Microsoft Word - UNIVERZA MARIBOR.doc

Transkripcija

1 UNIVERZA MARIBOR FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE POJAV ETIČNIH PROBLEMOV IN DILEM, V ZDRAVSTVENI NEGI NA PSIHIATRIČNEM PODROČJU ( DIPLOMSKO DELO ) Maribor, 2009 Ivan Hošnjak

2 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE Mentor:Viš. pred. dr. Danica Železnik, prof.zdr.vzg.

3 »Etika je teoretična znanost o tem, kako naj prav živimo. Išče in nudi odgovore o tem, kako naj živimo, da bi bilo naše življenje smiselno, dobro, bogato, da bi bili srečni, da bi drugim prinašali nekaj notranjega bogastva in bi vsi skupaj mogli uresničevati tisti novi red, ki nam daje podlago, da se moramo kot ljudje vedno bolj razvijati in živeti v mirnem, prijateljskem sožitju«( dr. Šuštar, A.).

4 IZVLEČEK Ključne besede: etika, etični problemi in dileme, medicinska sestra, psihiatrija, psihiatrična zdravstvena nega, osnovne življenjske aktivnosti, pacient. Izhodišče: Zdravstvena nega je edinstvena etična praksa, ker predstavlja poseben način vstopanja v svet drugih ljudi. Vstopanje v življenja drugih mora biti dobro, pravilno in koristno, da doseže pričakovani cilj - pomoč posamezniku pri zadovoljevanju njegovih individualnih potreb. Posameznikovo presojanje o tem, kaj je prav in kaj ne, se odraža v individualni oceni moralnega. Saj ima vsakdo ima svoja stališča, prepričanja in vrednote o obsegu, širini in pomenu določenega dejanja in ravnanja. Število situacij, ko se pri svojem delu medicinske sestre srečujejo s številnimi etičnimi vprašanji, dilemami, stiskami, in z odločitvami je nepregledno. Metode: Raziskava je osnovana na kvantitativni metodologiji, podatki so zbrani s pomočjo ankete, katere merski instrument je bil delno strukturiran vprašalnik z 27 vprašanji zaprtega in odprtega tipa. V anketi je sodelovalo 45 članov negovalnega tima Psihiatrične bolnišnice Ormož. Analiza rezultatov je narejena s statističnim paketom SPSS. Rezultati: Večina članov negovalnega tima je mnenja, da je delo medicinskih sester na psihiatriji zahtevno, največje težave jim povzroča odločanje med načeli pravičnosti, zasebnosti in zaupanja pacienta in dejanskimi možnostmi. Rezultati potrjujejo predpostavljanje, da so medicinske sestre na psihiatričnem področju pri opravljanju svojega dela nenehno izpostavljene presojanju o pravilnosti odnosa do pacienta, največje težave pa so povezane z etičnimi problemi in dilemami. Diskusija in zaključki: Psihiatrični pacienti so zaradi narave bolezni prav gotovo bolj obremenjujoči za medicinske sestre, zato je, znanje, strokovna usposobljenost, osebna zrelost in toleranca medicinskih sester nenehno na preizkušnji. Kot je razvidno iz raziskave, imajo medicinske sestre in zdravstveni tehniki s srednješolsko izobrazbo več težav pri presojanju in odločanju, kot medicinske sestre z višjo in visoko izobrazbo, kar potrjuje dejstvo, da za nenehno presojanje o etičnosti svojega delovanja potrebujejo dodatna specifična znanja. Ni dovolj, da se določena aktivnost zdravstvene nege samo izvede, pomembno je, da vsaka medicinska sestra pozna tudi posledice izvedene aktivnosti in zakaj se je določena aktivnost izvedla prav na tak način. ABSTRACT Key words: Ethics, ethical problems and dilemmas, a nurse, psychiatry, psychiatrical health care, basic life actions, patient. The base: Health care is a unique ethical practice, because it represents the special way of entering the world of other people. Entering into life of others needs to be good, correct and useful, so that it reaches expected goal, which is helping individuals at taking care of their individual needs. Decisions, about what is right and what is wrong, are shown in individual evaluations of morality. Every human being has its own standards, beliefs and values about importancy of different situations and how to handle them. The number of situations, when nurses, at their work, deal with ethical questions, dilemmas, decisions etc., is enormous. Methods: The research is based on a quantitative methodology, facts are collected with the help of the inquiry. I used an inquiry with 27 questions, some of them were closed typed and some open typed. I included 45 members of the team, which provide health care in Psychiatrical Hospital Ormož. To analize the results, I used the statistical package SPSS. I

