS Slovenije V torek vas vabimo, da se udeležite rednega letnega občnega zbora našega društva, ki bo v prostorih Gostišča Julči, Zelena pot 10, Ljubljana ob 14:30. Predviden dnevni red: 1. Otvoritev občnega zbora ITS Slovenije: predsednik mag. Robert Rijavec 2. Izvolitev organov občnega zbora/delovno predsedstvo 1 član, zapisnikar 1 član, overitev zapisnika 2 člana, verifikacijska komisija 3 člani/ 3. Poročila za leto 2015 o Predsednik IO ITS Slovenije: predstavitev dela in finančno stanje; o Predsednik NO ITS Slovenije 4. Razprava in sklep o poročilih 5. Program dela in plan financiranja za leto : Uporaba članarine, ISEP Razno Obveščanje o potovalnih časih v času poletnih konic Za voznike, cestne operaterje in prometne inženirje predstavlja podatek o potovalnem času najbolj uporabno informacijo pri načrtovanju potovanja. Informacija o predvidenem potovalnem času vzdolž odseka z zgoščenim prometnim stanjem je za voznike najbolj uporabna prometna informacija, na podlagi katere lahko optimizirajo in prilagodijo svoje potovanje. DARS je z namenom informiranja voznikov v času poletnih prometnih konic tranzitnega prometa na poti na hrvaško Istro implementiral funkcionalnost obveščanja voznikov o izmerjenih potovalnih časih med Bertoki in mejnima prehodoma Sečovlje in Dragonja.

3 Podatke o potovalnih časih zagotavlja komercialni ponudnik t.i.»floating car data«podjetje Be-Mobile iz Belgije, ki sledi gospodarskim vozilom s pomočjo sledenja GPS naprav. Na zadnjem grafičnem prikazovalniku spremenljive prometno-informativne signalizacije na Bertokih je tako voznikom podana informacija o potovalnem času na dveh alternativnih poteh. Trenutno se podatki prikazujejo le za omenjeni relaciji, obstaja pa seveda možnost razširitve na ostale relacije, ki ponujajo alternativne poti ko npr. ljubljanski avtocestni obroč, alternativa proti mejnemu prehodu Sočerga itd.

4 Crocodile 2 - Nadaljevanje projekta Crocodile Skladno z uspešno izvedenim projektom Crocodile je prišla pobuda za izvedbo nadaljevanja projekta. Namen projekta Crocodile 2, ki naj bi trajal do leta 2018, je razširitev prometnih informacij v realnem času, povezanih z varnostjo cestnega prometa. To naj bi bilo doseženo s podpisom novih mednarodnih sporazumov, ki bodo urejali odziv in pristojnosti deležnikov vodenja prometa v posameznih državah. Namen je za vsako posamezno državo partnerico vzpostaviti enotno točko obveščanja, ki bi skrbela tudi za komunikacijo s sosednjimi državami in s čimer bi bilo doseženo optimalno podajanje prometnopotovalnih informacij voznikom na čezmejnih območjih. V tri-letnem projektu Crocodile je sodelovalo 10 partnerjev (Avstrija, Ciper, Češka, Nemčija, Grčija, madžarska, Italija, Poljska, Romunija in Slovenija) ter trije opazovalci (Bolgarija, Hrvaška in Slovaška). V sklopu projekta so bili obravnavani trije glavni cestni koridorji: Baltik Jadran (povezava Nemčije z Italijo in Slovenijo), Ren Donava (od Nemčije do Bolgarije) in povezava od Nemčije do Grčije, poimenovana Orient East Med (Vzhod Vzhod Sredozemlje). Skupna vrednost»krokodiljega«projekta je bila 31,4 milijona evrov, EU pa je prispevala petino (6,3 milijona evrov), državni proračuni 20,3 milijona, promotor pa 4,8 milijona evrov. Koordinator Crocodila je bil AustriaTech.

