ITS novice april 2016 Uvodnik Spoštovani člani S-ITS, Konec meseca marca smo izpeljali že 24. mednarodni simpozij ISEP. Predstavljeni so bili zanimivi

Transkripcija

1 ITS novice april 2016 Uvodnik Spoštovani člani S-ITS, Konec meseca marca smo izpeljali že 24. mednarodni simpozij ISEP. Predstavljeni so bili zanimivi referati udeležencev s področja Slovenije in okoliških držav. Dogodek je ponovno pokazal, kako pomembna so skupna druženja in mreženje strokovnjakov s področja inteligentnih transportnih sistemov. V domačem delu novic je kratka predstavitev letošnjega ISEP-a, govorimo tudi o aktivnostih naših članov. Mednarodne novice govorijo o dosežkih s področja ITS v svetu. V teku so tudi že pogovori o letošnji strokovni ekskurziji, ki jo bomo predvidoma izvedli v mesecu septembru. Idej je veliko, vsebina ekskurzije pa naj zaenkrat ostane skrivnost. Bo pa poučna, kot vse do sedaj. Kot ste že vajeni, vas tudi tokrat vabim k aktivnemu sodelovanju pri pripravi društvenih novic s predstavitvijo vaših izdelkov ali projektov, ki ste jih izvedli s področja inteligentnih transportnih sistemov. Vaše prispevke prosim pošljite na info@sits.si. Lep pozdrav, Robert Rijavec Predsednik S-ITS

2 Novice članov društva S-ITS 24. mednarodni simpozij o elektroniki v prometu pod naslovom»its za smotrno porabo energije«- ISEP 2016 Slovensko društvo za inteligentne transportne sisteme je v sodelovanju z Elektrotehniško zvezo Slovenije pod pokroviteljstvom GH Holdinga in Thalesa 29. in 30. marca 2016 v Ljubljani organiziralo 24. mednarodni simpozij o elektroniki v prometu ISEP 2016, pod sloganom»inteligentni transportni sistemi za smotrno porabo energije«. Simpozij sta z govorom dobrodošlice odprla mag. Robert Rijavec, predsednik slovenskega društva za inteligentne transportne sisteme ter mag. Rudi Zorko, predsednik elektrotehniške zveze Slovenije. Letošnjega simpozija se je udeležilo preko 50 delegatov iz 5 držav, ki so se osredotočili na pomen načrtovanja, razvoja in uporabe inovativnih tehnologij prometne infrastrukture in prometnih sredstev z namenom sinergije med različnimi aplikacijami telematike, ki uporabnikom zagotovijo ključne informacije v realnem času. Inteligentni transportni sistemi in storitve se namreč z bliskovito hitrostjo razvijajo in razširjajo za vse vrste prevoza po vsej Evropi. Cilj simpozija je promocija strateških usmeritev v integracijo in krepitev evropske raziskovalne dejavnosti na področju sonaravnega transporta v Sloveniji, drugih mladih članicah ter pridruženih in sosednjih državah.

3 Prvi dan kongresa so domači in tuji strokovnjaki predstavili 20 zanimivih referatov iz področja cestnega, železniškega in vodnega prometa. Mag. Robert Rijavec je predstavil referat na temo vključitve javnosti za zagotovitev boljšega upravljanja z ITS sistemi. G. Boban Đorđević s fakultete za pomorstvo in promet v Portorožu je govoril o ključnih kazalcih merjenja vpliva ITS sistemov na promet. Boris Kamin iz GH Holdinga je predstavil implementacijo ERTMS/ETCS sistema v Sloveniji. Naš član, mag. Savin Gorup iz podjetja Asist je predstavil opremo predora Sten pri Škofja loki, enega od zadnjih gradbenih dosežkov na slovenski državni cestni mreži. Igor Ritonja iz slovenskih železnic je govoril o vzpostavitvi sistema ERTMS na progi med Grosupljem in Kočevjem. Mikhail Sysoev s fakultete za elektrotehniko v Ljubljani je predstavil metodologijo določevanje načina vožnje na podlagi kontekstualnih podatkov. Siniša Husnjak iz zagrebške fakultete za promet je predstavil možnost meritev karakteristik prometnega toka s pomočjo mobilnih telefonov.