5 The results: Most of the members of the team agree, that their work is very demanding. It is difficult to decide between principles of justice, privacy of patients and actual possibilities. They confirmed, that nurses, at their work on psychiatrical field, often have to make decisions regarding the relations towards patients, the biggest problems are related to ethical problems and dilemmas. Conclusion and discussion: Psychiatrical patients are, because of the nature of their diseases, more difficult to handle for nurses. Their knowledge, capability, personal matturness and tolerance are often in question. The research shows, that nurses with lower degree of education, have more problems with making decisions. This confirms the fact, that we need specific knowledge, if we constantly deal with important decisions. It is not enough that the specific action is done, it is important, that every nurse knows the consequences of this action and why the action has to be done this way. II

6 KAZALO: 1 UVOD... 1 Kaj je prav in kaj ne, je možno presojati na podlagi veljavnih norm -zakonov, predpisov PROFESIONALNA ETIKA PRI DELU Z LJUDMI Etika in morala Etika Morala Značilnosti človeka pri etičnem ravnanju v poklicu Razlika pri etičnem ravnanju od včeraj do danes Nekatere etične listine zdravniškega osebja Hipokratova prisega Maimonidova zdravniška molitev Zdravniška prisega Amatusa Lusitanusa Ženevska zdravniška zaobljuba Mednarodni kodeks zdravniške etike Kodeks medicinske deontologije Slovenije Deklaracija o pravicah bolnikov Deklaracija o končni (terminalni) bolezni Splošna deklaracija o človekovih pravicah ETIKA V ZDRAVSTVENI NEGI Teorija etike v zdravstveni negi Načina etičnega presojanja Etično odločanje medicinskih sester Osebnostne značilnosti medicinske sestre za lažje etično odločanje Modeli sprejemanja odločitev Kodeks Pomen etike v psihiatrični zdravstveni negi Najpogostejši etični problemi pri psihiatričnem pacientu po modelu V. Henderson Etične dileme, specifične za psihiatrijo PSIHIATRIJA Razvoj in stigmatizacija psihiatrije skozi zgodovino Občutek sramu psihiatričnega pacienta Psihiatrija na Slovenskem Slovenska psihiatrija danes Predstavitev Psihiatrične bolnišnice Ormož DUŠEVNE MOTNJE Duševne motnje, ki se zdravijo na psihiatriji Duševne motnje so bolezni s psihičnimi in motnjami doživljanja, povezana je z motnjami funkcioniranja zaradi bioloških, socialnih, psiholoških, genetskih, fizikalnih ali kemičnih motenj. Opredeljujejo se kot odstopanje od normativnega koncepta ( Kaplan, 1986) Klasifikacija duševnih motenj po DSM IV sistemu Klasifikacija duševnih in vedenjskih motenj po MKB Najpogostejše duševne motnje, ki se zdravijo na psihiatriji Motnje zaznavanja Motnje spomina Motnje zavesti III

7 5.4.5 Motnje čustvovanja Motnje spanja Zloraba in odvisnost od psihoaktivnih snovi Urgentna stanja v psihiatriji PSIHIATRIČNA ZDRAVSTVENA NEGA Razvoj psihiatrične zdravstvene nege v Sloveniji Naloge medicinske sestre v psihiatrični zdravstveni negi Škodljive posledice dela z ljudmi Zaščita pred škodljivimi posledicami dela z ljudmi Lik medicinske sestre v psihiatrični zdravstveni negi Vloga medicinske sestre na psihiatričnem področju Obravnava psihiatričnega pacienta po procesu zdravstvene nege Profesionalna komunikacija med medicinsko sestro in pacientom Timska obravnava psihiatričnih pacientov Kako voditi tim zdravstvene nege Najpogosteje uporabljeni teoriji zdravstvene nege v psihiatrični zdravstveni negi Standardi v zdravstveni negi Dokumentiranje v zdravstveni negi RAZISKOVALNI DEL Namen in cilji raziskave Namen raziskave Cilji raziskave Metodologija raziskovanja Raziskovalna vprašanja: Rezultati raziskave RAZPRAVA SKLEP ZAHVALA UPORABLJENA LITERATURA PRILOGA IV