5 GoOpti za širitev zbral 4,4 milijona evrov, od tega 1,5 milijona evrov nepovratnih sredstev Evropske unije Naš član GoOpti ponuja prevoze iz različnih evropskih mest do priljubljenih letališč za sprejemljivo ceno. Podjetje je v jesenskem obdobju zbralo več kot štiri milijone evrov, ki jih bo porabilo za širitev svoje ponudbe v več evropskih mest. Način delovanja GoOpti bi lahko primerjali s storitvijo Uber za neodvisne ponudnike prevoza, saj povezuje potnike iz manjših evropskih mest, ki želijo potovati v ali iz večjih letališč. Njihova želja je ljudem, ki živijo v mestih, kjer ni mestnega letališča ali pa je eno z omejenim številom direktnih letov, zagotoviti cenovno ugoden prevoz do letališča. GoOpti z združevanjem potencialnih strank in uporabo spremenljivih cen, ki jih uvrščajo med bolj uspešne avtobusne prevoznike, ter časom odhoda, skupaj z algoritmom, ki napoveduje povpraševanje, ponuja potnikom cenejšo in bolj zeleno možnost kot je lasten prevoz. GoOpti se sedaj trudi v svoje vrste pridobiti lokalna prevozna podjetja s kombiji in mini avtobusi, ki se jih poslužujejo predvsem za poslovna potovanja in privatne skupine. Transportnim podjetjem nudijo dostop do inovativnega poslovnega modela, naših strank, orodij za upravljanje flote, enotno podporo centra in zagotovljen letni dohodek, če so predani. Za pomoč pri tej misiji je GoOpti, ki trenutno deluje v Sloveniji, na Hrvaškem, v Italiji, Nemčiji, Avstriji, na Madžarskem in Slovaškem, zbral 4,4 milijona evrov novih sredstev. 1,5 je prejel nepovratnih sredstev Evropske unije. Nova sredstva bodo porabili za nadaljnjo širitev v več evropskih mest.

6 Predstavitev evropskega projekta SOCIALCAR - CARPOOLING Konec septembra je v ljubljanski mestni hiši potekala predstavitev projekta Social car Carpooling ter dosedanjih izkušenj, dobrih praks in priložnosti, ki jih ponuja souporaba osebnih avtomobilov (»carpooling«). Projekt SocialCar je evropski projekt programa Obzorje 2020 in se je pričel junija 2015 ter bo trajal do maja Projekt združuje mesta, občine, regije, razvijalce, programerje pametnih prometnih sistemov, prometne inženirje in uporabnike souporabe vozil iz različnih evropskih držav. Projekt si prizadeva zmanjšati pogostost voženj, kjer se v avtomobilu vozi le ena oseba. Rezultat projekta bo mobilna aplikacija za souporabo prevozov. Iskanje prevozov v aplikaciji SocialCar zajema širok nabor alternativnih prevoznih storitev, kot so souporaba avtomobila, javna kolesa, taksi prevoz, deljenje avtomobilov (»carsharing«) in jih povezuje z javnim prevozom. Projekt SocialCar tako omogoča sinergije med ponudniki običajnih in alternativnih načinov prevoza v Ljubljani in širši regiji. Vključevanje alternativnih prevoznih storitev v načrtovanje vožnje povečuje ozaveščenost voznikov in potnikov, da lahko del svojega potovanja opravijo na ta način. Za večjo zanesljivost aplikacija zagotavlja podatke v realnem času o dosegljivosti prevozov ter informacije o njihovi rezervaciji. Na dogodku je bila predstavljena tudi vizija trajnostne mobilnosti v Ljubljani in širši regiji ter nadaljnje možnosti implementacije v Ljubljani ter možnosti prihodnjega sodelovanja med različnimi deležniki na področju souporabe osebnega avtomobila. Za varno vožnjo po avtocestah Na DARSu so pripravili krajši izobraževalni film kako varno voziti po avtocesti.