4 Drugi dan simpozija je bil namenjen obisku nadzornega centra predora Karavanke na Hrušici. Boštjan Smrdelj, vodja nadzornega centra DARS nam je predstavil aktivnosti nadzornega centra, ki upravlja z najdaljšim slovenskim enocevnim predorom dolžine 7864 m.

5 Podrobno smo so ogledali tudi delovanje sistema termovizije, ki skrbi za pregled pregretosti tovornih vozil pred vstopom v sam predor. Mednarodni simpozij ISEP 2016 se je ponovno izkazal za zelo pomemben dogodek za mreženje ITS strokovnjakov Slovenije in sosednjih držav, z vzpostavitvijo poslovnih in osebnih stikov med starejšimi in mlajšimi obiskovalci Simpozija, ki predstavljajo jedro razvoja in implementacije inteligentnih transportnih sistemov.

6 10 let Prometno-informacijskega centra Prometno-informacijski center za državne ceste (PIC), ki sta ga ustanovili Direkcija RS za infrastrukturo in Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS d.d.), je 15. marca dopolnil deseto leto uspešnega delovanja. Center, katerega glavna naloga je obveščanje javnosti o stanju in prevoznosti vseh državnih cest ter prometu na njih, je v tem obdobju radijskim in televizijskim postajam posredoval več kot informacij o dogodkih na državnem cestnem omrežju: v povprečju na leto, 1635 na mesec in 53 na dan. Število uporabnikov storitev, ki jih ponuja PIC, se iz leta v leto povečuje. Samo v zadnjih petih letih so operaterji sprejeli že več kot klicev, na spletni strani promet.si zabeležili prek 3,4 milijona uporabnikov. PIC - število klicev po letih različni obiskovalci obiski V sklopu obeleženja 10. obletnice so bile med drugim dodane tudi nove vsebine na spletno stran promet.si, na primer predvideni potovalni časi med posameznimi večjimi kraji in relacijami, podatke o prometu pa po novem lahko opazujemo na zemljevidu kot različno obarvane odseke cest, ki ponazarjajo gostoto prometa.

7 Družba DARS d.d. upravlja z informacijskim sistemom Kažipot II, katerega namen je zbiranje, obdelava in distribucija prometnih informacij ter zagotavljanje s tem povezanih storitev. Informacijski sistem Kažipot II je del informacijskega sistema za nadzor in obveščanje o stanju in prometu na avtocestah in hitrih cestah, s katerimi upravlja DARS d.d., ter drugih državnih cestah, ki so v upravljanju Direkcije RS za infrastrukturo. Preko te aplikacije se vnašajo vse prometne informacije, s katerimi se napaja celoten informacijski sistem obveščanja. Informacije se takoj po vnosu v omenjeno aplikacijo objavijo na spletni strani promet.si, teletekstu RTV Slovenija in telefonskem odzivniku na številki Prek samodejne elektronske pošte jih poleg pristojnih v DARS d.d. prejmejo tudi: Policija - Operativni komunikacijski centri, Radio Slovenija ter več kot 40 drugih radijskih postaj, Direkcija RS za infrastrukturo kot upravljavec preostalih državnih cest (glavnih in regionalnih), Ministrstvo za infrastrukturo. Prek standardiziranih izhodnih formatov (xml, rss ) pa tudi druge spletne strani. Zaradi narave dela PIC-a, ki mora ob vsakem času zagotavljati hitre, točne in ažurne informacije o stanju prometa, družba DARS d. d. že leta razvija sodoben sistem, ki omogoča hiter vnos in obdelavo podatkov, hkrati pa je vse bolj pomembno orodje tudi za druge službe (nadzorni centri, vzdrževalci avtocest). Sistem Kažipot je aplikativno povezan tudi z drugimi informacijskimi podsistemi. Ti vsebujejo pomembne posredne ali neposredne podatke o stanju prometa. Takšni sistemi so SNVP (Sistem za nadzor in vodenje prometa), števci prometa, CVIS (Cestno vremenski informacijski sistem), sistem Burja, cestne kamere, podatki o stanju na mejnih prehodih, spremljanje flote vozil. V zaključni fazi je ta hip nadgraditev sistema Kažipot II, katere osnovni namen je implementacija standarda DATEX2, ki je pomemben z vidika mednarodnega

