-

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov MEDIACIJA V PARTNERSKEM ODNOSU Mentor: red. prof. dr. Marija Ovsenik Kandidat: Biljana Konjević Kranj, junij 2006

2 ZAHVALA Na življenjski poti srečamo mnoge, s čigar podporo in razumevanjem lahko pridemo zelo daleč, zato gre moja zahvala sledečim ljudem: Zahvaljujem se mentorici red. prof. dr. Mariji Ovsenik za čas in podporo pri pisanju diplomske naloge. Zahvaljujem se Pravno-informacijskemu centru nevladnih organizacij PICu za pomoč pri zbiranju podatkov, direktorju in vsem sodelavcem, ker so bili potrpežljivi z mano in nenazadnje moji dragi sodelavki Viti Habjan za lektoriranje diplomske naloge. Posebna zahvala gre mojima dragima staršema, ki sta mi skozi življenjsko in študijsko pot nesebično stala ob strani, me podpirala in razumela. Hvala vama, ker sta bila tu in ker vem, da bosta za vedno tudi ostala! Brez vaju ne bi bila to kar sem. Zahvala gre tudi moji ljubezni za vso ljubezen, podporo in izkazano potrpežljivost!

3 POVZETEK Diplomska naloga prikazuje mediacijo kot način mirnega reševanja sporov, prikazuje njeno kakovost, uporabnost, primernost in hitrost pri reševanju družinskih sporov. Opisani so vsebina, postopek, proces in načela mediacije ter podatki o kakovosti in uspešnosti mediacije. Prav tako je opisano delovanje Okrožnega sodišča v Ljubljani, Centra za socialno delo in Centra za mediacijo, ki deluje pri Pravno-informacijskem centru nevladnih organizacij - PIC. Družina predstavlja temelj družbe, temelj vzgoje in temelj odnosov med ljudmi. Spori, ki nastanejo v družinah, so za posameznike najpogosteje bolj čustveno boleči od drugih sporov in so zato lahko dostikrat zelo obremenjujoči in destruktivni. Zato je potrebno k tovrstnim sporom pristopiti na drugačen način in eden izmed njih je mediacija. KLJUČNE BESEDE - Mediacija - Konflikt - Partnerji ABSTRACT The diplom thesis is a description of mediation as a alternative dispute resolution and also a description of her quality, usability, suitability and speed with resolving family disputes. It is also a description of a content, procedure, process, principles of mediation and data of her quality and successfulness. Thesis is also showing a work on mediation field of District court of Ljubljana, Centre for social work and Centre of mediation. Family is representing a fundation of society, a fundation of education and a fundation of relationships between people. Conflicts which are taking place in families are for most of the people more emotionally painfull than conflicts which are taking place in other occasions and that is why those conflicts become more destructive and difficult. This is a main reason why there is such a need to approach disputes in different way and one of those is mediation. KEYWORDS - Mediation - Conflict - Partners

4 KAZALO 1 Uvod Teoretični uvod Organizacijski pogled na mediacijo - mediacija kot metoda urejanja razmerij med ljudmi Zgodovina Zgodovina pri nas Definicija konflikta Pojem mediacije in prestavitev temeljnih problemov v diplomski nalogi Družinska mediacija na Okrožnem sodišču v Ljubljani Spori, ki so primerni za mediacijo Spori, ki niso primerni za mediacijo Vrste mediacije Razlikovanje med mediacijo, konciliacijo, arbitražo in sojenjem Načela mediacije Motivacija za mediacijo Posebne oblike mediacije Postopek mediacije Proces mediacije Struktura mediacije Vsebina mediacije Umetnost postavljanj vprašanj Pomen prava in drugih ved v mediaciji Empirični del Opis problema Hipoteze Mediacija ni znan in zaupanja vreden postopek v Sloveniji Mediacija prispeva k boljši kvaliteti reševanj sporov Mediacija je primerna za reševanje sporov znotraj partnerskih odnosov oziroma znotraj družine Metode in tehnike Populacija Opis dejanskega stanja s pomočjo treh mediacijskih postopkov Prenova obstoječega stanja s pomočjo intervjuja Sklep in predlog Literatura in viri... 71

5 1 UVOD ADR je v angloameriškem svetu že leta, če ne desetletja kratica za alternative dispute resolution (ADR), metode reševanja sporov, alternative klasični sodni poti. Kljub temu da se je v tujini popolnoma uveljavila, poznana pa je tudi pri nas, angleške kratice ADR tu ne uporabljamo. V naši strokovni literaturi 1 je mogoče najti tudi kratico ARS, ki pomeni alternativno reševanje sporov, ki sicer pri nas (še?) ni uveljavljena, vendar pa zagovarjamo stališče, da je boljša uporaba slovenskih kakor tujih besed, zato tudi iz načelnih razlogov uporabljamo kratico ARS 2. V Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (1999) se zahteva, da namesto izraza»alternativna rešitev spora«uporabljamo izraz»mirna rešitev spora«3. Ustava RS v svojem 23. členu ter Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic v 6. členu zagotavljata pravico do sodnega varstva 4. Pravica do uveljavitve sodnega postopka je zagotovljena vsakemu prosilcu, če se seveda ugotovi, da ustreza določenim pogojem. Pravica do sodnega varstva zagotavlja sojenje v razumnem roku, vendar izvrševanje te pravice je zadnje čase precej ogroženo. V področje mirnega reševanja sporov lahko umestimo konciliacijo, arbitražo, sodno poravnavo in mediacijo. V nadaljevanju diplomske naloge bomo bolj podrobno opisali vse naštete načine mirnega reševanja sporov, vendar se bomo skozi nalogo osredotočili bolj na mediacijo. Alternativne oblike reševanja sporov so načini, ki omogočajo, da se spor reši brez intervencije sodišča. Prvi so pričeli z izvajanjem alternativnih oblik reševanja sporov družinski mediatorji v Centru za mediacijo, ki je bil ustanovljen v okviru Pravnoinformacijskega centra nevladnih organizacij PICa. Izvajanje alternativnih metod pa ni samo odvisno od zakonske ureditve, temveč tudi od dejanskih družbenih pravno-kulturnih razmerij. V diplomski nalogi bomo prikazali zakaj je mediacija kot ena od oblik alternativnega reševanja sporov primerna za reševanje družinskih sporov med partnerjema in kako lahko skozi umetnost vidimo njuno problematiko. Prikazali bomo tudi trenutno stanje ozaveščenosti ljudi o mediacijskem postopku in njegovo primerjavo s sodnim sistemom v Sloveniji. 1 Šetinc Tekavc, Šetinc Tekavc, 2002, 3 Šporar, 2002, str. 1 4 Šetin Tekavc, 2002 Biljana Konjević: Mediacija v partnerskem odnosu stran 2 od 76