7 Izmenjava podatkov o imetnikih vozniških dovoljenj znotraj EU Slovenija je vključena v omrežje RESPER, ki med članicami EU omogoča izmenjavo podatkov o imetnikih vozniških dovoljenj in podatkih o samem vozniškem dovoljenju. Podatke Slovenija izmenjuje z 21 članicami EU. Postopek preverjanja podatkov se je s tem sistemom bistveno skrajšal, saj je bilo potrebno prej za podatke zaprositi v pisni obliki. Ko imenitniki vozniških dovoljenj iz držav članic EU želijo zamenjati vozniško dovoljenje, upravne enote sedaj neposredno preverjajo podatke pri pristojnih organih držav članic EU. Prav tako pa pristojni organi držav članic preko tega sistema preverjajo podatke o veljavnosti slovenskih vozniških dovoljenj, ko želi posameznik slovensko vozniško dovoljenje zamenjati v drugi državi članici. V Sloveniji je v uporabi tudi aplikacija CBE, ki omogoča članicam EU, da na podlagi registrske tablice in datuma prekrška pridobijo podatke o vozilih, ki so registrirana v Sloveniji, in njihovih lastnikih ter o uporabnikih, ki so naredili prometni prekršek v drugi članici EU. Trenutno v druge članice EU poizveduje le policija, saj morajo redarske službe in inšpektorati še prilagoditi svoje aplikacije za povezavo s CBE.

8 Slovenci smo radi neodvisni z avtomobilom, javni promet diši le četrtini V zadnjih desetletjih se je v Sloveniji proračunska sredstva vlagalo predvsem v gradnjo avtocestnega križa, veliko manjša sredstva pa so dobile druge oblike javnega prometa. V obdobju se je začel graditi prvi avtocestni odsek med Vrhniko in Postojno. Do leta 1994 je bilo zgrajenih 139 km štiripasovnih avtocest in hitrih cest. V letu 2000 je bilo zgrajenih že 369 km avtoceste, ob vstopu Slovenije v EU približno 422 km, sedem let po vstopu v EU pa smo imeli zgrajenih že nekaj več kot 675 km avtoceste. Po dograditvi novih avtocest in hitrih cest je pot iz Lendave do Kopra približno dve uri krajša kot leta V letu 1991 smo za to pot potrebovali približno štiri ure in pol. Posledično imamo v Sloveniji vse več avtomobilov. Ob osamosvojitvi je bilo registriranih dobrih 600 tisoč osebnih avtomobilov, danes jih imamo že več kot milijon. Vse več avtomobilov pa pomeni zmanjševanje uporabe javnega prometa, ki tudi zaradi slabše infrastrukture izgublja svoje potnike. Že leta 2010 se je število potnikov v primerjavi z letom 2001 prepolovilo, od takrat do danes pa je še padlo. Število uporabnikov mestnega javnega prevoza in železniškega prometa je sicer ostalo enako kot leta 2010, za okrog 10 odstotkov pa je padlo število uporabnikov cestnih javnih linijskih prevozov.

9 Ne glede na vse višje stroške lastništva avtomobila večina Slovencev še ne razmišlja o večji uporabi javnega prevoza. V anketi, ki so jo izdelali pri Episcentru, je med anketiranci, ki imajo svoj avtomobil, razmišljanje o usmeritvi k javnemu prevozu priznala le četrtina. Preostali bodo za svoje dnevne potrebe raje še naprej uporabljali lasten avtomobil. Več kot polovica jih je kot glavni razlog navedla pomanjkanje javnega prevoza v njihovem kraju, mnogi pa so izpostavili večjo mobilnost z avtomobilom. Med tistimi, ki pa v javnem prevozu že vidijo cenejšo alternativo uporabi avtomobila, jih je največ omenilo prav stroške (49 odstotkov), gnečo na cestah (22 odstotkov), med pogostejšimi odgovori pa sta bila tudi iskanje parkirnega mesta in ekološki razlogi. (povzeto po siol.net)