8 Kazalo grafov Graf 1: Ocena težavnosti dela medicinskih sester pri psihiatriji Graf 2: Etični problemi v zdravstveni negi na psihiatričnem področju Graf 3: Težke odločitve medicinskih sester na psihiatričnem področju Graf 4: Faktorji za lažje odločanje medicinskih sester o pravilnosti odnosa do pacienta Graf 5: Posebni varovalni ukrepi v zdravstveni negi psihiatričnega pacienta Graf 6: Vpliv delovne dobe medicinskih sester na mnenje o pomembnosti posebnih varovalnih ukrepov Graf 7: Vpliv izobrazbe na mnenje o posebnih varovalnih ukrepih pri zdravstveni negi psihiatričnega pacienta Graf 8: Izogibanje nevarnosti v okolju Graf 9: Ocena težavnosti posebnih varovalnih ukrepov Graf 10: Prehranjevanje in pitje Graf 11: Hranjenje proti volji pacienta Graf 12: Spanje in počitek Graf 13: Oblačenje Graf 14: Sprejem higiensko neurejenega pacienta Graf 15: Čistoča in nega telesa Graf 16: Odnosi z ljudmi in izražanje čustev, občutkov Graf 17: Odnosi med pacienti Graf 18: Razvedrilo pacientov Graf 19: Rekreacija pacientov Graf 20: Učenje in pridobivanje znanja Graf 21: Zagotavljanje načela dostojanstva strogo varovanega pacienta v toaletnih prostorih V

9 1 UVOD Kaj je prav in kaj ne, je možno presojati na podlagi veljavnih norm -zakonov, predpisov. Pri tem moramo vedeti, da ravnanje po teh normah ne izpolnjuje vedno pogojev etičnega ravnanja. V praksi smo na eni strani vpeti v predpisane norme, ki praviloma temeljijo na zakonitostih tistega, kar praviloma ni dovoljeno, na drugi strani pa se pogosto znajdemo v situacijah, ki so prerasle predpise in v katerih so norme postale toge in neživljenjske. Med tema dvema segmentoma obstaja vmesni prostor, v katerem je potrebna etična presoja, bodisi, zato, ker situacij in okoliščin zakonodajalec v zakonih in drugih aktih ni mogel predvideti bodisi zaradi situacij in okoliščin, ki v aktih niso zajete (Šavora, 2007). Zdravstvena nega je edinstvena etična praksa, ker predstavlja poseben način vstopanja v svet drugih ljudi. Vstopanje v življenja drugih mora biti dobro, pravilno in koristno, da doseže pričakovani cilj pomoč posamezniku pri zadovoljevanju njegovih individualnih potreb. Medicinska sestra je samostojna izvajalka ali sodelavka pri različnih oblikah individualnega ali skupinskega dela s pacienti, je njihov sogovornik in njihov nadomestni drugi, če je to potrebno. Delo medicinske sestre je kompleksno in zajema vse pore življenja psihiatričnega pacienta na oddelku (Kogovšek, 2002). Njena poglavitna naloga v psihiatrični zdravstveni negi je zagotavljanje avtonomije psihiatričnega pacienta (Košir, 2004,str.297). Medicinske sestre imajo v vsakdanjiku pacienta na bolnišničnem oddelku podobno vlogo kot mati v vsakdanjiku novorojenčka: so stalne in za morebiten klic na pomoč praktično vedno prisotne, partnerke, ki vzdržujejo kontinuiteto oddelčnega»miljeja«(nedog, 2004, str.129). V dnevnih stikih s pacientom odločajo o pravilnosti odnosa, vendar o tem ne razmišljajo vedno, razen takrat, ko se v teh odnosih nekaj zalomi, ko določena situacija postane neprijetna tako za pacienta, kot medicinsko sestro. V poklicnem delovanju imajo slabe odločitve zelo negativen odziv in hude posledice. Za psihiatričnega pacienta so lahko takšne posledice, kot pogosto ugotavljamo, ključnega pomena. Psihiatrični pacienti so zelo občutljiva in ranljiva skupina ljudi, imajo sami težave z medsebojnimi odnosi, marsikdaj težko objektivizirajo trenutno situacijo, težko ločijo med našo željo po pomoči in želji po škodovanju. Taka situacija nas prisili k razmišljanju o pravilnosti naše izbire, presoje in ravnanja. Nemalokrat smo v dvomih o pravilnosti odnosa v določenem trenutku, posebej če smo se odločili na hitro ali v posebnih okoliščinah ( za nas neprijetnih). Pogosto ugotavljamo, da bi bil ta odnos lahko tudi drugačen, ali pa, da bi morda v drugačnih okoliščinah reagirali drugače. 2 PROFESIONALNA ETIKA PRI DELU Z LJUDMI Praktična poslovna etika se podrobno ukvarja z vprašanjem, kaj je prav in kaj napačno,v vsakdanjem poslovnem vedenju in ravnanju posameznika in človeštva. Hkrati je tudi sinonim za moralno ali ustrezno (sprejemljivo) vedenje, razmišljanje in ravnanje v poklicu in poslu. Praktična etika je sinonim za moralnost, vest, zavest, legalnost, zaupanje, vrednote, odgovornost, poštenost in neoporečnost v poslovnem delovanju, obenem pa jo je mogoče pojmovati tudi kot osnovo in pomembno dopolnilo pravnega sistema, ki ureja poslovne odnose. Glavna in temeljna zahteva (predpostavka) poslovne etike je brezkompromisna poštenost poslovanja in delovanja v smislu Hipokratovega načela (nikomur škoditi), kar je po mnenju poznavalcev v praksi nemalokrat zelo težko doseči in uveljaviti. 1