6 Mediacija ni tako izdelan postopek kot sodni, po naravi stvari tudi ni mogoče, prav njena fleksibilnost, neformalnost in s tem lažja dostopnost za udeležence v sporih pomenijo prednost mediacije 5. V diplomski nalogi se bomo tudi osredotočili na primernost mediacije v primerih nasilja nad partnerjema. Kot podlago za svoje argumente bomo uporabila svetovno literaturo in intervju z višjo državno tožilko Vlasto Nussdorfer in strokovno svetovalko pri Zavodu Emma Natalijo Gregorič. G.J. Mouly predstavlja socialno zrelost posameznika kot uspešno reševanje odnosov med posameznikom in družbeno skupino, obvladanje osebnih in družbenih ciljev. Navaja kriterije socialne zrelosti, ki so: samostojnost, prevzemanje odgovornosti, socialna občutljivost in sposobnost učinkovitega reševanja problemov. Pri slednjem, ki je posebej zanimiv za diplomsko delo, naj posameznik upošteva mišljenje drugega, vidike, potrebe drugih ljudi in družbe, ki ji pripada, vendar ne opusti svojih temeljnih vrednot in standardov. Pojave vrednoti kritično z vidika posledic zase in druge 6. Namen diplomske je med drugim tudi spoznati pomen uspešnega reševanja konfliktov, t.j. mediacije v okolju s socialnega stališča, pomen in vsebino psihologije v mediaciji, spoznati, kako se sistem mediacije razlikuje od načina reševanja sporov preko sodne poti. Diplomska naloga bo tudi temeljila na izpolnjenih anketnih listih (priloga 1) s strani družinskih mediatorjev in s strani sprtih strank v mediacijskem postopku (priloga 2). Vprašanja v anketi so imela predvsem dva namena, in sicer: - Izvedeti, koliko stranke vedo o mediaciji, kdo jih je napotil nanjo in kaj od nje pričakujejo, - kdaj so prvič izvedeli za mediacijo oz. ali jim je bila že znan postopek - ter na koncu pridobiti podatke o njihovem mnenju o opravljenem mediacijskem postopku. Kot osrednji del diplomske naloge smo postavili zapis treh mediacijskih primerov s področja družinske tematike. 5 Šetinc Tekavc, Lamovec, Zupančič, 1994 in Poharič, 1999 Biljana Konjević: Mediacija v partnerskem odnosu stran 3 od 76

7 2 TEORETIČNI UVOD 2.1 Organizacijski pogled na mediacijo - mediacija kot metoda urejanja razmerij med ljudmi Nihče ni namreč boljši izvedenec glede lastnih problemov, kot so stranke same. 7 Mediacija je ena od metod urejanja razmerij med ljudmi, kar lepo prinazori sledeči rek o mediaciji:»v mediaciji se reševanje sporov vrača tja, od koder izvira k ljudem samim.«8. Glede na dosedanje izkušnje pri delu z mediacijo smo ugotovili, da so središče mediacije ljudje, njihove želje, hotenja in spori oziroma zamere, ki jih mnogi gojijo v sebi, v svoji podzavesti, kar pa pri sodnem odločanju ne pride do izraza. Sodnika ne zanimajo želje sprtih strank in njihove potrebe, temveč samo dejstva, ki so mnogokrat pregroba za opis dejanskega stanja spora. V mediaciji obe stranki povesta njuno videnje vzroka spora, kakšen je potek dogodkov odnastanka spora do postopka mediacije in seveda kako vidita rešitev njunih sporov. In v zadnji točki se pokaže pozitivna lastnost mediacije, saj lahko obe stranki povesta kaj si želita in se z vzajemnim poslušanjem dogovorita s pomočjo tretje osebe (v tem primeru mediatorja) o rešitvi nastale situacije. Dosedanje izkušnje potrjuje tudi spodaj napisan primer. Zgoraj napisano razlago uporabnosti mediacije pri urejanju razmerij med ljudmi tudi ponazori že znan primer pomaranče oziroma»orange case«: V kuhinji neke restavracije je za pripravo sladice ostala samo še ena pomaranča. Potrebovala sta jo dva kuharja in sta jo oba tudi dokaj istočasno hotela vzeti. Prvo je uspelo enemu kuharju in tukaj se je pričel prepir. V sodnem postopku bi jo sodnik prisodil enemu izmed njiju, arbiter v arbitražnem postopku pa bi jo dal na pol. V mediaciji bi mediator najprej želel zvedeti, zakaj potrebujeta pomarančo in v njunem primeru bi izvedel, da eden potrebuje meso pomaranče za sok, drugi pa lupino za pecivo. Rešitev bi se tako ponudila sama po sebi (seveda pa ni nujno, da je vedno tako). 9 Na Inštitutu za mediacijo Concordia (IMC) pravijo, da je spor oziroma konflikt sestavljen iz sinteze treh dejavnikov, in sicer: - konflikt se porodi znotraj odnosa - v ozadju je vedno določena neusklajenost potreb, vrednot, interesov, čustev, ravnanj, sistema, - interakcija treh dejavnikov: ljudi, problema, procesov. 7 Metelko Lisec, Metelko Lisec, povzetek po Šetinc Tekavc, 2003 Biljana Konjević: Mediacija v partnerskem odnosu stran 4 od 76

8 Pri interakciji treh dejavnikov je potrebno ljudi, problem in procese še bolj podrobno razčleniti na: - ljudi: preteklost, vrednote, odnosi, čustva, vedenje, sposobnosti, osebnosti - problem: stališča, interesi, dejstva, posledice, dogodki, potrebe, rešitve - proces: kako ljudje izražajo čustva in probleme; strukture, postopki, sistem, pravila. 10 Iz zgoraj navedenih podatkov lahko vidimo, da je mediaciji kot eni izmed metod za urejanje razmerij med ljudmi podana potrditev o njeni primernosti za urejanje medsebojnih razmerij tudi s strani ostalih priznanih mediatorjev oziroma mediacijskih organizacij Zgodovina V današnjem globaliziranem svetu, kjer vladajo predvsem kapital in vrednote zahodne poloble, so tudi tradicionalni načini reševanja sporov ena od»ogroženih vrst«. Na področjih, ki veljajo za nerazvita, je ljudstvom uspelo ohraniti svojo tradicijo. Ali bodo ti tradicionalni načini reševanja sporov preživeli oziroma kos novim izzivom, ki jih prinaša moderna era, ostaja vprašanje. Vsekakor pa se zdi, da bi»razvitim«posluh za lokalno tradicijo tudi v sodnih dvoranah le koristil. 11 Alternative oblastvenim postopkom reševanja sporov so znane že iz zgodnjih obdobij zgodovine človeštva. Že stari Rimljani so uporabljali arbitražno reševanje sporov, omenjeno je celo v Bibliji, to pa je bil tudi prvi način medsebojnega reševanja sporov v avstralski koloniji Viktoriji. Znan je tudi pojav trgovinske mediacije v srednjem veku, ko je od leta 1353 dalje v Angliji delovala skupina ljudi pod imenom Mediators of Questions (mediatorji vprašanj), ki so reševali sporna vprašanja med trgovci z volno. Nasploh je bila mediacija glavno sredstvo za reševanje sporov na Kitajskem, Konfucij pa je sploh zagovarjal stališče, da je spor mogoče optimalno rešiti le z moralnim prepričevanjem in dogovorom, ne pa z avtoritativno odločitvijo. Tudi na Japonskem imata konciliacija in mediacija bogato zgodovino, tradicionalen odpor do formalnih metod reševanja sporov pa se kaže v njihovem prepričanju, da imajo v deželi več cvetličnih aranžerjev kot odvetnikov. Afriška različica neformalnega reševanja sporov je zbor vaščanov, kjer je kateri izmed vaških veljakov pomagal sovaščanom poiskati rešitev brez avtoritativnosti in izrekanja sankcij. Praktično v vseh kulturah se mediacija pojavlja v rodbini oziroma razširjeni družini. Tovrstno reševanje sporov je zamrlo šele z nastankom mest in posledično s pojavom nuklearne družine, ko so ljudje čedalje pogosteje posegali po čedalje dostopnejših formalnih načinih reševanja sporov. Vnovični razcvet alternativnih metod je nastopil v šestdesetih letih prejšnjega stoletja v ZDA, saj je zaradi socialnih razmer, vietnamske vojne, zavesti o človekovih 10 Metelko Lisec, Božič, 2005 Biljana Konjević: Mediacija v partnerskem odnosu stran 5 od 76