10 EU in svetovne ITS novice Učinki sistema za nadzor in vodenje prometa Po implementaciji sistema za nadzor in vodenje prometa na odseku angleške avtoceste M62 leta 2013, so izvedli prve analize učinkov sistema. Zadnja dognanja tako kažejo, da so se potovalni časi po implementaciji spremenljive prometno-informativne signalizacije, preko katere prometno-odvisno omejujejo hitrost ter z uporabo odstavnega pasu v času koničnih ur, zmanjšali za 30 minut na vozilo v obdobju enega tedna. S pomočjo merilnikov prometa spremljajo število vozil, njihovo hitrost ter gostoto prometnega toka in na podlagi tega izračunavajo stopnjo prometnega stanja. Vodenje prometa glede na prometno stanje izvajajo preko grafičnih prikazovalnikov spremenljive prometno-informativne signalizacije. Investicija v vrednosti 136 mio funtov skupaj s preureditivijo odstavnega pasu se je izkazala kot upravičena. Po besedah naročnika»pametna avtocesta«pozitivno vpliva na odvijanje prometa in se kaže kot učinkovita pri prihrankih potovalnih časov. Poleg krajših potovalnih časov, se je število prometnih nesreč zmanjšalo za tretjino. Z uporabo video nadzornega sistema je nadzornikom prometa v nadzornem centru omogočeno spremljanje prometa ter hitro in učinkovito ukrepanje v primeru izrednih dogodkov.

11 Alkoholne ključavnice v avtih le vprašanje časa Lansko leto je zaradi vožnje pod vplivom alkohola na naših cestah umrlo 36 ljudi (vseh skupaj 120). Zaradi posledic vožnje pod vplivom alkohola je bilo hudo poškodovanih še 132 ljudi, 636 pa lažje. Alkohol za volanom je kljub pozitivnim spremembam v zadnjih letih, ko družba na splošno veliko odločneje obsoja takšno početje, še vedno zelo pereč dejavnik pri prometnih nesrečah. Številne države po svetu, med drugim tudi več evropskih, je že uvedlo prakso uvajanja alkoholnih ključavnic v vozila, ko vozniki povratniki ali profesionalni vozniki ne morejo zagnati motorja, ne da bi prej pihnili v napravo in dokazali, da v sapi ni prisotnega alkohola. Lani maja pa je v veljavo stopila tudi direktiva EU, ki dovoljuje vpis posebne kode 69 v vozniško dovoljenje, s čimer je članicam dovoljeno, da voznikom, ki so vozili pod vplivom alkohola, namestijo alkoholne ključavnice. Sedaj gre zares očitno tudi v Sloveniji, saj je bila v DZ sklicana okrogla miza na temo morebitne uvedbe alkoholnih ključavnic v vozila, pa tudi o poostrenem nadzoru nad alkoholiziranimi vozniki. Pričakovati je, da bodo napovedane spremembe cestne zakonodaje torej omogočile tudi tovrstne naprave, ki se jih v tujini, denimo Franciji, od letos obvezno poslužujejo pri profesionalnih voznikih za prevoz otrok, ali pa v skandinavskih državah, kjer se pri nadzoru nad posamezniki, ki so bili v preteklosti že kaznovani zaradi vožnje pod vplivom alkohola in morajo določeno testno obdobje "živeti" z alkoholno ključavnico. Volvo je že pred leti predstavil alcoguard - tovarniško nameščeno alkoholno ključavnico.

