Microsoft Word - Lajsic-Sanja.doc

Transkripcija

1 DIPLOMSKO DELO ZAVAROVANJE IZVOZNIH TERJATEV PRI ZAVAROVALNICI TRIGLAV D.D. Študent: Sanja Lajšič Naslov: Preglov trg 10, Ljubljana Številka indeksa: Izredni študij Program: Visokošolski strokovni Študijska smer: Finance in bančništvo Mentor: doc. dr. Žan Jan OPLOTNIK Ljubljana, september 2006

2 2 Predgovor Za majhna gospodarstva je značilno, da je v veliki meri odvisno od izvoza in izvoz je lahko usodnega pomena. Izvozniki se zavedajo, da je tveganje v mednarodni trgovini večje, zato tveganje z ustreznim zavarovanjem zmanjšujejo. Izvozniki se v mednarodni trgovini srečujejo z različnimi oblikami tveganja kot npr. valutno tveganje, tveganje prehoda dobave, tveganje pravilne izbire poslovnih strank, tveganje spremembe cene, prevozno tveganje, tveganje poslabšanja kvalitete, politično tveganje in na vse zadnje tudi plačilno tveganje, kateremu se bom v diplomski nalogi še posebej posvetila. V sodobnih tržnih gospodarstvih večino poslovanja poteka na odprt račun. Z vidika tveganj in tudi z likvidnostnega vidika je za prodajalce najugodneje, če od kupca prejme avans ali mu kupec v njegovo korist odpre akreditiv ali garancijo, vendar to uspejo dogovoriti prodajalci, ki imajo monopoliziran položaj na trgu ali pa je boniteta kupca tako slaba, da na trgu ni sposoben najti ponudnika, ki bi mu bil pripravljen prodati na odprt račun. Glede na to, da poslovanje v sodobnih gospodarstvih v veliki meri poteka na odprt račun, se mora vsak prodajalec zavedati tveganja neplačila in pomembnosti zavarovanj terjatev. Pomembno je, da se izvozniki zavedajo tveganja pri poslovanju v mednarodni trgovini, saj so v tem primeru kupci daleč od naših oči, informacije o njih so bolj skope in običajno težko dostopne, velikokrat se lahko zanašamo samo na naš subjektivni občutek o finančni boniteti in poslovni morali poslovnih partnerjev. Za zavarovanje pred riziki neplačila terjatev imamo na voljo različne instrumente, med najbolj uveljavljene spada zavarovanje terjatev. Terjatve do kupcev navadno predstavljajo pomemben del bilanc in premoženja podjetij. Z zavarovanjem terjatev podjetja lažje načrtujejo denarne tokove (v primeru neplačila kupca, škodo nadomesti zavarovalnica). Namen diplomskega dela je prikazati in analizirati produkt zavarovanja terjatev, ki vpliva na obvladovanje tveganja pri poslovanju na odprt račun. V prvem delu je opisano kreditno tveganje, kot tisti element, ki ga želi upnik (prodajalec) preko instrumenta zavarovanja (ki pomeni ustvarjanje gospodarske varnosti) prenesti na institucijo (zavarovalnico), ki oceni, prevzame in izravnava tveganje na dolgi rok. Zavarovanje terjatev pri zavarovalnici je edini instrument, ki minimizira tveganje (ne)plačila, ki ga lahko dogovori prodajalec in dolžnik niti ne ve, da je zavarovanje sklenjeno. Vsa ostala zavarovanja so takšna, da jih je potrebno zahtevati od dolžnika, kar pa zelo vpliva na nekonkurenčnost prodajalčeve ponudbe. Ena od prednosti sklenitve zavarovanja terjatev pri zavarovalnici je tudi v tem, da zavarovalnica preko izvajanja zavarovanja preverja boniteto kupcev in na ta način za podjetje predstavlja bonitetno službo. Pomembno je izpostaviti, da so ocena tveganja, finančna analiza kupcev in nadzor tveganja bistveni elementi varnega poslovanja vsakega podjetja. Namen raziskave je podrobneje se seznaniti z zavarovanjem izvoznih terjatev pri Zavarovalnici Triglav d.d. Ljubljana. Glede na to, da nastopajo na globalnem trgu tudi druge zavarovalnice, je predstavljena tudi ponudba tujih zavarovalnic, s poudarkom na treh največjih zavarovalnicah na svetu, ki pokrivajo približno. 80% svetovnega trga.

3 3 KAZALO PREDGOVOR 1 UVOD OPREDELITEV IN OPIS PROBLEMA, KI JE PREDMET RAZISKAVE NAMEN, CILJI IN OSNOVNE TRDITVE PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE RAZISKAVE PREDVIDENE METODE RAZISKOVANJA MEDNARODNA TRGOVINA TVEGANJE V MEDNARODNEM POSLOVANJU MOŽNOST ZAVAROVANJA KREDITNEGA TVEGANJA V SLOVENIJI TVEGANJE PODJETIJ PRI IZVOZU KOMERCIALNO TVEGANJE NEKOMERCIALNO TVEGANJE OBVLADOVANJE KOMERCIALNIH IN NEKOMERCIALNIH TVEGANJ ZAVAROVANJE IZVOZNIH TERJATEV TVEGANOST ZAVAROVANJ IZVOZNIH TERJATEV ELEMENTI OCENE TVEGANJA PREMIJA KOT CENA ZA PREVZEM TVEGANJA POMEN ZAVAROVANJA BLAGOVNIH IZVOZNIH KREDITOV ZAVAROVANJE BLAGOVNIH TERJATEV V NEKATERIH EVROPSKIH DRŽAVAH PREGLED IZVAJANJA ZAVAROVANJ TERJATEV IN PO POSAMEZNIH DRŽAVAH PONUDBA TREH NAJVEČJIH TUJIH KREDITNIH ZAVAROVALNIC ZAVAROVANJE BLAGOVNIH IZVOZNIH TERJATEV PRI ZAVAROVALNICI TRIGLAV D.D PREDMET ZAVAROVANJA OBSEG ZAVAROVALNEGA KRITJA ZAVAROVALNICE ZAVAROVALNA PRIJAVA IN ZAVAROVALNA PREMIJA ZAVAROVANČEVE DOLŽNOSTI ZAVAROVALNI PRIMER SPLOŠNE DOLOČBE ZAVAROVANČEVE KORISTI IN PREDNOSTI, KI JIH PRIDOBI Z ZAVAROVANJEM BLAGOVNIH TERJATEV ZAVAROVALNA POGODBA O ZAVAROVANJU BLAGOVNIH TERJATEV POSTOPEK SKLENITVE ZAVAROVALNE POGODBE PRIMER POSTOPKA SKLENITVE ZAVAROVALNE POGODBE IN POSLOVANJA V OKVIRU ZAVAROVALNE VRSTE»ZAVAROVANJE IZVOZNIH TERJATEV« SKLEP POVZETEK/SUMMARY LITERATURA IN VIRI PRILOGA