10 Izhodišče vsake etike je tisto, čemur pravimo moralna drža človeka. Po Hribarjevem (1996) mnenju je temelj človekove moralnosti dobrota, sledijo pa vrednote, kot so poštenost, pravičnost, obzirnost. Drugo ime za dobroto je ljubezen. Ljubezen ima dve področji, je ljubezen do drugega in ljubezen do samega sebe. Biti dober, je biti dober predvsem do bližnjega. Imeti rad samega sebe, ne oziraje se na drugega, ni ljubezen, temveč samoljubje. Nasprotje egoizma je altruizem. Sam po sebi je nekaj dobrega, toda v pretirani obliki škoduje tistemu, pri katerem je prisoten, kot tudi bližnjemu. Pomembno vlogo za altruistično dejanje, in tudi med njim igra socialna odgovornost. Socialna odgovornost je osebno prepričanje posameznika, da bo v določenem trenutku nudil pomoč tistemu, ki jo potrebuje. Slepa ljubezen je ljubezen do bližnjega ne glede na to, ali so njegove zahteve dobre ali slabe, ali so njegova dejanja dobra ali zla. Za uspešen profesionalen odnos pri delu z ljudmi je potrebno pravo razmerje med egoizmom in altruizmom (Hribar,1996, str. 35). 2.1 Etika in morala Človekovo doživljanje, vedenje in ravnanje imajo dva temeljna vrednostna in odgovornostna določevalca: etiko in moralo Etika Je filozofska disciplina o dobrem, pravilnem; je ena od glavnih vej filozofije in predstavlja filozofsko raziskovanje morale. Razvila se je v stari Grčiji, na Kitajskem in v Indiji. Vodilo je bilo poskus jasnih in načelnih razprav o problemih, na katere nekdanji zakoni in navade, stare religije in miti niso dajali jasnih odgovorov. Kot filozofska disciplina se je pojavila z nastankom filozofije v Grčiji. Začetnika sta Sokrat in Platon, medtem ko je avtor prvega celotnega etičnega sistema Aristotel. V novem veku velja za glavnega predstavnika etike Immanuel Kant (Encyclopedia Britannica 1989 ).Beseda etika izhaja iz grške besede ethos, kar pomeni značaj, dostojanstvo. Etika pomeni jasnost, poštenost, odgovornost ali prevzemanje stališč za določene javne razprave ali proti njim. Nedvomno je etika postala pomemben način življenja v postmoderni družbi, ki ne priznava nobenih nespremenljivih omejitev (Tschudin, 2004,str.37). Etika je nauk o dobrem, pravilnem delovanju v odnosu do drugega človeka. Nanaša se na človekova dejanja in delovanja, ki so izbrana zavestno in namensko.v zgodovini predstavlja etična misel večno temo človeškega duha, ki je vodilo za njegovo bivanje in sobivanje na svetu, nikoli pa ni dokončno dorečena in definirana. Izhodišče vsake etike je moralna drža človeka, vsak posameznik je nosilec etike. Ravnamo v skladu s svojim prepričanjem, kaj je dobro in prav. Človek ni samo individualno, temveč tudi družbeno bitje, deluje v družbi, v poklicu, nanj vplivajo družbene sestavine ter poklicne zahteve in vrednote.etika je zlato pravilo, ki določa, da moramo obravnavati drugega tako, kot bi želeli, biti obravnavani sami (Šmitek, 2003, str.13). 2