8 povezovanja in komunikacije s podobnimi centri drugih držav (najprej z avstrijskim in severnoitalijanskim avtocestnim upravljavcem ASFINAG ter Autovie Venete). Poleg lokacijske metode z navedbo koordinat v sistemu WGS84 bo vgrajena tudi podpora za metodo po AlertC specifikaciji, kar bo omogočilo implementacijo TMC lokacijskih tabel in na ta način odprlo tudi možnosti za posredovanje informacij na navigacijske naprave po kanalu RDS-TMC, ki je trenutno v Sloveniji na voljo samo v omejeni obliki. V kratkem se bo poleg navedenih zvrstilo še kar nekaj novosti, ki bodo voznikom olajšale pot po slovenskih cestah. Med drugim posodobljena aplikacija za mobilne naprave DarsPromet/DarsTraffic, ki bo uporabnikom omogočala vpogled v stanje prometnih informacij, načrtovanje poti, prikaz potovalnih časov, vseh drugih informacij s katerimi razpolaga družba DARS d.d. in glasovno podporo ter povezavo z virtualnim asistentom. Aplikacija je razvita za operacijske sisteme Android, IOS in Windows. O novostih bo PIC sproti obveščal tudi na spletni strani promet.si.

9 Nov režim vodenja prometa ob burji na Rebernicah Direkcija za infrastrukturo je celovito prenovila sistem burja, tako da bodo lahko za promet zaprli le tisti del ceste skozi Vipavsko dolino (od Razdrtega do Ajševice), kjer bodo presežene mejne vrednosti vetra. Regionalna cesta skozi Vipavsko dolino je bila doslej v primeru močne burje zaprta v celoti. Med Razdrtim in Ajševico je bila namreč vzpostavljena le ena vremenska cona, kar je pomenilo, da je bil promet zaprt tudi na predelih, kjer moč vetra ni presegla mejnih vrednosti. Na celotnem odseku je bila za obveščanje voznikov postavljena različna prometna signalizacija (delno znaki spremenljvih prometnih vsebin, delno pa t.i. fiksna prometna signalizacija, ki so jo morali vzdrževalci ceste krmiliti ročno). Znaki spremenljivih prometnih vsebin so imeli poseben segment prikazovalnik hitrosti vetra, vendar ti podatki niso bili merodajni, saj niso prikazovali trenutne hitrosti vetra na lokaciji, kjer so bili postavljeni, temveč najvišjo izmerjeno hitrost na enem od sedmih merilnikov. Obstoječ znak spremenljive prometne signalizacije in fiksna prometna signalizacija za obveščanje o zaprtju ceste zaradi burje V novem konceptu bodo na enajstih lokacijah nameščeni enotni znaki spremenljivih prometnih vsebin, ki ne bodo več imeli prikazovalnikov hitrosti vetra. Spremenljiva prometna signalizacija bo voznike obveščala o stopnji zapore posameznega dela regionalne ceste, kjer bo veter presegel določeno mejno vrednost. Po novem so regionalno cesto na tem odseku razdelili na štiri vremenske cone: prva bo med Razdrtim in Vipavo, druga med Vipavo in Ajdovščino, tretja med Ajdovščino in Selom, zadnja pa med Selom in Ajševico. Vsaka vremenska cona je opremljena z dvema merilcema vetra ter ustreznim številom spremenljivih prometnih znakov.