4 4 1 UVOD 1.1 Opredelitev in opis problema, ki je predmet raziskave V sodobnih tržnih gospodarstvih večino poslovanja poteka na odprt račun. Ponudbena stran je v večini dejavnosti tako močna, da imajo povpraševalci možnost zahtevati prodajo na odprt račun, ki predstavlja enega od pomembnih elementom komercialnih pogajanj med kupcem in prodajalcem. Z vidika tveganj in tudi z likvidnostnega vidika je za prodajalce prav gotovo najugodneje, če od kupca prejeme avans ali mu kupcev v njegovo korist odpre akreditiv ali garancijo vendar pa to lahko zahtevajo oz. uspejo dogovoriti samo prodajalci, ki imajo monopoliziran položaj na trgu ali pa je boniteta kupca tako slaba, da na trgu ni sposoben najti ponudnika, ki bi mu bil pripravljen prodati na odprt račun. Glede na to, da velika večina poslovanj v sodobnih gospodarstvih poteka na odprt račun je tematika zavarovanj terjatev pomembna za vsakega ekonomista pa tudi neekonomista, ki se pri svojem delovanju srečuje s kupci ali sklepa posle. Na žalost pa so se v slovenskih podjetjih rizikov povezanih s poslovanjem na odprt račun v preteklosti premalo zavedali, v nekateri podjetjih pa je takšna situacija še danes. Podjetja, ki so bila še včeraj lahko bonitetno solidna, da ne rečemo dobra čez noč postajajo nesolventna. Za to so lahko različni razlogi (prevelika navezanost podjetja na enega kupca, problem podjetij z nizkim kapitalom, posrednikov). Situacije, ko podjetje vloži na sodišče predlog za prisilno poravnavo lahko tudi za stečaj in to upniki sploh ne pričakujejo in se posledično primerno ne zavarujejo, poznamo tudi v Sloveniji in to kljub temu, da veliko poslovnežev trdi, da svoje poslovne partnerje dobro poznajo, da z njimi sodelujejo že dolga leta torej so prepričani, da imajo tako kvalitetne informacije, da se ne zavedajo rizika kateremu so izpostavljeni. Zavedanje tveganja bi torej moralo biti še toliko večje pri poslovanju v mednarodni trgovini, saj so v tem primeru kupci daleč od naših oči, informacije o njih so bolj skope in se lahko nanašamo samo na naš subjektivni občutek o finančni boniteti in poslovni morali naših poslovnih partnerjev. Slovenske izkušnje so takšne, da se podjetja odločijo za zavarovanje terjatev takrat, ko utrpijo veliko škodo v obliki neizterjanih terjatev. Zaradi navedenega razloga je bilo zamenjanih kar že nekaj direktorjev, tudi večjih podjetij. Iz navedenega pa izhaja drug vpliv na povečano povpraševanje po zavarovanju terjatev in to je vloga lastnikov, ki v podjetjih dobivajo vse večjo vlogo. Ob upoštevanju dejstva, da na trgu obstaja instrument s katerim se podjetje lahko zavaruje, minimizira svoje rizike vodi k zaključku, da so vodilni v podjetjih ravnali malomarno, če terjatev niso zavarovali in so s tem, preko nižjega dobička in s tem nižjega donosa na kapital, oškodovali lastnike. Tveganje neplačila pri poslovanju na odprt račun torej obstaja, ga ni mogoče negirati, potrebno je samo identificirati in definirati vrste tega rizika in v odvisnosti od tega poiskati ustrezen zavarovalni produkt. Tako določena podjetja potrebujejo samo zavarovanje pred komercialnim, druga pred nekomercialnim rizikom, različne so zahteve po širini, višini zavarovalnega kritja in podobno. S tem namenom je prikazana tudi ponudba teh zavarovanj v sosednjih državah in ponudba vodilnih kreditnih zavarovalnic na svetu. Za trg kreditnih zavarovanj je namreč mogoče ugotoviti relativno veliko globaliziranost, saj največje tri kreditne zavarovalnice pokrivajo približno 80% svetovnega trga. Pri predstavitvi teh zavarovalnic so preko njihovih glavnih dejavnosti vidni tudi sodobni trendi pri obvladovanju tveganj saj imajo te zavarovalnice zaokrožen spekter storitev (bonitetne informacije, odkup terjatev, izterjava dolgov).

5 5 Zavarovanje terjatev pri zavarovalnici je tako pomembno tudi iz razloga, ker je to praktično edini instrument minimiziranja tveganj plačil, ki ga lahko dogovori prodajalec in dolžnik niti ne ve, da je to zavarovanje sklenjeno. Vsa ostala zavarovanja so takšna, da jih je potrebno zahtevati od dolžnika kar pa kot rečeno vpliva na nekonkurenčnost naše ponudbe. Ker je želja, da bi bilo delo kar najbolj aplikativno pa so predstavljeni tudi konkretni zavarovalni pogoji največje slovenske zavarovalnice, predstavljene so prednosti in razlogi za zavarovanje terjatev in pa tudi čisto konkreten poslovni dogodek in z njim povezano zavarovanje terjatev. Pri poslovanju na odprt račun torej obstaja tveganje neplačila, dolžnost poslovodstev je da ta rizik detektirajo, se obnašajo kot dobri gospodarstveniki in ta rizik minimizirajo. Na ta način bodo izpolnili svoje poslanstvo in lastnikom zagotovili višje dobičke, kapitalske donose, delavcem zaposlitev, socialno varnost ter državi davke. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen. Namen diplomskega dela je na čimbolj aplikativen način prikazati in analizirati produkt zavarovanja terjatev, ki vpliva na minimiziranje tveganj pri poslovanju na odprt račun. V prvem delu je zato opisano kreditno tveganje, kot tisti element, ki ga želi upnik (prodajalec) preko instrumenta zavarovanja (ki pomeni ustvarjanje gospodarske varnosti z izravnavanjem nevarnosti) prenesti na institucijo (zavarovalnico), ki preko aktuarskih pravil (izravnavanje velikega števila nevarnostnih objektov, pozavarovanje) oceni, prevzame in izravnava tveganje na dolgi rok. Podjetja se pri svojem poslovanju srečujejo z različnimi tveganji, ki so odvisna od števila, dejavnosti iz katerih prihajajo kupci, neizterjanih terjatev v preteklosti, ciljnih trgov. Ker je definiranje tveganj s katerimi se srečuje določeno podjetje pomembno za kvalitetno povpraševanje oz. iskanje ustreznih zavarovalnih kritij so predstavljena komercialna in nekomercialna tveganja in njihovo obvladovanje. Z vidika zavarovatelja je bistven element izvajanja zavarovanj ocena in prevzem rizika. Zavarovalnice se pri tem poslužujejo finančne analize, bonitetnih poročil, ki jih zagotavljajo bonitetne hiše, sodelujejo s tujimi kreditnimi zavarovalnicami in si izmenjujejo podatke. Dodaten element, ki pomaga zavarovalnici pri izravnavanju rizikov je pozavarovanje. Pomembno je spremljati tudi makroekonomske razmere v posamezni državi, saj se le-te prej ali slej odrazijo na podjetniški, mikro ravni in vplivajo na poslovanje posameznega podjetja (upnika, prodajalca). Glede na to, da nastopajo na globalnem trgu tudi zavarovalnice je predstavljena tudi ponudba tujih zavarovalnic, s poudarkom na treh največjih zavarovalnicah na svetu. Kreditno zavarovanje je v svetu mnogo bolj razvito kot v Sloveniji, čeprav so tudi nekatere slovenske zavarovalnice že več desetletij vpletene v tovrstne zavarovalne posle in dodatno tudi preko pozavarovanja spremljajo aktualna dogajanja, novosti na svetovnih trgih. Večino življenja tudi poslovnega pa se dogaja na čisto konkretnem, operativnem nivoju. S tem namenom je predstavljeno tudi zavarovanje izvoznih terjatev pri konkretni zavarovalnici. Prestavljena so določila splošnih pogojev, ki predstavljajo osnovo za vsebinsko izvajanje zavarovanj (v njih so vključene vse vsebinske rešitve) in iz katerih izhajajo tudi vse pravne