11 2.1.2 Morala Morala (at.mos = šega, navada, običaj) pomeni skupek pravil, predpisov ali norm o obnašanju, vedenju in navadah neke skupine ali kulture. Morala je različna glede na določeno obdobje in glede na družbene odnose, je človekova zavest o lastnih dolžnostih in odgovornostih: delati mora to, kar mu pamet pove, da je dobro in prav, ne glede na trenutno ugodje ali korist. Morala poudarja predvsem človeka kot posameznika, saj za vodilo postavlja njegova dejanja, njegovo vest. Biti moralen pogosto pomeni, da človek živi v izraziti skladnosti z osebnimi ali verskimi načeli. Ima podoben pomen kot etika, običajno pa se nanaša na osebne ali družbene standarde pravilnega ali nepravilnega (Klemenc, 2004, str.288). Vest je duhovna zmožnost, ki človeka usposablja, da pravilno presoja o različnih moralnih problemih in situacijah. Oblikovanje vesti poteka vse življenje. Človekova vest uravnava njegovo ravnanje in presoja v konkretni situaciji.»mirna vest je najboljše zglavje«(ljudska modrost). Moralne vrednote so dejanja, ki so tako dobra, da jih naredimo, ne glede na trenutno korist.»človek brez moralnih vrednot je kakor ptica brez kril«(don Pierino Gelmini). Najbolj navzoča v vsakodnevnem življenju so pravna pravila, za katera je značilen poseben postopek njihovega oblikovanja in organiziranja sankcij zoper tiste, ki teh pravil ne spoštujejo. Glede na to, da pravna pravila niso primerna za urejanje številnih družbenih razmerij, se ob sistemu pravnih pravil pojavlja tudi posebna kategorija družbenih pravil, ki jih štejemo med moralna pravila. Ob tem igra pomembno vlogo tudi moralna tradicija. Sistem moralnih pravil praviloma delimo na osebno in družbeno moralo, pri čemer je bila v preteklosti osebna morala veliko bolj predmet preučevanja kot družbena morala. Za osebno moralo je značilen sistem norm, ki jih posameznik oblikuje sam in se v skladu z njimi ravna v določeni življenjski situaciji. Takšne norme, ki usmerjajo ravnanje posameznikov v odnosu do sebe, do drugih in do okolja, oblikuje vsak posameznik bolj ali manj pod vplivom družbenih razmerij, v katerih živi (Ivanjko, 1996, str.177). Pri vsakodnevnem delu se zdravstveno osebje srečuje s situacijami in primeri, ki jih mora presojati s pravnega in z moralno-etičnega stališča. Prav je, da poznamo vso ustrezno zakonodajo, kajti nepoznavanje zakonodaje nas ne rešuje krivde. Ustavna načela in zakonski predpisi so odsev družbenega razvoja, družbenih težav in potreb. Kot taki so spremenljivi na krajše roke in po naravi začasni, neredko kompromisni glede na dejanske razmere, želeni razvoj ali cilj. 2.2 Značilnosti človeka pri etičnem ravnanju v poklicu Naj se tega zavedamo ali ne, se ljudje ravnamo usmerjeno po osnovnih skupnih predpostavkah. Smisel konkretnega ravnanja, smisel življenja in smisel celotne stvarnosti dojema človek kot vrednoto. Je nekaj, kar veča vrednost njegovemu početju, njegovemu življenju in celotni stvarnosti. Od ljudi, ki delajo z ljudmi in je to njihov poklic, se pričakuje negovanje etičnih vrlin, morajo se zanje zavzemati in skrbeti za življenje po njih. Zaposleni v nekaterih poklicih so še posebej izpostavljeni in jih»uporabniki«zelo kritično ocenjujejo in tudi pričakujejo, da bo njihovo delo opravljeno v skladu s splošno veljavnimi etičnimi normami (Mohar, 2003, str.117). Etika vseh zdravstvenih delavcev temelji na istih izhodiščih, to je skrb za zdravje, preprečevanje bolezni in pomoč bolnim. Etični problemi, ki se pojavljajo pri različnih profilih zdravstvenih delavcev, pa so odvisni od narave dela, toda temeljna etična izhodišča na kakšen način in pod kakšnimi pogoji nuditi pomoč pacientu, se med poklici ne razlikujejo (Poredoš, 2003, str.156). 3