12 Boris Podbevšek iz podjetja Timtrade, kjer se z alkotesterji za različno profesionalno rabo ukvarjajo že vrsto let, opozarja, da niti alkoholne ključavnice niso stoodstotna tehnologija, saj bi jo lahko pijani voznik pretental tako, da bi mu v napravo pihnila trezna oseba. Prav tako takšne ključavnice niso poceni, na avtomobilski računalnik pa jo mora priklopiti strokovnjak. Na agenciji za varnost v prometu AVP so pred leti že izvajali raziskavo in anketo pri profesionalnih voznikih in splošni javnosti ter tehnologijo na tej podlagi označili kot zelo pozitivno pri boju proti alkoholu na cestah. Zato so ministrstvo za infrastrukturo v preteklosti že pozvali, naj Zakon o pravilih v cestnem prometu ustrezno prilagodi, da bi omogočil voznikom prekrškarjem v rehabilitacijskih programih programih zdravljenja, v kolikor bo sodišče to ocenilo, namestiti alkoholna ključavnica. Kitajci uresničili futuristično zamisel: dvignjeni avtobus že opravil testno vožnjo Pred časom smo v eni od prejšnjih številk S-ITS novic pisali o futurstični kitajski zamisli dvignjenega avtobusa, ki "nadvozijo" druga vozila. Mnogi so zamisel označili za znanstveno fantastiko, danes pa je prototip takšnega avtobusa v kitajski provinci Hebei že zapeljal na testno vožnjo. Dva metra visok "tranzitni dvignjeni avtobus" (TEB - Transit Elevated Bus) je dvignjen in precej širok ter nadvozi zastoje na cestah. Poganja ga elektrika, v svojem 21 metrov dolgem in 7,6 metra širokem trupu pa lahko prevaža 300 potnikov. Naenkrat lahko skupaj povežejo do štiri takšne avtobuse.

13 Testna vožnja je potekala na 300 metrov dolgi progi v severovzhodnem mestu Qinhuangdao. Vozilo naj bi doseglo hitrost do 60 kilometrov na uro, vozi pa po tirih, ki ležijo na straneh navadnih cest. Prednost takega vozila je, da bo prihranil veliko prostora na cesti, zaobšel pa bo lahko tudi zastoje. TEB ima iste funkcije kot podzemna železnica, a stroški izdelave predstavljajo manj kot petino stroškov izgradnje podzemne železnice. En takšen avtobus lahko nadomesti 40 navadnih avtobusov.

14 Elektrifikacija transporta tovornjakov na Švedskem Na Švedskem načrtujejo, da bodo do leta 2030 izvedli popolno elektrifikacijo transporta tovornjakov. Pred kratkim so že začeli preizkušati prvi pilotni projekt, prihodnje leto pa sledi začetek drugega projekta. Gre za neke vrste polavtonomni tovornjak, ki spominja na električni trolejbus. Električno vozilo se dotika dveh električnih žic, preko katerih z dvema drogovoma - trolama dobiva elektriko. Zato so dvokilometrski avtocestni odsek E16 elektrificirali, podobno kot pri mreži trolejbusov. Sistem so razvili pri Siemensu. Na streho devet ton težkega tovornjaka Scania-G so postavili pantograf oziroma tokovni odjemnik, ki prenaša električno energijo iz drsnega (kontaktnega) vodnika do vozila, ki vozi v realnih razmerah. Zamisel je, da bi se tovornjaki napajali z elektriko s pomočjo kontaktne mreže, ki poganja elektromotor z močjo 130 kilovatov in 1050 Nm navora. Na delih, kjer trenutno mreža ni postavljena, elektromotor energijo pridobiva iz litij-ionske baterije, ki omogoča električni doseg do treh kilometrov poti. Pilotni projekt izvajajo s tovornjakom znamke Scania, ki je opremljen tako z elektromotorjem kot standardnim SUS-motorjev na biodizel s prostornino 13 litrov. Varnost pred kibernetskimi napadi Vse več uporabnikov avtomobilov je med vožnjo povezanih s svetovnim spletom, s tem pa se, tudi če gre za povezavo preko zunanjih mobilnih telefonov ali tabličnih računalnikov, vse bolj izpostavljajo tveganju hekerskega vdora v sistem. Kot pravijo pri Harmanu, enemu izmed vodilnih proizvajalcev povezanih vozil (ang. Connected vehicles) so bila za kibernetsko varnost še pred nekaj leti