6 6 pravice in obveznosti tako zavarovanca kot zavarovalnice in je torej ta določila ključno poznati. Predvsem so pomembni sestavni deli zavarovalne pogodbe, katere bistven del so ravno splošni pogoji zavarovanja, določila o predmetu zavarovanja, zavarovanih nevarnostih, prijavi terjatev v zavarovanje, zavarovalni premiji, zavarovančevih dolžnostih, zavarovalnem primeru, odstotni udeležbi zavarovanca na škodi ipd. Cilji. Cilj diplomskega dela je predstaviti tveganja s katerimi so soočena podjetja, ki poslujejo na odprt račun in pomembnost zavarovanj terjatev za vse udeležene partnerje v posameznem podjetju, to pomeni tako zaposlene, upnike, lastnike, državo. Pomemben cilj je tudi poudariti pomembnost ocene kreditnega tveganja. Ena od prednosti sklenitve zavarovanja je tudi v tem, da zavarovalnica tudi preko izvajanja zavarovanja preverja boniteto kupcev in na ta način za podjetje predstavlja bonitetno službo. Cilje je torej izpostaviti pomembnost ocene tveganja, finančne analize kupcev tudi v primeru, če terjatve niso zavarovane. Tveganje, njegova ocena in nadzor so torej bistveni elementi varnega poslovanja vsakega podjetja, pa naj bodo terjatve zavarovane ali ne. Cilj je tudi prikazati, da je v svetu zavarovanje terjatev nekaj najbolj običajnega, da podjetja v zavarovanju terjatev ne vidijo nepotrebnega stroška in da se s temi zavarovanji ukvarjajo velika multinacionalna podjetja. Osnovne trditve (delovne hipoteze). V diplomski nalogi bom poizkušala preveriti, nato pa potrditi ali ovreči naslednje hipoteze: Zavarovanje terjatev pri zavarovalnici je edini instrument zavarovanja, ki ga lahko pri poslovanju na odprt račun dogovori upnik (prodajalec) ne da bi zahteval zavarovanja od dolžnika. Izvozni posli so vedno povezani z raznimi tveganji, nanje pa vpliva vrsta dejavnikov. Večinoma izvozni posli temeljijo na medsebojnem zaupanju samih partnerjev, vendar se v samem poslovanju pojavi še veliko drugih dejavnikov, na katere sami direktno ne vplivajo, kot so politične, gospodarske in druge omejitve. Ocena tveganja je bistven element zavedanja, detektiranja in nadzora nad riziki, ki se pojavljajo pri poslovanju na odprt račun. Zavarovanja terjatev pri zavarovalnici so v svetu zelo običajna, saj terjatve predstavljajo zelo pomemben strukturni delež v bilanci stanja vsakega podjetja. 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Predpostavke. Glede na to, da je slovensko gospodarstvo še vedno na prehodu, da lastniško še vedno ni konsolidirano predpostavljam, da zavedanje poslovodstev o potrebnosti zavarovanj terjatev ni na zadovoljivo visoki ravni. To pomeni, da instrument odgovornosti v vseh podjetjih še ni ustrezno definiran ter da se v nekaterih podjetjih še ne zavedajo finančnih tveganj in posledično ustrezno ne pristopajo. Predpostavljam tudi, da je ponudba zavarovanj terjatev v tujini in Sloveniji na vsebinsko primerljivem nivoju ter da je zavarovanje terjatev v svetu pogosta odločitev poslovodstev. Omejitve. Pri pisanju diplomskega dela se omejujem na tisti segment ponudbe zavarovanj kreditnih zavarovalnic, ki je neposredno povezan s sprejemom in izravnavanjem terjatev z zavarovanjem ne pa z drugimi aktivnostmi, ki prav tako predstavljajo sestavni del celote

7 7 ponudbe in izvajanja zavarovanj (bonitetne informacije, izterjava dolgov, pozavarovanje). Glede na pomembnost in hkrati obsežnost in kompleksnost finančne analize ta tematika ni tako podrobno predstavljena, kot bi bilo to potrebno za celovito predstavitev te poslovne funkcije, ki je pomembna tudi v primeru, da podjetje terjatev nima zavarovanih. Pri pisanju diplomskega dela se osredotočam na ponudbo ene zavarovalnice v Sloveniji, in sicer zavarovalnice, ki ima pri teh zavarovanjih najdaljšo tradicijo. 1.4 Predvidene metode raziskovanja V diplomskem delu je uporabljena mikroekonomska raziskava, saj se nanaša na konkretno analizo tveganj, produkta zavarovanja terjatev, ponudbe kreditnih zavarovalnic v svetu in predstavitev ponudbe ene od slovenskih zavarovalnic s prikazom na konkretnem primeru. Pri raziskovanju je uporabljen deskriptiven pristop opisovanja dejstev, procesov in pojavov, komparativno metoda je uporabljena pri primerjavi ponudbe kreditnih zavarovalnic v različnih državah in primerjavi različnih načinov plačevanja in s tem povezanih zavarovanj plačil. Literatura in viri so pridobljeni iz učbenikov, strokovnih knjig, publikacij, strokovnih člankov, interneta, zbornikov in internega gradiva. Literatura je v slovenskem in angleškem jeziku. 2 MEDNARODNA TRGOVINA Majhna gospodarstva delujejo po posebnih zakonitostih in ena pomembnejših zakonitosti je, da so usodno odvisna od izvoza. Pogoj za povečanje konkurenčnosti gospodarstva sta liberalizacija in globalizacija svetovnega gospodarstva, ki odpravljata pojem državne meje kot ovire za pretok blaga, storitev, ljudi in kapitala. S tem imajo tudi podjetja lažji dostop do svetovnih trgov. Novo gospodarsko prakso zagovarja tudi Krugmanova teorija mednarodne menjave, po kateri so zaradi menjave vse trgujoče države na boljšem (kar pa ne velja za konkurenčna si podjetja), saj bo razvoj ene države spodbudil razvoj v drugih državah. (Muršec, Madič,1997, str. 10). Zaradi skromnega obsega domačega trga podjetja pač ne zmorejo dosegati ugodnih učinkov ekonomije obsega, zapolniti prostih proizvodnih zmogljivosti in najti zadostnega števila kupcev za svoje izdelke in storitve. Slovenija spada med države, ki so zelo odvisne od mednarodne trgovine (Muršec, Madič, 1997, str. 11). Majhne države so v povprečju enako gospodarsko razvite in stabilne kot velike, vendar je pri njih bolj izražena vloga mednarodne menjave. Zato težijo k višji stopnji liberalizma v mednarodni menjavi oziroma imajo razvitejše integracijske težnje. Če so izrazito izvozno usmerjene, bodo lahko enako izrabljale ekonomijo obsega kot velike države. Blagodejen učinek izvoza pa ni le v zaposlovanju prostih proizvodnih zmogljivosti in s tem tudi zvišanje stopnje zaposlenosti v državi. Izvozniki se v mednarodnih razmerah srečujejo z močno konkurenco, kar od njih zahteva večjo inovativnost in učinkovitost.