10 Prikaz različnih prometnih vsebin na znakih spremenljive prometne signalizacije za različne stopnje hitrosti vetra Sistem spremenljivih prometnih znakov bo navezan v nadzorni center CUVP v Dragomlju, od koder bodo nadzorniki prometa lahko spremljali dogajanje na regionalni cesti in upravljali z znaki spremenljivih prometnih vsebin. V primeru drugih izrednih dogodkov bodo lahko na omenjene znake namestili tudi druge prometne vsebine in informacije, ki bodo koristne za uporabnike ceste. Novi znaki spremenljive prometne signalizacije

11 DARS na avtocestnem križu izvaja sferično snemanje DARS d.d. na avtocestnem sistemu izvaja sferično snemanje, ki predstavlja fotografiranje celotne okolice iz ene točke, s čemer je omogočeno pregledovanje vsake točke na terenu. Obenem izvajajo tudi lasersko skeniranje avtocest. Poleg pridobljenih podatkov laserskega skeniranja, ki bodo služili za potrebe vzdrževanja in upravljanja avtocest se bo izvedel tudi popis prometne signalizacije in opreme za potrebe katastra DARS-a in BCP. Sferični posnetek in lasersko skeniranje cest na DARSu potrebujejo za natančen popis prometne signalizacije in opreme ter naknadne obdelave podatkov za potrebe strokovnih služb. S takšnim načinom zajema podatkov je povsem eliminiran popis podatkov na terenu. S pridobljenimi podatki se lahko določi natančna geolokacija, razdalje, površine, izdelajo se prerezi, zaznajo se določeni elementi (kot horizontalna prometna signalizacija itd).

12

13 EU in svetovne ITS novice Plačilo parkirnine na minuto Uporabniki sistema conskega parkiranja na parkiriščih v Beogradu od nedavnega SMS parkiranje plačujejo glede na število minut in ne več na uro. Gre za pravičnejši sistem pravijo v Srbiji, saj vozniki plačajo parkiranje za toliko časa, kolikor so parkirišče resnično uporabljali. Tudi pri nas se pogosto zgodi, da se na parkirišču ustavimo le za pol ure ali še manj, parkirni avtomati pa za nameček ne vračajo drobiža, zato je ura parkiranja za voznika pogosto tudi dražja. O možnosti plačevanja parkirnine na minuto v mestni občini Ljubljana ne razmišljajo, čeprav bi to možnost z veseljem pozdravili tudi slovenski vozniki in voznice. Z minutnim načinom plačevanja je namreč zaslužek od parkirnin manjši. V proračun ljubljanske občine se je pred petimi leti nateklo le 2,8 milijona evrov, leta 2014 pa kar 6,5 milijona. Po prestolnici je nameščenih 470 parkomatov. Vozniki parkirnino večinoma, v skoraj štiri petinah primerov, plačujejo z gotovino. Z urbano pa, zanimivo, parkiranje plača le dobra desetina ljudi.