9 pravicah, študentskih, feminističnih in potrošniških gibanj prišlo pred ameriška sodišča veliko število zadev, ki jih ta niso bila več sposobna reševati Zgodovinski razvoj pri nas V stari Jugoslaviji je posebej pomembna Uredba o določanju minimalnih mezd, sklepanju kolektivnih pogodb, poravnavanju in razsodništvu iz leta Kukec v prispevku (2005) pravi, da je treba opozoriti na to, da so nekateri iz srednje generacije današnjih mediatorjev na začetku svoje pravniške kariere udejanjali neko obliko mediacij, ko so na uradnih dnevih, v času sodnega koncipiranja, sodelovali pri nudenju pravne pomoči strankam, na»pretoričnih narokih«. Pravi tudi, da se zagotovo še vsakdo od njih spomni določbe ZPP/77, ki je v 468. členu za bagatelne spore predvidevala poravnalni narok, pa tudi v lažjih kazenskih zadevah je bilo podobno. V prispevku Kukec (2005) pravi, da svetovalni razgovor ob razvezi zakonske zveze na centru za socialno delo spada vsaj posredno v»idejo«mediacije. Poravnalni sveti so bili z zakonom ustanovljeni leta 1967 in so bili zamišljeni kot samouprava sodišča. Čeprav so nekateri avtorji zadržani in imajo celo odklonilno stališče do njihove prakse, pa ima Kukec drugačno - pozitivno izkušnjo. Pravi, da niso bili vsi poravnalni sveti neučinkoviti, zato ocenjuje, da smo jih prehitro opustili (ali vsaj njihovo idejo) v našem pravnem sistemu 14. Če potegnemo paralelo začetkov mediacije v svetu in pri nas lahko vidimo, da se je v Sloveniji pričela mediacija uveljavljati na drugačen način in sicer skozi sodišča. Glede na definicijo mediacije, ki med drugim pravi, da je mediacija izvensodni postopek, lahko ugotovimo, da se začetek mediacije pri nas ne ujema z osnovno definicijo mediacije. V Sloveniji so s pilotskim projektom leta 1999 pričeli z izvajanjem mediacije na Centru za mediacijo, ki je bil ustanovljen v okviru Pravnoinformacijskega centra nevladnih organizacij PICa. Mediacijo izvajajo usposobljeni družinski mediatorji. Okrožno sodišče v Ljubljani je pričelo s prvim pilotskim programom sodišču pridruženi mediaciji leta 2001, kjer so mediacijo sprva izvajali le sodniki, sedaj pa tudi vsi pravniki, ki imajo končan državni pravniški izpit. 12 zgodovina povzeta po Šetinc Tekavc, Vilfan, Kukec, 2005 Biljana Konjević: Mediacija v partnerskem odnosu stran 6 od 76

10 2.2 Definicija konflikta Različni teoretiki različno definirajo konflikt in njegov pomen za medsebojne odnose oziroma za družbeni pomen. Vendar naj poudarimo le sledeče: Morton Deutsch definira konflikt kot spopad nezdružljivih tendenc in delovanja v posamezniku, skupini in narodu ali med posamezniki, skupinami narodov znotraj konkretnih situacij. Po tej definiciji lahko razlikujemo intrapersionalne (znotraj posameznika), interpersionalne (med posamezniki), znotraj skupine, medskupinske, intra in internacionalne konflikte. 15 Pri zgoraj napisani definiciji bi želela poudariti, da je pri reševanju družinskih sporov oziroma sporov med partnerjema predvsem pomembno interpersionalno reševanje sporov oziroma konfliktov. Dostikrat se pojavi tudi intrapersionalen konflikt, vendar vedno v povezavi s sporom z drugo osebo, saj se stranke najpogosteje sprašujejo ali se prav odločajo ali ne oziroma ali določeno stvar resnično potrebujejo ali ne. Glede na dosedanje izkušnje je pri meddržavnih, internacionalnih oziroma pri konfliktih med narodi te konflikte predvsem reševala arbitraža in pristojna sodišča, pri medosebnih konfliktih pa se predvsem uporabljata mediacija in konciliacija. Morton Deutsch meni, da je za razumevanje konfliktne situacije potrebna analiza vseh njenih elementov. Najprej so to zgodovinski odnosi strani v konfliktu. Poznavajoč njihovo zgodovino bomo lažje razumeli, kaj se dogaja danes. Drugi element je trenutno obnašanje strani v konfliktu. Na tretjem mestu je glavni problem konflikta, ki ga moramo postaviti v kontekst socialne sredine, hkrati pa moramo biti zavedni tudi do opazovalcev, ki zagotovo neposredno vplivajo na dinamiko konfliktne situacije. Naslednji element je strategija reševanja konflikta, a kot zadnje, njegove posledice. Prav tako Morton Deutsch opisuje mnoge pozitivne lastnosti konflikta. Konflikt nam pomaga pri soočenju s problemom in pri iskanju njegovih rešitev. Konflikt nam preprečuje stagnacijo in spodbuja spremembe. Učvrščuje identiteto posameznika in skupine. 16 Menimo, da je za rešitev konflikte situacije v mediacijskem postopku pomembna ugotovitev Deutscha, da ima vsaka stran v konfliktu svojo zgodovino, v kateri se skriva pravi pomen in vzrok nastanka konfliktne situacije med strankama. Enako pomembno je pri reševanju konfliktov poznati predhodne izkušnje strank pri reševanju konflikta. Tako lahko mediator lažje ugotovi ali bo pri reševanju določenega spora potreboval veliko ali malo časa, saj v primeru, da stranka nima predhodnih izkušenj pri reševanju konflikta s pomočjo mediacije oziroma če stranka ne ve kaj mediacija sploh je, je stranki to potrebno temeljito razložiti, kar pa seveda posledično zahteva veliko dodatnega časa pri reševanju konflikta. Pri reševanju določenega spora pride pogosto med sprtima strankama do povišanja čustvene prizadetosti in vzburjenja, kar pa lahko ob primernem vzpodbujanju mediatorja privede stranki do konstruktivnega reševanja njunega spora, s samo rešitvijo nastalega spora pa jima prinese občutek uspešnosti in večje samozavesti. 15 Brajša, 1993 in Poharič, Brajša, 1993 in Poharič, 1999 Biljana Konjević: Mediacija v partnerskem odnosu stran 7 od 76