8 8 2.1 Tveganje v mednarodnem poslovanju Opredelitev tveganja Turk je tveganje opredelil kot:«možnost, da se bo zgodilo nekaj, kar bo imelo neugoden učinek na organizacijo, njeno delovanje in posledice delovanja, izpostavljanje nevarnosti nastanka škode ali poškodb; nezmožnost obvladovanja in pravilnega napovedovanja prihodnjih dogodkov ter načrtovanja njihovih posledkov. Za dosego ciljev podajanje v nevarnost, da se zamišljeno ne bo zgodilo, oziroma, da se bo zgodilo kaj, kar bo pokvarilo uresničitev zamišljenega.«potrebno je ločiti negotovost od tveganja kot je to ponazorila Dvoršak Bugarija (2005, 32) v monografiji. Ponazorila je razliko med tveganjem in negotovostjo. Ta je v tem, da je pri tveganju verjetnost možnih izidov znana in je zato merljiva, kar pa ne velja za negotovost. Tveganje ne smemo enačiti z nevarnostjo. Nevarnost definirana kot vzrok izgube oziroma škode, na primer vzrok za požar hiše je ogenj (Dvoršak Bugarija, 2005, str. 33). Turk pa tolmači nevarnost kot možnost nesreče in razmere, okoliščine, zaradi katerih lahko pride do nesreče, škode ali česa slabega, neprijetnega (Turk, 2002, str. 351). Riziko, nevarnosti in tveganje nasploh lahko opredelimo za možnost negotovega nastopa nepričakovanega dogodka, nastopa drugačnega dogodka, kot smo predvidevali, nastopa ob drugem trenutku itd. Posledica tveganja v trgovini in v mednarodni trgovini pa je v tem, da zaradi nastopa pričakovanih in nepričakovanih dogodkov kljub ustreznim trgovinskim metodam ter vloženemu kapitalu ne bo dosežen načrtovani ekonomski učinek ali ne bo dosežen optimum poslovanja ter s tem optimalni rezultati. Z ogroženostjo predvidenega ekonomskega učinka posla nastopajo za poslovne stranke delne škode ali popolne izgube. Osnovna naloga je, da skušamo ugotoviti čim več, če ne že vse možne nepričakovane dogodke, izmeriti, v kolikšnem obsegu, s kakšnimi posledicami ter v katerih smereh lahko vplivajo na učinek posla ter kako pogosto se pojavljajo (Hrastelj, 1990, str. 318). Tveganje pogosto enačijo s hazardom v smislu prepustitve naključju ali se bo nevarnostni dogodek oziroma škoda zgodil ali ne (Dvoršak Bugarija, 2005, str. 33). Vsaka trgovina, s tem pa tudi mednarodna, je neposredno povezana s številnimi tveganji. Lahko celo trdimo, da stranke, ki stopajo v poslovne odnose ter sklepajo kupčije, ne morejo poslovati brez nevarnosti. Tveganje v mednarodni trgovini pa ne sme biti neomejeno in nekontrolirano prevzemanje nevarnosti zunanjetrgovinskih poslov (Hrastelj, 1990, str. 318). V primerjavi z notranjo trgovino tvegajo organizacije v mednarodni trgovini vsekakor več. Na to vpliva več dejavnikov. Razdalje med prodajalci in kupci so večje, med njimi so tudi meje, ki zaustavljajo in ovirajo premike blaga. V mednarodni trgovini se pojavljajo tudi tveganja kot je na primer nevarnost spremembe vrednosti valute, v kateri je posel sklenjen (Hrastelj, 1990, str. 318). Poznamo nekaj skupin tveganj mednarodnega poslovanja. Mednje uvrščamo tveganje pravilne izbire poslovnih strank, plačilno tveganje, kreditno tveganje, valutno tveganje, tveganje prehoda dobave, nevarnosti in nekaterih stroškov, tveganje spremembe cene, prevozno tveganje v najširšem pomenu besede, vojno tveganje ter tveganje civilnih nemirov in blagovno tveganje (poslabšanje kvalitete) (Hrastelj, 1990, str. 319).

9 9 Plačilno tveganje spada med najpomembnejša tveganja mednarodnega poslovanja. Navezuje se na tveganje izbire optimalne poslovne stranke. Plačilno tveganje je tveganje izvoznika, dajalca licence, vlagatelja itd., ki tvegajo, da stranka, ki že ima blago, licenco, kapital itd., letega ob dospelem roku ne bo plačala, ne bo plačala celotnega zneska ali bo plačala z zamudo. Neizpolnitev plačilne obveznosti stranke ima hude posledice za druge stranke in lahko privede celo do njenega finančnega poloma (Hrastelj, 1990, str. 321). Zaradi velikega vpliva plačilnega tveganja na finančni učinek posla je razumljivo, da skušajo izvozniki to tveganje čimbolj zmanjšati, če ne celo popolnoma izločiti. Plačilno tveganje lahko zmanjšamo tudi z interpoliranjem posebnega posrednika v posel faktorja, ki proti plačilu faktorske provizije prevzame izterjavo terjatev do končnega kupca (Hrastelj, 1990, str. 321) Opredelitev kreditnega tveganja Beseda»kredit«izvira iz latinske besede»credere«, ki pomeni varovati, zaupati. Kreditiranje je poleg kvalitete, količine in cene četrta razsežnost izvoznega posla, brez katere ni možno izvažati. Zahteve po srednjeročnem in dolgoročnem kreditiranju, ki spremljajo izvoz nekaterih vrst blaga ali izvajanju investicijskih del, ne prihajajo samo iz razvijajočih se držav, v katerih kapitala najbolj primanjkuje, marveč so postale samoumevne tudi v visoko razvitih industrijskih državah. Kreditna nevarnost obstoji predvsem v daljši zamudi plačila ali sploh v neplačilu (Hrastelj, 1990, str. 322) Razčlenitev kreditnega tveganja Kreditno tveganje lahko razčlenimo na naslednje tri sestavine (Hrastelj, 1990, str. 323): Komercialno tveganje, na katero vplivajo subjektivne lastnosti poslovnih strank ter njihova predvidevanja o gibanjih blaga na tržišču neplačilo blaga ob roku ali nelikvidnost dolžnika, daljši odlog plačila moratorij ali stanje trenutne nesolventnosti, trajno neplačilo blaga Politično tveganje, ki je neposredna posledica političnih dogodkov, kot so vojne, nemiri itd. ali nepredvidenih političnih in gospodarskih ukrepov državnih oblasti (prepoved uvoza, dvig carin, prepoved transfera itd.) Tveganje velikih naravnih katastrof je nevarnost nesolventnosti zaradi naravnih nesreč katastrofalnega obsega, kot so poplave, potresi, izlivi morja, vulkanske erupcije, veliki požari itd Izločanje kreditnega tveganja Zaradi obsega posla in trajanja kreditiranja so kreditna tveganja velika. Kreditno tveganje pokrivajo zavarovalnice in država kot eden izmed interesentov za devize. V zvezi s to dejavnostjo ustanavlja država posebne ustanove (Hrastelj, 1990, str. 323)..