15 zaskrbljeni zgolj strokovnjaki, zdaj pa že vse bolj zanima tudi laične uporabnike avtomobilov. Glede na raziskave v nekaterih državah že 59 odstotkov kupcev skrbi, če jim lahko kdo vdre v vitalne sisteme avtomobila. Gre predvsem za strah pred "ugrabitvijo" avtomobila, ko vam nekdo denimo med običajnim poslušanjem avtoradia vdre med vožnjo v avtomobilski računalnik, prevzame nadzor nad vozilom in vam blokira zavore, izključi žaromete ali pa zgolj poveča zvok radia. Kot pravijo strokovnjaki, je resničnost drugačna, saj do sedaj še ni prišlo do nepooblaščenega vdora v avtomobil. V vse vdore, o katerih se je pred časom pisalo, so bili vpleteni strokovnjaki, ki so jih izvedli pod nadzorovanimi pogoji. Pri Harmanu so kljub temu oblikovali večplastni varnostni sistem proti vdoru v avtomobilske računalnike "5 + 1", za katerega pravijo, da je vanj nemogoče vdreti. V osrčju sistema je varna hardverska platforma, na katero je mogoče varno shraniti kriptografske ključe in varno izvajati občutljive operacije, ki so ločene od info-zabavnostnih sistemov. Naslednja stopnja je nadzor nad dostopom do spominskih medijev in zunanjih naprav, ki v bistvu določa, kdo ima dostop do česa. Če bi rad predvajalnik zgoščenk nenadoma posegal v delovanje zavor, je to vsekakor zgovorno znamenje, da je nekaj narobe. Naslednja je funkcija"sandbox", ki na novo naložene aplikacije loči od ključnih komponent sistema in jih odstrani, če se izkažejo za škodljive. Peta stopnja zaščite je sistem za zaščito omrežja, ki nadzoruje pretok informacij v in iz avtomobila in tako kot "firewall" na računalniku išče znake vdora. Končna stopnja v varnostnem sistemu je neprestana daljinska nadgradnja navigacije, upravljanja motorja, info-zabavnostnih vmesnikov in drugih različnih sistemov v avtomobilu, s čimer se zagotovi, da je avtomobil vedno zaščiten pred novimi grožnjami.

16 Prihajajoči dogodki Povabilo k oddaji referatov za simpozij ISEP 2017 v Ljubljani med 27. in 28. marcem 2017 Med 27. in 28. marcem 2017 bo v Ljubljani potekal 25. Mednarodni simpozij o elektroniki v prometu pod sloganom»storitve za mobilnost in mobilnost kot storitev«. 25. Simpozij se bo skušal osredotočiti na temo, kako ITS sisteme in storitve uporabiti kot orodje za pametno mobilnosti. V času digitalne dobe na plan prihajajo nove inovativne rešitve na področju avtomatizacije prevozov, pojavljajo se novi poslovni modeli, ki mobilnost ponujajo kot storitev. Pokazati bomo poizkušali, da inovativne storitve predstavljajo možnost za boljšo mobilnost, zlasti v jugovzhodni Evropi, kjer so slaba prometna infrastruktura in demografske razlike resne ovire za hitrejši razvoj. Cilj simpozija je promocija strateških usmeritev v integracijo in krepitev evropske raziskovalne dejavnosti na področju sonaravnega transporta v Sloveniji, drugih mladih članicah ter pridruženih in sosednjih državah. 27. marca 2017 bodo strokovnjaki z različnih področij transporta predstavljali izbrane referate v tehnični in plenarni sekciji. Referati bodo predstavljeni v zborniku simpozija. 28. marca sledi strokovna ekskurzija Pomembni datumi: 23. januar 2017 Oddaja povzetkov 27. januar 2017 Potrdilo o sprejemu članka na simpozij 27. februar 2017 Oddaja osnutka članka 14. marec 2017 Oddaja končnega članka Več informacij na ali na info@sits.si ali info@isep.si.