14 Ne vozila, težavi avtonomnih avtomobilov sta zakonodaja in infrastruktura Mnenja o tem, kako daleč smo od avtonomne vožnje, so različna, razna uspešna testiranja pa potrjujejo, da tehnika napreduje zelo hitro in da ta pri vsem skupaj sploh ni več glavna ovira. Navsezadnje so razni sistemi, ki omogočajo vsaj delno avtonomno vožnjo, že danes nekaj povsem vsakdanjega. Če zanemarimo afero Dieselgate, ki je še spodbudila debate o električni mobilnosti, je poleg slednje v zadnjem času najbolj aktualna in debat polna avtomobilska tema, povezana s tako imenovano avtonomno vožnjo. Novice o testiranjih takšnih in drugačnih sistemov, bodisi pri tovornih bodisi pri osebnih vozilih in bodisi na testnih stezah bodisi ob posebnih dovoljenjih že v realnem prometu, so postale nekaj vsakdanjega in morda res ni več daleč dan, ko bomo vsi v avtomobilih zgolj potniki, vozili pa bodo ti kar sami. Če povzamemo samo dogajanje v letošnjem letu, ugotovimo, da sta na začetku leta najprej na sejmu zabavne elektronike v Las Vegasu nase opozorila samovozeči audi A7, ki je skoraj 900 kilometrov dolgo pot od Silicijeve doline do prizorišča prevozil brez voznika, in futuristični koncept mercedes-benz F 015 luxury in motion, za katerega v Stuttgartu trdijo, da bo čez približno 15 do 20 let prevzel funkcijo vožnje.»avtomobili preraščajo vlogo prevoznega sredstva kot takega in bodo v prihodnosti postali mobilni življenjski prostor. Naši samovozeči avtomobili bodo ljudem ponudili natanko to, F 015 pa je prvo konkretno dejanje v to smer,«je takrat povedal prvi mož Daimlerja Dieter Zetsche. Zatem je bilo veliko slišati tudi o samovozečem avtomobilu podjetja Google, svoj lonček je pristavilo podjetje Tesla, v tem mesecu so uspešna testiranja na avtocesti izvedli z Mercedesovimi tovornimi vozili, prihod serijskega samovozečega avtomobila je za leto 2020 napovedala Toyota. A pri vsem skupaj je vendarle na mestu pripomba, da so testiranja posameznih vozil na posameznih odsekih eno, vsakdanja in vsaj v večjem delu avtonomna vožnja pa nekaj drugega.»od popolnoma avtonomne vožnje, ko voznik v cestnem prometu ne bo več potreben, smo še daleč. Po mojem predvidevanju je potrebno še desetletje ali več za realizacijo avtonomne vožnje v vsakdanjem prometu,«je na primer povedal vodja izobraževalnega centra pri uvozniku Mercedesovih vozil Autocommerceu Roman Šimenc in hkrati opozoril, da so številni napredni sistemi, ki omogočajo delno avtonomno vožnjo, že danes na razpolago, resda večinoma v vozilih višjega cenovnega razreda.»to so sistemi, ki delujejo na osnovi senzorjev 'čutil' v vozilu, radijske komunikacije med vozili in so seveda sinhronizirani z vsemi drugimi sistemi v avtomobilu vsi pa krmilijo in posledično upravljajo vozilo. Seveda pa je, ko beseda teče o avtonomni vožnji, treba opozoriti še na en vidik voznikov. Tu se namreč pojavijo nove ovire, od takšne, ki jo predstavlja strah pred zaupanjem tehnologiji, brez našega vpliva nanjo, do tiste, ki se ji reče uživanje med vožnjo tudi temu bi se namreč marsikateri voznik težko odpovedal.»avtonomna vožnja sama po sebi pomeni izgubo oziroma

15 zmanjšanje nadzora nad vožnjo. Vsaka izguba nadzora pa pomeni tudi zmanjšanje občutka varnosti ter potencialni porast tesnobe, vsaj za toliko časa, dokler ne ugotovimo, da nadzor nad situacijo ni nujen. Avtonomna vožnja bi pri voznikih in potnikih vsaj inicialno spodbudila občutke zmanjšanja oziroma izgube varnosti. Menim, da ima večina ljudi premalo zaupanja v tehniko, poleg tega pa se je večina današnjih voznikov osebnostno oblikovala v časih pred visoko razvito tehnologijo in takšne koncepte težko ponotranjimo,«o vsem skupaj pravi specialistka klinične psihologije Ivna Bulić Vidnjevič. Meni, da bo za vse skupaj moralo miniti še veliko časa:»generacije, ki se rojevajo danes, se rojevajo v svet pametnih telefonov, omrežij, avtomobilov. Življenje brez slednjega bo za njih težko predstavljivo in bodo lažje sprejemale koncept avtonomne vožnje.«potencialne prednosti in ovire avtonomne vožnje: manj prometnih nesreč manj zastojev in bolj tekoča vožnja višje omejitve hitrosti manj prometne policije nižji stroški zavarovanja odprava nekaterih omejitev, na primer starostnih, zdravstvenih... vprašanje odgovornosti za nesrečo, škodo (ne)zanesljivost programske opreme ogromni vložki v infrastrukturo nepripravljenost na zaupanje nadzora vozilu vdori v računalniške sisteme vozil in posledične namerne nesreče, teroristični napadi... Bi opravili SMS izpit varne vožnje? Več tisoč voznikov vsako leto izgubi življenje v prometnih nesrečah zaradi pošiljanja SMS sporočil med vožnjo, večina žrtev pa je mlajših od 25 let. Pri belgijski organizaciji Responsible Young Drivers so se domislili posebnega preskusa za mlade voznike. Kot so jim povedali, morajo po novem predpisu opraviti novo vrsto preskusa in se med pisanjem sporočila SMS na mobilnem telefonu izogniti oviri. Seveda je šlo le za šalo, ki pa je več kot očitno pokazala, kako slabo pisanje kratkih sporočil med vožnjo vpliva na zbranost voznika in zakaj je krivo za toliko usodnih prometnih nesreč. Kako so takšni preskusi potekali v praksi, si oglejte v spodnjem videu.