11 Fritz Fischaleck opisuje konflikte kot medosebna nasprotovanja različnih želja, interesov, čustev in občutij ter delovanja. Tako razlikuje notranje, zunanje, latentne, lažne ter mešane konflikte, kot tudi konflikte, s katerimi se soočimo, in tiste, ki jih odbijamo. Notranji konflikt je konflikt med dvema privlačnima vsebinama oziroma med dvema mučnima vsebinama ali pa gre za konflikt med privlačnostjo in odbojnostjo iste vsebine. V zunanjem konfliktu sta dve ali več oseb z različnimi, neusklajenimi željami in aktivnostmi. Latentni, skriti in nezavedni konflikt se pojavi, kadar se jih posamezniki ne zavedajo. Mešani konflikti se pojavljajo, kadar gre za kombinacijo notranjih in zunanjih konfliktov. V medosebnih konfliktih sprejemamo ali zavračamo razreševanje konflikta. 17 Pri Fischaleckovi definiciji je razvidna omemba skritega oziroma nezavednega konflikta, ki pride na površje po dolgotrajnem procesu razreševanja spora med strankama. Enako smo napisali pri komentarju Deutscheve definicije, saj so intrapersionalni konflikti zelo podobni skritim konfliktom. Tretja oseba oziroma mediator lahko odkrije skriti oziroma intrapersionalni konflikt s pomočjo postavljanja pravih vprašanj, ki jih v mediaciji opredeljuje cela vrsta študij kot npr. Umetnost postavljanja vprašanj v mediaciji. S pomočjo njih izvemo resnične strahove strank in seveda iz njih izvirajoče potrebe, ki na koncu mediacijskega procesa velikokrat privedejo do uspešne rešitve spora. V konfliktnih situacijah lahko pride z uporabo različnih metod do različnih izidov dane situacije, ki jih najbolje prinazori naslednja tabela: STIL ODZIVA: Umik: Prevlada: Izglajevanje: Kompromis: Razreševanje: IZID: Oba izgubita Zmaga/poraz Poraz/zmaga Delitev izgub/zmag Oba pridobita Tabela 1.: Tabela prikazuje stil odziva in izid pri konfliktih (Metelko Lisec, 2006) Namen diplomske naloge ni prikazovanje institucij, katerih osnovna dejavnost je prav tako reševanje konfliktov, v negativnem kontekstu in prav zato bomo samo opisala izid konflikta, kjer obe strani v konfliktu pridobita. V mediaciji je znano načelo, da se spor razrešuje oziroma da ga razrešujeta stranki sami s pomočjo mediatorja, znano pa je tudi, da v mediaciji stremimo k tako imenovani»win-win«situaciji. Pri tako nastalem izidu stranki sami prideta do rešitve in do sklepa, kaj je zanju kot dve ločeni osebnosti najbolje v dani situaciji. Pri winwin (zmaga-zmaga) situaciji je najbolj pomembno, da tistim, ki so vpleteni v nastali spor, nihče ne vsili oziroma določi rešitve, temveč da se sami odločijo, da je tak izid zanje najboljši. 17 Brajša, 1993 in Poharič, 1999 Biljana Konjević: Mediacija v partnerskem odnosu stran 8 od 76

12 Glede na Tabelo 1 je pomembno poudariti tudi, kako pri reševanju sporov pridemo do izida, kjer oba pridobita. Kjer se obema strankama zdi spor oziroma konflikt nepomemben, pride do umika, v primerih, kjer je obema strankama zelo pomembno, da se v sporu izid konča na strani samo enega od njiju, lahko pride do prevlade ali pa do želje po izglajevanju spora. V odnosih, največkrat v partnerskih, se uporablja beseda kompromis, ki pa ne prinese želene rešitve nobenemu od partnerjev. Šele z metodo razreševanja pride do želenega rezultata, kjer oba partnerja v sporu dobita želeno. Če gremo dalje in se bolj osredotočimo na družinske spore, je zelo pomembno, da so partnerji v konfliktu vsaj v osnovi pripravljeni na pogovor in usklajevanje, sposobni pa morajo biti tudi zastopati sebe in svoje interese. Težje psihične motnje enega ali več partnerjev predstavlja najširšo mejo za mediacijo. Poleg tega se v mediaciji lahko pokaže, da ni možna samoodgovorna sporazumna rešitev konflikta. V takem primeru je najbolje, da mediator napoti partnerja k ustreznemu strokovnjaku. 18 Lamovčeva (1994) in Flaker (1993) poudarjata najpomembnejše cilje zagovorništva, ki so: pravna pomoč uporabnikom in bivšim uporabnikom in njihovim svojcem, pripravljanje predloga za spremembo zakonodaje o duševnem zdravju, psihosocialna pomoč uporabnikom, bivšim uporabnikom in njihovim svojcem, mediacijsko delovanje z namenom ozaveščanja javnosti o problemih duševnega zdravja in nenazadnje izobraževanje. 19 Skozi njuno definicijo se jasno pokaže, da se je psihično motenim strankam v mediaciji potrebno posvetiti, njih in njihove svojce ozaveščati, saj jim bodo lahko samo v takem primeru pomagali prebroditi celoten proces reševanja konfliktov. V perspektivi mediacije, enega od zelo učinkovitih načinov za ustvarjalno reševanje konfliktov, je konflikt priložnost za pogovor, izmenjavo stališč, iskanje skupnih optimalnih rešitev, odkrivanje novih, še nepoznanih in nepreizkušenih možnosti. 20..Konflikt je priložnost za intimno srečanje ne le s svojim bližnjim, ampak tudi s samim seboj Udovič, 2005/ Poharič, Metelko Lisec, Metelko Lisec, 2006 Biljana Konjević: Mediacija v partnerskem odnosu stran 9 od 76

13 2.3 Pojem mediacija in predstavitev temeljnih problemov v diplomski nalogi Mediacija je alternativa nasilju, samopomoči in sodnim postopkom, razlikuje pa se tudi od svetovanja, pogajanja in arbitraže. V Združenih državah Amerike se je že v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja izoblikovala definicija mediacije kot procesa, v katerem udeleženci s pomočjo nevtralne osebe oziroma oseb sistematično osamijo sporna vprašanja z namenom oblikovanja možnosti, tehtanja alternativ in oblikovanja sporazumnega dogovora, ki bo zadovoljil potrebe vseh udeležencev. Mediacijo v angleški teoriji razumejo kot pospeševalen proces, v katerem stranki pritegneta k sodelovanju nevtralno tretjo osebo, ki deluje kot posrednik v njunem sporu, nima pa pooblastila, da sprejme kakršnokoli odločitev, ki bi bila zanju zavezujoča. Delovanje mediatorja je omejeno na določene postopke, tehnike in veščine, s katerimi strankama pomaga vzpostaviti pogajanja, s pomočjo katerih naj se njun spor reši na sporazumen način, brez sodnega ali arbitražnega postopka. 22 Avstralski avtor 23 razmišlja o mediatorju kot osebi, ki spodbuja komunikacijo med strankama, pomaga pri identifikaciji spornih in nespornih področij in nasploh pomaga strankama razrešiti spor, pri čemer pa jima ne vsili nikakršne (svoje) rešitve. Glede na to, da je mediacija kot pojem po našem mnenju zelo enostavna, obstaja o njej zelo veliko število definicij. Zato jih bomo v diplomski nalogi našteli nekaj, ki po našem mnenju odražajo njen pravi pomen. Po Kukcu (Podjetje in delo, 2005) je mediacijo na splošno mogoče opredeliti kot obravnavanje sporov s pomočjo nepristranske tretje osebe, ki ne more izdati zavezujoče odločbe. Taka oseba pomaga strankam pri pogajanjih, pomaga jim opredeliti in pojasniti vsa sporna dejstva in pravna vprašanja, na koncu pa jim pomaga doseči in oblikovati sporazum, ki je v bistvu (kot vsaka poravnava) nekakšna novacija pravnega sistema. Pri Centru za mediacijo velja definicija, da je mediacija prostovoljen, izvensoden proces reševanja spornih vprašanj, v katerem se partnerji v konfliktu ob podpori nepristranskega posrednika (mediatorja) sporazumejo, da bodo v poštenem odnosu iskali takšno rešitev konflikta, ki bo ustrezala interesom vseh udeleženih. Poudarek je na samoodločanju partnerjev v konfliktu in prevzemanju odgovornosti za svoje odločitve. 24 Mediacija je strukturiran, metodičen in zaupen proces, kjer nevtralna oseba (mediator) uporablja veščine poslušanja in mediacijske tehnike in tako pomaga udeležencem v sporu določiti problem in načine reševanja problema definicija povzeta po Šetinc Tekavc, Šetinc Tekavc, Udovič, 2005/2006, 25 definicija po Metelko Lisec, 2005 Biljana Konjević: Mediacija v partnerskem odnosu stran 10 od 76