10 10 Kreditno tveganje pokrivajo zavarovalnice in državne ustanove med 70% in 90%. Pri tem upoštevajo razlike po vrstah nevarnosti, razlike po državah itd. Višina pokrivanja je večja pri političnih tveganjih (do 90%), ki nanje poslovne stranke ne morejo vplivati. Odstotek pokrivanja pa je manjši pri komercialnih tveganjih (med 70% in 85%), ki nanje lahko poslovne stranke bolj vplivajo. Za vsakega dolžnika je določena zgornja meja terjatev, ki jo zavarovalnica še zavaruje (Hrastelj, 1990, str. 323). Zavarovanje kreditnega tveganja je tipičen primer delitve tveganja z državo ali zavarovalnico. Izvoznik tvega s pričakovanim dobičkom. Zavarovalna vrednost je običajno blagovna terjatev, ne vsebuje pa penalov, pogodbene kazni ali celo izostalega dobička (Hrastelj, 1990, str. 323). Ustanove, ki organizirajo zavarovanje izvoznih terjatev, največkrat vztrajajo pri zavarovanju vseh terjatev podjetja (načelo neselektivnih tveganj), ki tako ne more zavarovati le tistih izvoznih poslov, pri katerih so tveganja večja. Vendar je izjemoma možno tudi zavarovanje posamičnih poslov po posebnih policah (Hrastelj, 1990, str. 323). 2.2 Možnost zavarovanja kreditnega tveganja v Sloveniji Kreditno zavarovanje (credit insurance) predstavlja za udeležence poslovnih transakcij enega od številnih možnih in kvalitativnih sredstev oziroma instrumentov zaščite pred riziki neplačil. Ti riziki neplačil zelo vplivajo na uspešnost gospodarjenja. Kreditno zavarovanje po mnenju Jusa spada v področje oz. dejavnost gospodarjenja. Uspešna zaščita pred riziki neplačil, ki lahko negativno vplivajo na rentabilnost poslovanja podjetja, je torej lahko eden od pomembnih faktorjev uspešnosti gospodarjenja (Jus, 2004, str.15). Doseganje dobička je odvisno od dohodkov in stroškov poslovanja, zato mora poslovodstvo pri poslovnih odločitvah predvideti tudi rizike poslovnih transakcij. Če podjetje pred riziki ni ustrezno zavarovano lahko privede do gospodarske škode. Te za podjetje predstavljajo stroške, ogrožajo rentabilnost posameznih poslovnih transakcij in uspeh poslovanja podjetij. Škode zmanjšujejo dobiček podjetij, ki se lahko prevesijo tudi v izgube in lahko ogrozijo likvidnost podjetij ter celo njihov obstoj (Jus, 2004, str. 16). Kreditne zavarovalnice, njihove storitve in njihovi strokovnjaki, lahko podjetjem pomagajo zagotoviti potrebno varnost poslovanja, kjer bodo tveganja, ki bodo vedno obstajala, kolikor je to mogoče usklajena z dohodki in drugimi donosi ter premoženjem podjetja (Jus, 2004, str. 16). Pri nas je možno zavarovati kreditno tveganje pri zavarovalnicah ali pri Slovenski izvozni družbi. Zavarovalnice zavarujejo le komercialna tveganja, v višini 70% do 85%, kar je odvisno od kritja, ki ga ponudi zavarovalec. Slovenska izvozna družba pa poleg komercialnega tveganja zavaruje tudi politično tveganje, tveganje naravnih katastrof (Hrastelj, 1990, str. 323). 3 TVEGANJE PODJETIJ PRI IZVOZU S povečano izvozno usmerjenostjo podjetja dobivajo na pomenu številni dejavniki, ki jih podjetja na domačem trgu redkeje srečujejo in upoštevajo ali pa jih sploh ne. V mednarodnem poslovanju gre navadno za večji obseg posla, daljšo transportno pot, poslovni partnerji

11 11 prihajajo iz različnih gospodarskih, finančnih in valutnih sistemov, večje je število oseb, ki sodelujejo v poslu, in še bi lahko naštevali. Izpostavljenost poslovnemu tveganju je zato mnogo večja, tveganje pa tudi bolj raznovrstno v primerjavi z notranjo trgovino. Tveganje opredelimo kot»možnost negotovega nastopa pričakovanega dogodka, nastopa drugačnega dogodka, kot smo predvidevali, nastopa ob drugem trenutku«idr. (Hrastelj, 1990, str. 319). Zaradi teh dejavnikov je skoraj nemogoče, da bi obe stranki obveznosti izpolnili sočasno, zato velikokrat prihaja do primerov, ko je ena stranka svojo obveznost delno že izpolnila, druga pa še ne. Stranka, ki je prva izpolnila obveznost, tvega, da nasprotne izpolnitve, to je plačila, iz različnih razlogov ne bo prejela. Izpostavlja se torej plačilnemu tveganju. Najbolj splošna delitev plačilnega tveganja v mednarodnem poslovanju, ki jo pogosto uporabljajo tudi razne zavarovalne organizacije, je delitev na komercialno in nekomercialno (Falatov, 1999, str.5). 3.1 Komercialno tveganje To tveganje v glavnem nastane zaradi subjektivnih vzrokov na strani dolžnika zaradi njegovega poslovanja in onemogoča ali otežuje izpolnjevanje njihovih obveznosti. Lahko je odraz dolžnikovih moralnih načel in poslovnih navad ter v veliki meri vpliva na njegov poslovni ugled in boniteto. Med komercialno tveganje, ki so mu glede na možnosti izterjave izpostavljene terjatve izvoznikov, štejemo zlasti tveganje nastopa plačilne nesposobnosti (insolvence) tujega dolžnika. S plačilno nesposobnostjo dolžnika se v praksi srečujemo tedaj, ko je nad premoženjem dolžnika (Falatov, 1999, str. 7): uveden stečajni postopek, uveden postopek sodne poravnave, uveden postopek izvensodne poravnave, uveden postopek kontrolirane uprave (običajno predhodna faza stečajnega postopka), ugotovljena neuspešna izvršba, ugotovljena nekoristnost vsakršnih ukrepov proti dolžniku, saj ni izgledov za poplačilo terjatve. Komercialno tveganje je nenehno prisotno v mednarodnem poslovanju ne glede na to, ali poslujemo s partnerji, ki imajo svoj sedež v industrijsko razvitih državah ali s partnerji, ki imajo sedež v državah v razvoju. Najtesneje je povezano z načinom plačila, za katerega sta se pogodbeni stranki dogovorili. Tveganje je največje tedaj, ko prodajalec kupcu dobavlja blago ali izvaja storitve na odprt račun. 3.2 Nekomercialno tveganje V to skupino uvrščamo tveganja nacionalizacije, razlastitve, vojne, revolucije, uporov, oboroženih spopadov in druge ukrepe, ki onemogočajo razpolaganje s premoženjem in s tem vplivajo na možnost izterjave izvoznikovih terjatev. V to vrsto tveganj uvrščamo tudi tveganja, ki nastopijo zaradi naravnih katastrof, kot so npr. potresi, vulkanski izbruhi, orkani (Falatov, 1997, str. 7). Nekomercialna tveganja v grobem delimo na politična in na katastrofalna. Tem tveganjem so izpostavljeni izvozniki pri poslovanju s tujino. Čeprav pred takimi tveganji ni imuna nobena država, je tveganje vedno večje pri manj razvitih državah in državah s plačilno-bilančnimi težavami. Nepredvidljivi dogodki, kot so vojne, splošne stavke, prepoved prenosa dobička in