16

17 Prihajajoči dogodki Evropski ITS kongres v Glasgowu na Škotskem, junij 2016 Ertico-ITS Europe med 6. in 9. junijem 2016 v Glasgowu na Škotskem organizira 11. evropski ITS kongres pod sloganom Delivering Future Cities Now. Naše društvo sklepa sporazum o sodelovanju z ERTICO-ITS Europe za promocijo evropskega ITS kongresa. V okviru omenjenega sporazuma velja dogovor o popustu za člane S-ITS. V kolikor se prijavite kot člani S-ITS plačate kotizacijo z 10 % popustom, ob pogoju, da se bo preko društva prijavilo več kot 10 kandidatov. Od nekaterih članov so prišle pobude, da bi morda pripravili skupen razstavni prostor»its Slovenia«. Temu primerno vas vabimo, predvsem to velja za podjetja, da sporočite interes po sodelovanju na taki razstavi. Upam, da razumete, da to prinaša dodatne stroške, ki pa so lahko bistveno nižji kot pa, če bi katero od podjetij izvedlo»solo«nastop. Jasno je tudi, da brez promocije ni prodora v tujino. Prosim vas za odgovor, saj se je potem potrebno ustrezno pripraviti: V nadaljevanju je predstavljenih nekaj pomembnih dejstev in datumov kongresa: srečanje županov evropskih prestolnic bo v sredo 8. junija referati bodo porazdeljeni v več kot 100 sekcij v okviru petih tem kongresa gala večerja bo v sredo 8. junija prijavljenih je več kot 100 razstavljavcev

18 tehnične ekskurzije bodo pokazale najnovejše pridobitve škotskih ITS sistemov Rok za prijavo po zmanjšani kotizaciji je 18. april! Več informacij o samem kongresu najdete na spodnji spletni povezavi Svetovni ITS kongres v Melbournu v Avstraliji, oktober 2016 ITS Australia v tesnem sodelovanju z Ertico-ITS Europe, organizira 23. Svetovni kongres in razstavo o inteligentnih transportnih sistemih in storitvah. Naše društvo sklepa sporazum o sodelovanju z ERTICO-ITS Europe za promocijo svetovnega ITS kongresa, ki bo med 9. do 14. oktobrom 2016 v Melbournu v Avstraliji. V okviru omenjenega sporazuma velja dogovor o popustu za člane S- ITS. V kolikor se prijavite kot člani S-ITS plačate kotizacijo z 10 % popustom, ob pogoju, da se bo preko društva prijavilo več kot 10 kandidatov. Več informacij najdete na spodnji spletni povezavi Strokovni ogled gradbišča izgradnje avtoceste na trasi Slivnica- Gruškovje, odcep Draženci-Gruškovje, 11. maja 2016 Kolegi iz Inženirske zbornice Slovenije 11. maja organizirajo strokovni ogled gradnje zadnjega dela avtoceste na trasi Slivnica-Gruškovje. Predavatelji na ekskurziji bodo Duša Romana, Anton Ferlinc ter Bojan Berlot. Več informacij o ekskurziji najdete na spletnem naslovu

19 Več o samem projektu pa si je moč prebrati na DARS-ovi spletni strani e/drazenci_-_gruskovje_185.aspx.