14 2.3.1 Družinska mediacija na Okrožnem sodišču v Ljubljani.Mediacija je pravica s človeškim obrazom. 26 Pri družinski mediaciji gre za sodnim in upravnemu postopku pridružen postopek alternativnega reševanja družinsko-pravnih sporov in sporov iz premoženjskih razmerij med zakoncema. Ideja o družinski mediaciji temelji na mednarodnih konvencijah in je v tujini že zelo uveljavljena. Namen družinske mediacije ni zgolj v pospešitvi postopkov, ampak predvsem v kompleksnem reševanju vseh odprtih vprašanj med bivšima partnerjema, zmanjšanju števila bodočih sodnih postopkov in večjem zadovoljstvu strank. Zlasti zaradi koristi otrok je potrebno bivše zakonce ali izvenzakonske partnerje spodbuditi, da se glede delitve premoženja, vzgoje varstva in preživljanja otrok ter osebnih stikov dogovorijo, saj bodo tako v prihodnosti lažje sodelovali. 27 Postopek mediacije na sodišču ne bo posegel v uveljavljen način dela centrov za socialno delo. Roki za soglasje, začetek in trajanje postopka so zaradi narave teh sporov zelo kratki. V primeru, ko bosta stranki dosegli dogovor, ga bo mediator zapisal in posredoval sodečemu sodniku. Ta bo nato preveril, ali je dogovor glede vzgoje, varstva in preživljanja otrok v skladu z otrokovimi koristmi, pri čemer bo upošteval tudi mnenje centra za socialno delo. Pri dogovoru glede skupnega premoženja pa bo sodnik samo preveril, ali stranke ne razpolagajo z zahtevkom, s katerim po zakonu ne morejo razpolagati. Nato bo sodnik o razvezi zakonske zveze odločil, o ostalih vprašanjih pa bo zapisal sodno poravnavo Spori, ki so primerni za mediacijo Po načelu»kjer je volja, je moč«so po mnenju nekaterih avtorjev za mediacijo primerni vsi spori (tako na primer trdijo v reklamnem materialu organizacije CEDR). Če sta stranki pripravljeni iti skozi postopek mediacije in vložita vanj svoj trud, je dejansko kakršenkoli spor sposoben tovrstne razrešitve. Pa vendar je mogoče izpostaviti nekatere spore oziroma situacije, ki so za uporabo mediacijskega postopka primernejše od drugih. 29 Izrazito primerna je mediacija za naslednje situacije: stranki sta v trajnem (poslovnem, družinskem, medsosedskem) odnosu in ga nameravata ohraniti (Če gre za spor strank, ki se nikoli prej nista videli, in obstaja velika možnost, da se tudi nikoli več ne bosta, načeloma ni problematično, če ena izmed strank s porazom v pravdi izgubi ugled v očeh druge. Če pa stranki tudi po rešitvi spora ostaneta v stiku, je mediacijsko reševanje spora bistveno prijaznejše njunemu bodočemu komuniciranju, saj ne temelji na iskanju vzrokov in krivcev za nastali spor.) 26 Metelko Lisec, spletna stran z dne spletna stran z dne Šetinc Tekavc, 2002 Biljana Konjević: Mediacija v partnerskem odnosu stran 11 od 76

15 hitra rešitev spora bo v korist obema partnerjema (V družinskih sporih je zaradi koristi otrok pomembno, da se spor kar najhitrejše reši. V določenih okoliščinah je lahko stranka močno zainteresirana za hitro rešitev spora, v poslovnih razmerjih bo zaradi spora izgubila drug pomemben posel ali bo zaradi zaposlenosti s sporom vodstvo podjetja imelo manj časa za produktivnejše ukvarjanje s samo gospodarsko dejavnostjo.) partnerja se zavedata, da bo sodni postopek drag, dolg in bodo v njem sodelovali (vodilni) delavci, ki bi sicer delali kaj produktivnejšega (Pri družinskem sporu si partnerja želita kar najhitreje rešiti spor, da bosta lahko nadaljevala z normalnim življenjem, predvsem pa da bodo otroci bivali v zdravem okolju, ki se običajno ne more vzpostaviti, če se stranki pred sodiščem spopadeta z vsemi mogočimi sredstvi. Realistični stranki, še posebej takšni, ki sta se z mediacijo že srečali, ali pa takšn, ki jima odvetnik zna predstaviti pozitivne strani mediacije v primerjavi s sodnim postopkom, sta posebej primerni za reševanje njunega spora z mediacijo.) želja po zaupnem postopku (Ena izmed prednosti mediacije je dejstvo, da je (lahko) v celoti zaupna, saj mora mediator zadržati zase vse podatke, ki jih med mediacijo izve, običajno ga tudi stranki ne moreta odvezati te molčečnosti, npr. z namenom, da bi pričal pred sodiščem v istem ali drugem sporu med njima.)»dan na sodišču«(stranki pogosto želita imeti»svojih pet minut«, saj se velikokrat zgodi, da med sporom sploh ne moreta v miru pojasniti svojih stališč, povedati, kaj ju v resnici muči, kakšne so njune želje in podobno. V sodnem postopku jima je ta možnost dana, vendar»dneva na sodišču«ni potrebno vzeti dobesedno, saj tudi mediacija lahko pomeni tovrstno katarzo, ker priskrbi ustrezen forum, drugačen od običajnih pogajanj, po drugi strani pa nima pomanjkljivosti pravega»dneva na sodišču«.) problemi z dokazi (Dogaja se, da je stranka prepričana, da ji neka pravica pripada oziroma da je njeno stališče v sporu povsem pravilno, vendar tega ne more dokazati v klasičnem akuzatornem sistemu, saj dokazov sploh nima, so šibki ali ima težave z njihovo predstavitvijo (npr. priča v tujini). Za tako stranko je mediacijski postopek idealen, saj ne temelji na izvajanju dokazov, ampak na sodelovanju z nasprotno stranko za iskanje plodnih rešitev.) tehnično zapletena zadeva (Če gre za zadevo, ki je izrazito vezana na določeno stroko ali področje, pri arbitražnem postopku stranki radi izbereta za arbitra nekoga, ki je na tem področju doma. Enako prednost ima mediacija, kjer je mogoče za mediatorja izbrati kateregakoli strokovnjaka, ki bo imel v spor večji vpogled, medtem, ko bi bilo na sodišču potrebno postaviti (dragega) izvedenca.) v dani situaciji bi strankam najbolj ustrezala netipična rešitev (V primeru, da je mogoče raziskati ozadje zadeve, pa je mogoče najti za stranki rešitev, ki pa ni tipična, kakršne sodišče sploh ne more dosoditi, pa vendar bo obema (vsem) strankama najbolj ustrezala.) Šetinc Tekavc, 2002 Biljana Konjević: Mediacija v partnerskem odnosu stran 12 od 76