12 12 drugi ukrepi oblasti, so vedno pogosti vzroki, ki lahko prekrižajo poslovne načrte, tako prodajalcu kot kupcu (Žakelj, 2004,str. 11). Značilnost političnih rizikov je, da naraščajo zaradi dogodkov, ki so zunaj nadzora tako izvoznikov kot tujih kupcev. Zlasti so problematični v državah Južne Amerike, Afrike in Azije ter v evropskih državah v tranziciji, kjer prihaja predvsem do transfernih tveganj. Ta tveganja so aktualna pri poslovanju z državami z nekonvertibilno valuto, in sicer zaradi državnega vodenja plačil. Izvoz in uvoz se uravnavata na podlagi posebnih državnih dovoljenj in licenc in na podlagi le teh se plačila vršijo glede na»prednostno listo«dobrin, ki jo izdela centralna banka uvoznice. Trdna valuta se uporablja za prioritetna plačila strateško pomembnih dobrin, kot so medicinski pripomočki, oprema za obrambo ipd. Druga oblika monetarnega tveganja pa je valutno tveganje, ki se pojavlja kot posledica nestabilnosti fluktuacije vrednosti posamezne valute in je stalno prisotno v poslovnih transakcijah. Gre za transakcije, pri katerih je pogodbena obveza ene stranke izračunana v denarni obvezi določene valute. Skupna značilnost držav v razvoju in držav tretjega sveta je nestabilen politični in gospodarski položaj ter nekonvertibilnost domače valute (Žakelj, 2004,str. 11). Problem držav v razvoju je hitro naraščajoča populacija ter s tem velike potrebe po blagu. Na drugi strani stojijo bogate države s stabilno populacijo in presežki blaga, ki jih je potrebno izvoziti. Tako so na eni strani uvozniki in hkrati dolžniki, ter na drugi strani izvozniki. Tako se povečuje problem bogatih narodov in njihovih bank pri pridobivanju plačil za izvoženo blago. Zato je pomembno, da ostane nekomercialno tveganje skrb vseh držav, tako razvitih ko nerazvitih (Žakelj, 2004,str. 11). Potrebno je zbirati informacije tako o potencialnih poslovnih partnerjih kot o državah iz katerih le ti prihajajo. Večje krize nam vedno znova dokažejo, da izpolnjevanje obveznosti tujega dolžnika ni nujno povezano le z njegovo boniteto, temveč tudi z okoljem iz katerega izhaja. Ocena bonitete tujega dolžnika ne more biti višja od ocene bonitete države v kateri posluje. Pri merjenju nekomercialnega tveganja oz. bonitete države se pogosto srečamo s pojmom deželno tveganje. Ocena deželnega tveganja nam pove, koliko je nek investitor oziroma izvoznik izpostavljen tveganju, da bo utrpel izgubo zaradi vpliva ali vmešavanja države v njegov posel. Nekomercialno tveganje, ki ga v poslovni praksi pogosto imenujemo tudi politično tveganje, navadno klasificiramo v tri skupine (Falatov, 1999, str. 5): politično tveganje v ožjem pomenu besede, ki je posledica nacionalizacije, vojne, revolucije, oboroženih spopadov, uporov ter raznih političnih ukrepov, ki onemogočajo razpolaganje s premoženjem; tveganje naravnih katastrof kot posebna kategorija nekomercialnega tveganja (potresi, poplave idr.); monetarno tveganje kot politično tveganje v širšem smislu, ki ga delimo na valutno in transferno tveganje. Valutno tveganje v poslovni praksi nastopa kot posledica nestabilne vrednosti posamezne valute. Stalno je prisotno v poslovnih transakcijah, v katerih je pogodbena obveza ene stranke izražena v denarni obvezi določene valute. Pogodbeni stranki se lahko zavarujeta z dogovarjanjem ene od zaščitno-monetarnih klavzul. Tako lahko zaščitimo vrednost devizne

13 13 terjatve, izražene v določeni valuti, ves čas trajanja pogodbene obveze strank. Poslovna praksa potrjuje, da se v vsakodnevnih poslovnih transakcijah dogovarja, in še to le izjemoma, le klavzula garancije tečaja. Transferno tveganje se v praksi pojavlja v zvezi z devizno-pravno možnostjo dolžnika, da svoj devizni dolg, izražen v konvertibilni valuti, poravna svojemu upniku v tujini. Poslovna praksa se s to kategorijo tveganja srečuje pri poslih klasične kupoprodaje ter tudi pri ostalih oblikah poslovnega sodelovanja s tujino, pri katerih prihaja do medsebojnih finančnih razmerij. Problem te kategorije tveganja postaja aktualen tedaj, ko gre za poslovanje z državami z nekonvertibilno valuto in v katerih so prisotne državne devizne omejitve. Transferno tveganje lahko delimo na (Falatov, 1999, str. 6): Tveganje prepovedi plačila (embargo plačil) v tujino, ki je običajno izraženo v aktu zakonodajalca države, v kateri ima dolžnik svoj sedež in je lahko splošen ali poseben, časovno omejen ali neomejen. Ukrep se razume kot izrazit državni ukrep deviznih omejitev pri poslovanju s tujino, na katerega pogodbene stranke nimajo vpliva. V praksi se ta ukrep navadno izenačuje z višjo silo. Moratorij plačil, ki ga razumemo kot odlog plačil brez soglasja upnika, izražen v aktu zakonodajalca države, v kateri ima dolžnik svoj delež. Tudi na ta državni ukrep pogodbene stranke nimajo vpliva. Tveganje nezmožnosti konverzije lokalne valute v valuto, v kateri je izražena terjatev deviznega upnika. To tveganje je navadno v tesni povezavi z ostalimi transfernimi tveganji in je po svoji vsebini posledica deviznih restrikcij države, v kateri ima dolžnik svoj sedež. 3.3 Obvladovanje komercialnih in nekomercialnih tveganj Pomembno je, da se vsako podjetje zaveda, kako pomembno je upravljanje s tveganjem. Terjatve domačih kupcev je potrebno zaščititi pred komercialnim tveganjem, katerega je lažje nadzirati, medtem ko so izvozne terjatve izpostavljene tako komercialnim kot nekomercialnim tveganjem, ki jih je težje predvideti in zato tudi težje nadzorovati. Za zavarovanje pred komercialnim tveganjem prodajalci uporabljajo predvsem dva instrumenta, in sicer pridržek lastninske pravice na blagu in zavarovanje terjatev. Pridržek lastninske pravice je varščina, dogovorjena v korist prodajalca. Kupec kljub veljavni in sklenjeni pogodbi in izročitvi blaga ne pridobi lastninske pravice, dokler ne plača celotne kupnine. Prodajalec ostane lastnik blaga kljub izročitvi le tega kupcu, dokler kupec ni v celoti plačal kupnine. Klavzula o pridržku lastninske pravice ima zlasti praktičen pomen, ko je nad premoženjem upnika uveden stečajni ali izvršilni postopek, ki določa učinkovanje pridržka lastninske pravice nasproti kupčevim upnikom le, če ima obliko javno overjene listine, sestavljene pred kupčevim stečajem ali pred rubežem (Žakelj, 2004,str. 11). Zavarovanje terjatev je druga oblika zavarovanja pred komercialnim tveganjem. Zavarovanje krije škodo, ki nastane zaradi formalne plačilne nesposobnosti dolžnika. Zavarovanje terjatev je urejeno s splošnimi in posebnimi pogoji zavarovanja ter pogoji konkretne zavarovalne police zavarovatelja. Pri zavarovanju blagovnih izvoznih terjatev veljajo tudi temeljna načela obligacijskega prava, kot so načelo vestnosti in poštenja, korektni poslovni običaji, uzance ter