12 Glavne osebnostne značilnosti etičnega doživljanja in ravnanja v poklicu: znanje čim več človek v svojem poklicu zna, tem bolj smiselno ga lahko opravlja; svobodno hotenje želja strokovnjaka, da ravna tako, da je prav in pošteno; etična izkušnja izrednega pomena so strokovnjakove pretekle osebne izkušnje na etičnem področju; to so zlasti dobre navade in temeljna osebna usmerjenost v poštenost; vest je zmožnost človeka za zaznavanje smisla v konkretni življenjski situaciji. Resnično etično ravnanje v poklicu je samo tisto, za katero se strokovnjak sam odloča po vesti in znanju v konkretni situaciji. Samo s takim poklicnim vedenjem se samouresničuje in človeško raste sam strokovnjak v zdravi samozavesti in človeškem dostojanstvu, prav tako pa tisti, ki jim je njegovo poklicno delovanje namenjeno ( Ramovš, 1996, str ) Razlika pri etičnem ravnanju od včeraj do danes V preteklosti je človeka naravno in socialno okolje močno usmerjalo v vedenju; tudi v poklicnem vedenju in ravnanju. Tradicionalno okolje ga je motivacijsko dobesedno sililo v določeno poklicno vedenje. Tisoče kmečkih in obrtniških običajev, prazniki, cehovska pravila in drugo mu je dokaj nadrobno predpisovalo poklicno vedenje, za kršitve pa so obstajale trde družbene sankcije. Vse to je bila metodologija za strokovno in etično plat poklicnega ravnanja, ki pa je v današnjih spremenjenih življenjskih razmerah neuporabna. Kakor vse drugo odločanje prihaja tudi skrb za strokovno in etično ravnanje v poklicu v domeno zavestne osebne skrbi. Seveda je nemogoče, da bi človek vse svoje vedenje nenehno izbiral in usmerjal zavestno. Poleg nezavedne intuicije mu ostajajo polzavedni usmerjevalci vedenja - osebne navade. Vodila etičnega odločanja so določila kodeksa in listine poklica, ki mu posameznik pripada. 2.3 Nekatere etične listine zdravniškega osebja Etična načela, kakor so zajeta v Hipokratovi prisegi in poznejših zapisih, so preživela 24 stoletij in vse pretrese in spremembe v družbenih odnosih. Še danes jim kot načelom ne moremo očitati, da bi bila zastarela ali zaostala; prav zaradi tega so etične listine poglavitnega pomena kot podlaga za etično odločanje zdravstvenih delavcev ( Grbec,2003). Najstarejše etične listine so bile namenjene zdravnikom in avtorji teh listin so bili zdravniki. Šele kasneje, ko so se v medicini začeli uveljavljati drugi poklici (medicinske sestre, babice ) se pojavijo tudi njim namenjene etične listine Hipokratova prisega Je osnova vsem današnjim etičnim listinam, ki so namenjene zdravstvenemu osebju. Avtorstvo pripisujejo Hipokratu (okoli 460 do 377 pr.n.š.), utemeljitelju grške znanstvene medicine. Govori o spoštovanju učitelja, o zdravnikovi molčečnosti, pa tudi o tem, da je treba pomagati vsem, ne glede na položaj v družbi. Ima odklonilen odnos do evtanazije in splava. Etična načela, kakor so zajeta v Hipokratovi prisegi in poznejših zapisih, so preživela skozi stoletja, ne da bi jim tudi danes lahko odčitali zastarelost. Hipokratova prisega: Prisežem na Apolona Zdravnika in Asklepija in Higiejo in Panakejo in na vse bogove in boginje ter jih kličem za priče, da bom to prisego in to pogodbo izpolnjeval po zmožnosti in presodnosti: 1. da bom moža, ki me je izučil v zdravniški vedi, spoštoval kakor lastne starše in da; 4