16 Glede na navedene situacije o primernosti sporov za mediacijo bi želeli dodati še razlog več, za katerega iz lastnih izkušenj vemo, da je tudi zelo pomemben in sicer oseben pristop do partnerjev v družinski mediaciji in do njunega spora. Partnerja, ki rešujeta spor s pomočjo mediacije, sta v mediacijskem postopku obravnavana kot osebi s čustvi, željami in napakami in ne kot številki, kar se zaradi preobremenjenosti sodišč v sodnih postopkih vse bolj pogosto dogaja Spori, ki niso primerni za mediacijo Zagovorniki mediacije z velikim navdušenjem zagotavljajo, da je za mediacijo primeren katerikoli spor. Čeprav tako v Združenih državah kot v Združenem kraljestvu v nasprotju s Slovenijo prevladuje splošno mnenje, da je poravnava boljši način rešitve spora kot sodni postopek, pa anglosaški praktiki izpostavljajo nekaj situacij, ko mediacija ni primeren način reševanja spora. 31 Spori, ki niso primerni za mediacijo: partnerja ne moreta skleniti pogodbe (Za družinsko mediacijo je bistvenega pomena, da imajo partnerji moč skleniti pravno veljavno pogodbo, saj je (zavezujoč) dogovor partnerjev cilj in smisel mediacije. Tako na primer mladoletniki ali osebe, ki jim je bila odvzeta poslovna sposobnost, ne morejo skleniti veljavne pogodbe, zato mediacija ni primeren način reševanja sporov zanje.) spor se nanaša na ustavne pravice ali vprašanja javnopravne narave (Če gre v sporu za pravice in obveznosti, s katerimi posamezniki ne morejo razpolagati, ali za ustavne pravice ali vprašanja javnega prava, mediacija kot nezavezujoč proces ne more rešiti danega spora.) potreben je precedens (V pravnih sistemih common law je pogosto potrebna odločitev sodišča zaradi precedenčnega učinka zadeve. Glede na zaupnost in učinkovanje mediacije samo med strankami sporazum strank, dosežen v mediacijskem postopku, ne more predstavljati precedensa.) potrebna je začasna odredba sodišča (Če za začasno ureditev razmerij med strankama stranki potrebujeta zavezujočo odločitev, ima ta lahko samo oblastven značaj. Samo sodišče lahko izda izvršljivo začasno odredbo, možno pa je seveda, da se stranki na začetku mediacije dogovorita za začasno ureditev njunega razmerja do rešitve spora.) spor se nanaša bolj na pravna kot na dejanska vprašanja (V takem primeru mediacija ne more pripeljati do plodnih rešitev, saj pogajanja o vsebini prava niso smiselna.) ena stranka je v celoti prepričana o svoji zmagi na sodišču (Za tako stranko mediacija ne bo imela pomena in je ne bo mogoče prepričati o njeni uporabi, saj pri mediaciji običajno pride do medsebojnega popuščanja strank, to pa se ji ne zdi potrebno, če bo, po njenem mnenju, zmagala.) zastaranje (Če grozi zastaranje zahtevka, je za pretrganje teka zastaralnega roka potrebna vložitev tožbe, saj začetek mediacije nima tega učinka.) 31 Šetinc Tekavc, 2002 Biljana Konjević: Mediacija v partnerskem odnosu stran 13 od 76

17 neplačevanje obveznosti je način poslovanja stranke (Mediacija zahteva od strank pošteno izmenjavo informacij in pogajanja v dobri veri. Če ena izmed strank nima namena poravnati svojih obveznosti oziroma namerava v prihodnje poslovati na isti način, pomeni njena udeležba v postopku mediacije zlorabo tega postopka, ki jo mediator ne bi smel dovoliti.) stranka želi zavlačevati rešitev spora (Raziskave v ZDA so pokazale, da želijo sodne postopke pospešiti zlasti tožniki, toženci pa pogosto nimajo nič proti zavlačevanju postopka. Ni izključeno, da v določenih zadevah ne bi tudi tožnik imel koristi od zavlačevanja rešitve spora, v obeh primerih pa seveda mediacija propade. Da lahko pride do pozitivnih rezultatov, se morata za prostovoljno in nezavezujoče reševanje spora potruditi namreč obe stranki.) v sporu je več strank (Mediacija z več udeleženci je organizacijsko naporna, zlasti ima mediator bolj zapleteno vlogo, ki ji mora biti strokovno in osebnostno kos, če naj mediacija uspe.) neravnovesje moči strank v sporu (Če stranke nimajo približno enako močnega položaja, se po mnenju nekaterih pri mediaciji lahko zgodi, da močnejša stranka neformalni postopek izkoristi za svoje koristi in šibkejšo stranko prisili v poravnavo spora v njeno škodo. V takem primeru je mediator dolžan mediacijo prekiniti še pred doseženim sporazumom oziroma stranko na primeren način opozoriti, da sklepa sporazum v svojo očitno škodo.) zloraba postopka mediacije ali sklenitev nepoštenega dogovora (Tudi ta ugovor se ne nanaša zgolj na postopek mediacije, saj tudi v civilnem pravdnem postopku lahko pride do zlorabe pravic (in sodišče tega ne opazi ter sankcionira). Če stranki ne bosta ravnali v skladu z načelom dobre volje in poštenja, če mediatorju ne bosta povedali resnice ali ne bosta imeli pravega namena razrešiti spor z mediacijo, bo mediator ustrezno reagiral, lahko celo s prekinitvijo mediacije.) Vrste mediacije Glede na pisanje Šetinc Tekavčeve (2002) poznamo štiri vrste mediacije: - glede na vlogo mediatorja je lahko mediacija aktivna ali pasivna Glede na vlogo mediatorja je mogoče ločevati pasivno in aktivno mediacijo oziroma mediacijo, v kateri mediator zgolj pospešuje pogajanja, in mediacijo, kjer mediator strankama v sporu pomaga k sklenitvi dogovora tako, da oceni situacijo in izraža svoje mnenje o pravu, dejstvih in dokazih v konkretnem sporu, strankama pa lahko tudi predlaga možne rešitve. Močnejša ali šibkejša vloga mediatorja je odvisna tudi od cilja mediacije. Če gre za sodišču pridruženo mediacijo, je cilj med drugim tudi zmanjševanje sodnih zaostankov, kar pa lahko vpliva na kakovost postopka in primarni cilj postopka, to je zadovoljstvo strank z doseženo sporazumno rešitvijo, ki je zanje sprejemljiva. Na strategijo mediatorja v postopku vplivajo tudi njegova osebnost, njegova izobrazba in pretekle izkušnje. 32 Šetinc Tekavc, 2002 Biljana Konjević: Mediacija v partnerskem odnosu stran 14 od 76