14 14 načelo skrbnosti dobrega gospodarja. Sodna in poslovna praksa narekujeta uporabo smiselnih določil za zavarovanje izvoznih terjatev. Le ta so definirana v splošnih pogojih izvajalca zavarovanja, v konkretnem primeru zavarovalnice (Žakelj, 2004, str. 11). Kreditno zavarovanje pri zavarovalnici lahko podjetju nudi ustrezen instrument zaščite pred tveganjem neplačila, ki je zelo pomemben za njegovo uspešno poslovanje. Poleg finančnega kritja, ki ga pod konkurenčnimi pogoji nudi to zavarovanje, pa je upravljanje s tveganjem deležno tudi raznih spremljajočih storitev, ki ga nudi zavarovalnica v okviru t.i. storitvenega kreditnega zavarovanja npr. tržne, bonitetne in druge kreditne informacije, izterjava dolgov, svetovanje in podobno (Žakelj, 2004,str. 11). 4 ZAVAROVANJE IZVOZNIH TERJATEV Kredit je v sodobnih konkurenčnih razmerah poslovanja nujno potreben za poslovanje in uspešno odvijanje menjave. Sodobna gospodarstva so kreditna gospodarstva v katerih je kreditiranje kupcev zahteva, ki jo pred podjetja postavlja močna konkurenca na trgu (Jus, 2004, str. 18). Riziki plačil so prisotni v vsakem kreditu oziroma prodaji na odloženo plačilo. Zato so pri poslovanju podjetij kreditni riziki čedalje pomembnejši, prav tako pa tudi zavarovanje pred temi riziki, ki jim jih nudijo zavarovalnice. Vsi kreditodajalci, ki niso ustrezno zavarovani, so pri prodaji na kredit oziroma financiranju poslov prodaje izpostavljeni večjemu ali manjšemu tveganju, da jim kupec prodanega blaga ali storitev ne plača, da jim kreditojemalec ne vrne posojene glavnice in/ali obresti ali preprosto da jim dolžnik dolgovanih zneskov ne poravna v določenem roku in na način, kot je to pogodbeno dogovorjen (Jus, 2004, str. 18). Zato je predmet kreditnih zavarovanj nevarnost, da kredit ne bo pravočasno vrnjen. V tem primeru zavarovalnica izplača kreditodajalcu zavarovalnino v višini neodplačanega kredita (Ivanjko Š., Ivanjko S., Ivanjko L., Ihanec, str. 89). Kreditno zavarovanje ima poleg svoje osnovne funkcije, torej prevzemanje poslovnega tveganja, še eno veliko prednost. Zelo pogosto se uporablja kot orodje za pridobivanje finančnih sredstev za izpeljavo posla. Ker lahko zavarovanci ponudijo svojim finančnim virom dodatno zavarovanje za posojena sredstva, so jim ta lažje dostopna in po ugodnejših pogojih. Tako se lahko znesek, ki ga mora izvoznik odšteti za premijo, uravnovesi z ugodnejšo obrestno mero (Muršec, Madič, 1997, str. 17). Kreditni zavarovatelji so zaščitniki podjetij zavarovancev pred kreditnimi (del credere) riziki in obenem njihovi dolgoročni in zaupanja vredni poslovni partnerji, ki jim omogočajo varno poslovanje in rast. Kreditne zavarovalnice so za podjetje zaščitniki dohodkov in dobičkov, denarnega toka, bilanc in njihovih trgov, ter jim omogočajo razvoj in rast rast njihove prodaje sedanjim in novim kupcem, in to na obstoječih in novih trgih. (Jus, 2004, str. 25). Kreditna zavarovanja delimo na (Ivanjko Š., Ivanjko S., Ivanjko L., Ihanec, str. 89): Del credere zavarovanja - del credere zavarovanja sklene upnik (na primer banka) in se s tem zavaruje za primer, da dolžnik ne bo vrnil kredita, za kar plača premijo, Kavcijska (jamstvena) zavarovanja sklene dolžnik v korist upnika kot zavarovanca. Dolžnik je tudi zavezanec za plačilo premije,

15 15 Zavarovanja zaupanja o zavarovanju zaupanja govorimo takrat, ko se upnik, ki je izročil v hrambo dolžniku določeno premoženje, zavaruje pred nevarnostjo, da ji ta oseba ne bo vrnila premoženje v stanju kakršnem je bilo. 4.1 Tveganost zavarovanj izvoznih terjatev Zavarovanje komercialnega izvoznega tveganja spada v skupino kreditnih zavarovanj. Beseda kredit izvira iz latinske besede credere, kar pomeni verjeti, zaupati (Jus, 2004, str. 25). Sodobno gospodarstvo je kreditno gospodarstvo. V sodobnem gospodarstvu pogosto velja, da ni posla brez kredita in posledično ni kredita brez rizika. Vse prevečkrat se dogaja, da zaradi različnih razlogov kupci ob dospelosti svojih terjatev do prodajalcev ne poravnajo. S tem lahko močno ogrozijo uspešnost poslovanja podjetij in tudi njihov obstoj, če seveda podjetja pred temi riziki niso ustrezno zavarovana (Antončič, 2003, interno gradivo). Poglavitna značilnost del credere kreditnih zavarovanj je, da upnik sklene zavarovanje pri zavarovalnici iz naslova kreditnega razmerja z dolžnikom za primer, če dolžnik kredita ne bi vrnil. Dolžnik največkrat ne ve, da takšno zavarovanje obstaja. Zaupanje in vera v inozemskega kupca dolžnika prav gotovo predstavlja večjo ali manjšo nevarnost tveganje, da kupec ali dolžnik ne bo poravnal svojega dolga, ter da bo pri tem izvoznik blaga ali upnik utrpel gospodarsko škodo. Neplačilo dolga je lahko posledica več vzrokov, predvsem pa je vzrok plačilna nezmožnost inozemskega kupca. Oblik in zavarovanj kreditov je več. Lahko je zavarovanje pri zavarovalnici, zavarovanje pri banki (bančna garancija, ček in menica, odkup terjatev, dokumentirani inkaso, poroštvo), ali pa zavarovanje pri paradržavni instituciji. Posebnost del credere kreditnih zavarovanj je to, da jih sklene upnik, ki je hkrati tudi zavarovanec. Pri tovrstnem zavarovanju je zavarovalnica v pogodbenem razmerju samo z upnikom in ne z dolžnikom, ki največkrat sploh ne ve, da je za izpolnitev njegove obveznosti sklenjeno zavarovanje. Zavezanec za plačilo zavarovalne premije je zavarovanec sam. Relacija odnosov je, da je zavarovanec hkrati upnik in plačnik premije. Upnikova terjatev lahko izvira iz dobave blaga ali opravljene storitve. Takšna terjatev je lahko posledica kreditnega razmerja med domačima osebama (zavarovanje terjatev v notranji trgovini) ali pa iz kreditnega razmerja med domačo in tujo osebo (zavarovanje izvoznih terjatev). Zavarovanje izvoznih terjatev postaja vse pomembnejši instrument zavarovanja pred tveganji. Zaradi vse močnejše konkurence, kateri so izpostavljeni tako izvozniki na tujih trgih kot domači proizvajalci, so podjetja prisiljena, da poleg tehnološko kvalitetnih proizvodov ponujajo tudi načine plačila, ki so za njih tvegana. Gre za prodajo na odloženo plačilo. Cilj je, da vsaki fakturirani realizaciji sledi tudi dejansko plačilo na račun. Plačilo terjatev pa večkrat predstavlja problem, ki je lahko posledica ali stečaja kupca ali tečajnih nihanj ali spremenjenih pogojev poslovanja. Zavarovanje izvoznih terjatev je za prodajalca še posebej priporočljivo vedno, ko: posluje na odloženo plačilo, ima krog kupcev, katerih kreditno sposobnost oz. boniteto je težko predvideti,