13 2. bom delil z njim svoj preužitek ter mu pomagal, če bo v stiski; 3. da bom njegove sinove cenil kakor rodne brate in jih naučil svoje umetnosti, če bodo želeli pridobiti si jo, in to brez plačila in pismene pogodbe; 4. da bom strokovna navodila in predavanja in sploh vso učno snov prodajal samo svojim sinovom, sinovom svojega učitelja in učencem, ki so po pogodbi zavezani in zapriseženi na zdravniški zakon, drugemu pa nikomur; 5. da bom dietična načela po svoji vesti in vednosti uporabljal v prid bolnikov ter odvračal od njih vse, kar bi jim utegnilo biti škodljivo in nevarno; 6. da ne bom nikoli nikomur - tudi ko bi me prosil - zapisal smrtne droge ali ga z nasvetom napeljeval na tako misel; prav tako ne bom nobeni ženski dal pripomočka za uničenje telesnega ploda; 7. dal bom svoje življenje in vedo svojo varoval vseskozi neomadeževano in pošteno; 8. da ne bom rezal ljudi, ki trpe za kamni, marveč da jih bom prepuščal delovnim možem, ki jim je ta stvar poklicno opravilo; 9. da bom v sleherno hišo, kamor me bodo klicali, stopil samo zaradi koristi bolnikov ter da se bom vzdrževal vsake zavestne in pogubne krivice, posebno pa spolnega občevanja z ženskami in moškimi osebami, s svobodnimi in sužnji; 10. da bom molčal o vsem, kar bom pri izvrševanju prakse, ali tudi izven nje videl ali slišal o življenju in vedenju ljudi in česar ne gre obešati na veliki zvon, ker sem mnenja, da je take reči treba ohraniti zase kot (poklicno) skrivnost. Če bom torej to prisego vestno izpolnjeval in je ne bom prelomil, naj mi bo dana sreča in blagoslov v življenju in poklicu, da me bodo vsi ljudje imeli zmeraj v čislih, če pa jo bom prekršil in postal krivoprisežnik, naj me zadene nasprotno (Mohar, 1994, str ) Maimonidova zdravniška molitev Moses Maimonides (12.stoletje)je bil judovski zdravnik in filozof. To je molitev, da bi postal dober zdravnik. Še vedno je aktualna njegova želja»ne daj, da me prevzame misel, da zmorem vse.«lažna zavest, da nekdo zmore vse, lahko daje občutek neomejene oblasti, kar je nevarno. Spodbuja širjenje znanja in posvetovanje z drugimi zdravniki - danes funkcija zdravniškega konzilija (glej Mohar, 1994, str.15) Zdravniška prisega Amatusa Lusitanusa Amatus Lusitanus (16. stoletje)je bil portugalski zdravnik judovskega rodu. V zaprisegi gre za njegovo osebno izpoved ob koncu poklicne kariere. Prvič v zgodovini se omenja nudenje pomoči ne glede na raso, vero, spol, politično pripadnost (Mohar, 1994, str.16-17) Ženevska zdravniška zaobljuba Je posodobljena in po grozljivih izkušnjah druge svetovne vojne obnovljena Hipokratova prisega. Sprejeta je bila na generalni skupščini SZZ, septembra 1948 v Ženevi. 5