18 - glede na organizacijo sestankov: periodična, maratonska, krizna mediacija Običajno je mediacija organizirana kot niz periodičnih sestankov, ki so (lahko) časovno omejeni. Takšna periodična mediacija lahko poteka nekaj dni ali pa tudi skozi daljše časovno obdobje, na primer nekaj mesecev. Lahko se uporablja v družinskih zadevah. Če se mediator in stranke odločijo, se lahko celoten proces mediacije odvije na enem samem sestanku, ta pa traja toliko časa, da se opravijo vse faze mediacije in se po možnosti doseže sporazum. Ta mediacija je tim. maratonska mediacija. V položaju, ki ga vse stranke prepoznajo kot kriznega, je tim. krizna mediacija lahko zelo učinkovita, saj so običajno vse stranke izredno motivirane za rešitev spornega vprašanja. - zasebna in s sodiščem povezana mediacija Ker je mediacija alternativna metoda reševanja sporov, je običajno, da je prepuščena zasebnim ponudnikom mediacijskih storitev in zasebnemu angažmaju strank v sporu. Vendar pa zaradi javnega interesa, da se spori kar najučinkoviteje rešujejo, tudi z dogovori strank v mediaciji, večina držav spodbuja rabo metod alternativnih reševanj sporov, saj je tako pričakovati zmanjšanje zadev na preobremenjenih sodiščih. Sodišče tako lahko udeležencem v sporu, glede katerega se je že začel sodni postopek, naloži udeležbo na mediaciji še preden se bo sodni postopek nadaljeval. To pa pripelje do dejanskega problema, da stranka, ki je bila prisiljena v sodelovanje v mediaciji, ni motivirana za reševanje spora, zato ostaja v mediaciji pasivna, saj ne more ali noče privzeti pristopa reševanja problemov, ter je zato manj verjetno, da bo mediacija uspešna. V Združenem kraljestvu Velike Britanije v primerih napotitve strank v mediacijo sodelujejo zasebni ponudniki storitev mirnega reševanja sporov, ki preskrbijo celotno storitev: od prostorov, tehnične podpore, do mediatorja. - glede na področje delovanja Poleg civilne oziroma komercialne mediacije je poznana še mediacija v delovnem pravu, v družinskopravnih razmerjih, zlasti v povezavi z razvezo zakonske zveze, mediacija v zvezi s spori v (krajevni) skupnosti in v kazenskopravnih zadevah ter od klasičnega modela mediacije že bistveno različno reševanje problemov upravne in socialne narave. 33 Poznamo še mediacijo med žrtvijo in oškodovancem, katera pomaga obema, da se spravita sama s sabo, dogodkom (kaznivim dejanjem), razčistita stvari med sabo in zaživita dalje svoje življenje vrste mediacij povzete po Šetinc Tekavc, Metelko Lisec, 2006 Biljana Konjević: Mediacija v partnerskem odnosu stran 15 od 76

19 2.3.5 Razlikovanje med mediacijo, konciliacijo, arbitražo in sojenjem V 2.5 poglavju smo podrobno opisali pojem in pomen mediacije. Glede na članek Kukca v Podjetje in delo (2005) nekateri razumejo konciliacijo kot sinonim mediacije, drugi pa menijo, da ima mediacija aktivnejšo vlogo, ker strankam ne posreduje le svoje ocene spornega razmerja, temveč jim celo predlaga (po svojem mnenju) najprimernejšo rešitev, ki naj bi jo stranke vnesle v zunajsodno ali sodno poravnavo. Po tem stališču konciliator le pospešuje pogajanja med strankami. Tako terminološko razlikovanje se v primerjalnem pravu ni uveljavilo, tri Ude, in na področju odločanja o premoženjskopravnih sporih, še zlasti na področju reševanja gospodarskih sporov, se čedalje pogosteje uporablja izraz mediacija. 35 Sodni postopek je veliko bolj prisilen kot mediacija, ki je prepuščena samim strankam. Sodnik se odloči na podlagi predloženih dokazov ne glede na to, kaj si o tem mislita stranki. Sodnik uporabi pravo oziroma pravno normo, jo subsumira pod dejanski stan, ne da bi v času odločanja oziroma sojenja stranki na to kakorkoli vplivali. 36 Arbitraža je sicer večinoma (v nasprotju z institucionalnimi) nedržavni organ, ki spet odloča o tem, ali ima stranka (ponavadi gospodarski subjekt) prav ali ne. Pogosto sporni predmet le razdeli med strankami Načela mediacije Mediacija je proces, ki se odvija po naslednjih načelih: PROSTOVOLJNOST Mediacijski proces je prostovoljen. Prostovoljnost predpostavlja, da partnerjem ne okrnjamo samoodločanja in mediator ni odgovoren za vsebino mediacijskega dogovora. Proces lahko zaključi kadarkoli vsak udeleženec, seveda tudi mediator. NEVTRALNOST Mediacija predpostavlja nevtralno, nepristransko držo mediatorja do obeh partnerjev v konfliktu. Mediator podpira partnerja, da v poštenem procesu dogovarjanja prideta do obojestransko zadovoljujoče in interesom ustrezne rešitve ter poštenega dogovora. 35 Mag. Kukec, Mag. Kukec, Mag. Kukec, 2005 Biljana Konjević: Mediacija v partnerskem odnosu stran 16 od 76

20 SAMOODGOVORNOST Partnerja v mediacijskem procesu sama zaznavata svoje interese in jih tudi ustrezno zastopata. INFORMIRANOST Samostojno odločanje partnerjev je možno le na osnovi lastne in stvarne informiranosti. Vsak partner mora imeti dovolj priložnosti, da spozna in pretehta vse informacije v njihovi daljnosežnosti, da se lahko popolnoma zaveda posledic svoje odločitve. To pa zahteva obojestransko pripravljenost, da razgrneta in odkrijeta vse stvarne podatke in relevantna dejstva v zvezi z obravnavano temo. ZAUPNOST Mediacijski proces je zaupen. Vsi udeleženci so v okviru zakonskih možnosti zavezani, da brez izrecnega dovoljenja vseh udeležencev ne razširjajo informacij in spoznanj, pridobljenih v procesu mediacije. Soglasje je podrejeno le pri konzultacijah z odvetniki in izvedenci v okviru mediacijskega procesa in superviziji Motivacija za mediacijo Verjetno imajo vsi ljudje, ki se vključijo v mediacijo, mešane motive, tako sebične kot tudi nesebične. Kakršnikoli že so posamezni motivi, dejstvo je, da lahko mediacija uspe le, če sta oba partnerja motivirana za mediacijo. Če hočeta svoj odnos zaključiti z mediacijo, ne zadostuje, da to želi samo eden. Če eden od njiju na vprašanje, zakaj je prišel na razgovor, odgovori:»ker je to želel moj partner.«, potem se bo potrebno ustaviti in poizvedovati globlje ter iskati njegove razloge za sodelovanje. Prav tako ni dovolj, če je nekoga napotil terapevt, odvetnik ali prijatelj, ki je menil, da bi bilo dobro poskusiti z mediacijo. Vsak mora sam razmisliti, zakaj bi bila zanj smiselna mediacija. Če eden od partnerjev ni pripravljen ali ni v stanju, da bi skupaj s partnerjem pogledal realnosti svoje situacije v oči, mediacija kot takšna nima perspektive. Motivi za mediacijo so lahko zelo različni. Nekateri medianti se želijo le izogniti sodnemu postopku, prihraniti denar, pospešiti rešitev konflikta ali se ne želijo konfrontirati z odvetniki in pravnim sistemom. Drugi pa morda želijo proces odločanja vzeti v svoje roke. Nekateri želijo premostiti obstoječe sovražnosti in poiskati način, kako bi v prihodnje ravnali drug z drugim. Ali pa morda samo pomagati drugemu, da bi lažje premostil težave. Motivi pa nam niso vedno v pomoč in tudi niso vedno dobronamerni. Nekateri ljudje izberejo mediacijo v upanju, da bodo zase več pridobili, kot bi jim zagotovil njihov 38 Udovič, 2005 Biljana Konjević: Mediacija v partnerskem odnosu stran 17 od 76