16 16 je pretežen del prodaje vezan na majhno število kupcev, prihaja na nove trge in k novim kupcem, vlada na trgu močna konkurenca, je v državi dolžnika veliko podjetij s slabo plačilno sposobnostjo. Značilnost zavarovanj blagovnih izvoznih kreditov je, da so dokaj specifična in poleg klasičnega zavarovalniškega znanja zahtevajo še specialistična znanja s področja bančništva in financ. Zaradi narave prevzema tveganja so tovrstna zavarovanja tudi precej bolj tvegana in jih v zahodnih državah opravljajo specializirane kreditne zavarovalnice. To so zavarovalnice, ki imajo dovoljenje za sklepanje samo enega ali nekaj določenih zavarovalnih vrst. Nikoli ni mogoče razkriti vseh vrst izvoznih tveganj, zato je zaupanje zavarovalnice v zavarovanca poglavitno za sklenitev takega zavarovanja. Poleg dobre vere v zavarovanca pa zavarovalnice preverijo še različne vire finančnih in poslovnih informacij, ki omogočajo selekcijo rizika tako pri zavarovancu kot pri dolžniku. Pomanjkanje koristnih informacij, specifičnih znanj, ustreznih kadrov in izostanek presoje političnega tveganja na narodnogospodarski ravni pa je le nekaj razlogov za visoko tveganost pri sklepanju zavarovanj izvoznih terjatev. Kot je bilo že omenjeno, je zavarovanje komercialnega izvoznega tveganja celovita (integralna) finančna storitev, ki ima več funkcij. Ne samo, da podjetje pri njihovem poslovanju predstavlja pomemben element in instrument pri upravljanju z riziki in jim krije škode, nastale zaradi neplačila njihovih kupcev, ter s tem ščiti finance in bilance podjetij, pač pa zavarovalnica zavarovancem nudi tudi številne druge storitve, ki jih podjetja potrebujejo za uspešno poslovanje. Te druge funkcije zavarovanja so pri kreditnem zavarovanju izredno pomembne, precej bolj kot na primer pri drugih zavarovalnih vrstah. Podjetja se zaradi teh spreminjajočih storitev lahko bolj posvetijo osvajanju novih trgov, pridobivanju novih kupcev ter razvoju svojih proizvodov in storitev. Kreditno zavarovanje ob učinkoviti zaščiti pred tveganji dopolnjuje in omogoča sodelovanje podjetji z ostalimi ponudniki finančnih in drugih storitev, kot so banke in druge finančne institucije, ponudniki bonitetnih in drugih poslovnih informacij, svetovalci, odvetniki in podobno. Najbolj običajno je zavarovanje izvoznih terjatev na podlagi celovitega izvoza zavarovanca, kar zavarovalnici omogoča kvalitetno disperzijo oz. razpršitev rizika. Zavarovanci s tem ne ponujajo v zavarovanje le slabih terjatev, temveč celotno kvoto poslovanja. 4.2 Elementi ocene tveganja V okviru zavarovanj izvoznih kreditov se poleg prevzema splošnih tveganj pojavljajo še specifična tveganja. Obstaja pet elementov tveganj ali razločevalnih dejavnikov, ki predstavljajo selekcijo rizika. Na podlagi teh elementov se izločijo zelo tvegani zavarovanci. Elementi ocene tveganja so (Biggs, Edwards, 1988, str. 98): vrsta dejavnosti, kupci, število in velikost zavarovalnih primerov, izkušnje s škodami, kreditna politika in praksa.

17 17 Vrsta dejavnosti Vrsta dejavnosti, s katero se ukvarja podjetje, je pomemben pokazatelj tveganosti podjetja. Izkušnje v mnogih državah kažejo, da imajo proizvodne dejavnosti boljšo kreditno sposobnost oziroma so manj tvegane kot trgovske dejavnosti. V srednje tvegano skupino štejemo ostale komercialne, storitvene in svetovalne dejavnosti, ki imajo posebne značilnosti in karakteristike. Skupna značilnost teh dejavnosti je, da imajo načeloma stalne kupce, ki se pojavljajo pri poslovanju, medtem ko se pri drugih storitvenih dejavnostih, kot so trgovci z nepremičninami ali dobavitelji gradbenih proizvodov, pojavljajo predvsem naključni kupci. Kupci Za ugotavljanje tveganosti posameznega kupca imajo specializirane zavarovalnice v tujini razvite posebne vzorčne primere za posamezno kreditno zavarovanje. Modeli kažejo, kam spada posamezno podjetje v svoji dejavnosti ali je trgovec na debelo ali pa izhaja iz visoko tvegane maloprodaje. Kredit, ki ga odobri dobavitelj, je v veliki meri odvisen od kupčevih dolžnikov. Vsako podjetje je hkrati dolžnik in upnik. Kjerkoli v tej verigi nastane škoda, se tako poveča škoda prvotnemu dobavitelju. Mnogo dobavitelji so tako izpostavljeni visokim tveganjem, ker imajo enega samega dolžnika ali eno samo vrsto dolžnikov. To pomeni, da zavarovatelj prevzame aktivno vlogo pri upravljanju s tveganjem in preprečitvi škod mnogim zavarovancem oz. lastnikom zavarovalnih polic. Kreditno tveganje je zlasti prepoznavno v dejavnostih, kot so promet, papirna in tekstilna industrija ipd. Število in velikost zavarovalnih primerov in izkušnje s škodami Število in velikost zavarovalnih primerov in posledično izkušenj s škodami so lahko predstavljene s pomočjo piramide tveganj. Piramida tveganj kaže, kje ležijo največji riziki in pravilen pristop k porazdelitvi teh rizikov. Dejstvo je, da glavni riziko leži pri majhnem številu zavarovancev in velikih zavarovalnih zneskih. Pri porazdelitvi rizika na veliko število manjših prihaja do izravnave rizikov in manjše oz. zanemarljive škode. Kreditna politika in praksa Zavarovanje kreditov je dolgoročno tveganje, ki se porazdeli med prevzemnika rizika in zavarovanca. Prevzemnik rizika pričakuje, da bo zavarovanec ravnal v najboljšem skupnem interesu v vsakem času. Ko zavarovatelj prevzame tveganje, predvideva, da bo podjetje vodilo kreditno politiko in izvajalo efektivno kreditno kontrolo tudi v praksi. Zavarovalnice lahko dobro ocenijo tveganje, ki nastane pri določenem poslu, zaradi dolgoletnih izkušenj, ki so si jih nabrale pri opravljanju svoje dejavnosti ter dobrega poznavanja trenutnih tržnih razmer ter zaposlenih, katerih glavna naloga je prav analiza tveganosti posameznih poslov. Če zavarovalnica zavrne zavarovanje določenega posla oziroma zahteva nadpovprečno premijo, je to za podjetje signal za zelo visoko tveganje izbranega posla in podjetje lahko od posla še pravočasno odstopi. 4.3 Premija kot cena za prevzem tveganja Premija je cena za prevzem kreditnega tveganja oziroma za zavarovanje pred tveganjem. Plačljiva je vnaprej, medtem ko povračilo premije ni mogoče. Če premija ni plačana na način in v rokih, določenih v zavarovalni pogodbi, zavarovalnica ni dolžna plačati zavarovalnice