21 odvetnik. Ali pa nameravajo izkoristiti neravnovesje moči (vpliva) med seboj in partnerjem. Nekateri pa želijo ublažiti slabe občutke, ki jih povzroča njihova odločitev za razvezo in so pripravljeni partnerju prepustiti ostale odločitve. Takšni motivi lahko, če ostanejo prikriti, iztirijo celote mediacijski proces. Motivacija se kaže predvsem v pripravljenosti medianta za skupen razgovor in konstruktivno vključevanje v proces pogajanja. Temeljnega pomena je, kot že omenjeno, stališče obeh partnerjev, da je sodelovanje za vse udeležence v konfliktu ugodnejše kot nadaljnja eskalacija konflikta. Pomembna je tudi skladnost ciljev mediantov s cilji mediacije (da oba želita isto: npr. ločitev ali reorganizacijo družine). 39 Cilj mediacije je glede na pisanje (Metelko Lisec, 2006) sestavljen iz treh dejavnikov: Kot prvi je navedena sporazumna rešitev problema, v kateri so optimalno upoštevani interesi vseh partnerjev v konfliktu dimenzija razreševanja konflikta. Kot drugi dejavnik je naveden osebnostna rast in razvoj, ki se dogaja v procesu mediacije preobrazbena dimenzija. Kot tretji pa je naveden dajanje pomoči za samopomoč: učenje konstruktivne komunikacije, izboljšanje sodelovanja, ohranjanje dostojanstva, krepitev samospoštovanja, razvijanje pogajalskih sposobnosti ter usposabljanje za samostojno reševanje konfliktov Posebne oblike mediacije Kot navaja Udovič (PIC, 2005), je v strokovnih krogih dokaj sporno vprašanje, ali naj v primeru nasilja nad partnerjem mediacijo izvajamo ali ne (žrtev nasilja je najpogosteje žena). Nasprotniki tega navajajo argument, da ima nasilnež preveč moči in bi žrtev pri pogajanjih zaradi strahu pred novim nasiljem preveč popuščala. Pravi tudi, da je po njihovem mnenju za takšne pare najbolje, da si vzamejo odvetnike in se s tem izognili neposrednemu pogajanju. Ena od hipotez diplomske naloge je dokazati, da je mediacija primerna tudi v primeru nasilja med partnerjema. Z raziskavami in z bolj podrobno razlago bomo v empiričnem delu diplomske naloge poskusili sprejeti omenjeno hipotezo. V namenu izvajanja mediacije s pari, med katerimi vlada nasilje, so njeni zagovorniki razvili določena pravila in programe, s katerimi dosegajo dobre rezultate. 39 Udovič, 2005 Biljana Konjević: Mediacija v partnerskem odnosu stran 18 od 76

22 2.4 POSTOPEK MEDIACIJE Mediacija je, glede na njeno trenutno stanje v Sloveniji, še vedno neformalni postopek, ki se lahko ureja drugače od organizacije do organizacije, vendar pa kljub temu obstajajo nekatere stalnice, katerih se večina organizacij drži. Kot navaja Šetinc Tekavčeva (2002), lahko delimo postopek mediacije na več faz in sicer na pritegnitev strank, dogovor o mediaciji, predhodne stike in priprave, srečanje s strankama, ugotavljanje dejstev, reševanje problemov, zaključek mediacije in sporazum. V PICu izvajajo v okviru svojih dejavnosti brezplačno pravno svetovanje, kjer stranke dobijo pravni nasvet in kjer jih hkrati lahko pravni svetovalec napoti na mediacijo. Pred napotitvijo stranke na mediacijo je ta dolžna izpolniti dva obrazca (priloga 3, 4), s katerima se lahko lažje opredeli, ali je zanjo resnično primeren mediacijski postopek, ali razume mediacijo in njen način reševanja sporov in seveda hkrati tudi sama potrdi, da želi pričeti mediacijski postopek. Bojazen Šetinc Tekavčeve (2002) je, da lahko pride v fazi pritegovanja strank do slabe obveščenosti strank s strani njihovih odvetnikov oziroma do neobvestitve stranke, da je primerna za mediacijski postopek, saj si odvetniki lahko predstavljajo, da stranka ne bi razumela tak predlog kot znak njene šibkosti in slabe pogajalske pozicije. Pri družinski mediaciji se najpogosteje opravi mediacija brez predhodnega pisnega dogovora strank, ki bi lahko stranke ali pa mediatorja zavezoval na kakršen koli način. Pri fazi predhodnih stikov in priprav je v Centru za mediacijo prvi pomemben korak ta, da stranka predlagateljica razume mediacijski postopek in da tudi podpiše strinjanje o pričetku postopka. Nato organizator mediacijskih srečanj kontaktira nasprotno stranko z dopisom, v katerem ji ponudi rešitev spora z mediacijo. Nasprotna stranka ima 15 dni časa, da odgovori, ali želi pričeti postopek mediacije. V primeru pozitivnega odgovora nasprotne stranke se stranko predlagateljico o tem obvesti in organizator jima v roku 14 dni dodeli mediatorja. Mediacijsko srečanje se izvede na nevtralnem teritoriju, ki so najpogosteje prostori PICa. Šetinc Tekavčeva (2002) pravi, da v fazi srečanja s strankama, po ureditvi tehničnega dela, poteka srečanje mediatorja s strankama tako, da ju po uvodnem nagovoru seznani z načeli, procesnimi pravili in osnovami mediacije. Najpogosteje se s strani mediatorja opozori na zaupnost in njegovo nevtralnost v postopku ter pogoji. Primeren uvod vpliva na ves nadaljnji potek mediacije, saj mediator že tedaj lahko ustvari zaželeno izhodišče skupno točko, iz katere lahko stranki pozneje izhajata. Pri sledeči fazi ugotavljanja dejstev je njen glavni namen, da obe stranki razpolagata z enakimi informacijami in natančno vesta, katera vprašanja so tista, ki so med njima sporna, pa tudi glede katerih vprašanj spora ni. Fazo lahko razdelimo na dva Biljana Konjević: Mediacija v partnerskem odnosu stran 19 od 76