14 Znana je tudi pod imenom Svečana zaprisega, saj jo nekatere medicinske fakultete uporabljajo za svečano zaprisego svojih diplomantov ob sprejemu diplome. Eno od novosti v tej listini predstavlja zdravnikova obljuba, da svojega zdravniškega znanja ne bo uporabil v nasprotju z zakoni človečnosti, tudi če bi mu grozili Mednarodni kodeks zdravniške etike Sprejet je bil leta 1949, dopolnjen pa leta 1983 na 35. skupščini SZZ v Londonu 1949, dopolnjen je bil tudi leta 1983 na 35. skupščini SZZ v Benetkah. Ta kodeks uzakonja splošne dolžnosti zdravnika, dolžnosti zdravnika do pacienta in medsebojne dolžnosti zdravnikov Kodeks medicinske deontologije Slovenije Kodeks je 12. decembra 1992 sprejela Skupščina Zdravniške zbornice Slovenije. Kodeks natančneje obravnava splošne in specifične dolžnosti in odgovornosti zdravnika Deklaracija o pravicah bolnikov Deklaracija je bila sprejeta na 34. skupščini SZZ v Lizboni leta V njej so navedene pravice pacienta, ki naj bi jih poznavalo vse zdravstveno osebje, ne samo zdravnik Deklaracija o končni (terminalni) bolezni Sprejeta je bila na 35. skupščini SZZ v Benetkah leta Poudarja osnovno dolžnost zdravnika: zdravljenje, lajšanje bolezni in delovanje v korist svojega pacienta, kar velja tudi pri neozdravljivih pacientih. Prekinitev zdravljenja po tej deklaraciji pomeni, da je zdravnik dolžan lajšati in spremljati pacientovo stanje tudi takrat, ko mu ni mogoče več vrniti zdravja. Sodobna medicinska znanost uporablja za zdravljenje tudi transplantacijo, presaditev organov. Deklaracija poudarja, da mora odvzem organa pacientu, pri katerem se ne da zaustaviti procesa umiranja, potekati po točno predpisanem postopku. Zdravnik, ki zdravi pacienta v terminalni bolezni, ne sme presajati organa oziroma ne sme zdraviti pacienta, ki potrebuje organ Splošna deklaracija o človekovih pravicah Deklaracija je bila sprejeta na generalni skupščini Združenih narodov leta 1948, istega leta, kot je bila sprejeta Ženevska zdravniška zaobljuba. Razširja pojem bratstva na vse ljudi. Opozarja nas na enakost ljudi, ne glede na vero, raso, barvo kože, spol.poudarja pravico do življenja, do prostosti in do osebne varnosti ter uzakonja pravico, da je človek povsod priznan pred zakonom kot pravna oseba (Mohar, 1994, str ). 3 ETIKA V ZDRAVSTVENI NEGI Zdravstvena nega je moralna in etična disciplina, katere cilj in namen je dobro počutje drugih; kar ni zdravstveni, ampak moralni cilj. Medicinske sestre pri svojem delu nenehno izvajajo presoje, ki se nanašajo na zdravje in dobro počutje posameznika, družine in ostalih skupin prebivalstva. Na to presojo bistveno vplivajo njene etične (moralne) kakovosti in sistem vrednot ( Vuga, 1996, str.317). Etika je nauk o dobrem, pravilnem. Je ena od glavnih vej filozofije in predstavlja filozofsko raziskovanje morale. Skrb je jedro, bistvo delovanja in predstavlja osrednjo vrednoto v zdravstveni negi. Usmerjena je v celovitost pacienta in združuje zadovoljevanje telesnih, duševnih, čustvenih, duhovnih in družbenih potreb pacienta (Šmitek v: Klemenc, 2004, str.291) 6

15 Skrb v zdravstveni negi pomeni biti navzoč ob sočloveku, zaznati, da potrebuje pomoč, ga negovati, tolažiti, zagovarjati, skrbeti zanj: skušati zadovoljiti njegove telesne, duhovne, psihične in socialne potrebe. Shema 1: Pogled na etiko v zdravstveni negi ETIKA ZDRAVSTVENE NEGE MEDICINSKA ETIKA - razum - logika BIOETIKA - zdravniki - pravniki - filozofi - medicinske s. - teologi - drugi zdravstveni delavci SKRB 7

16 3.1 Teorija etike v zdravstveni negi Teorije so izhodiščne smernice, ki vodijo naše razmišljanje ali delovanje v praksi. Zdravstvena nega je edinstvena etična praksa, ker predstavlja poseben način vstopanja v svet drugih ljudi. Vstopanje v življenja drugih mora biti dobro, pravilno in koristno, da doseže pričakovani cilj pomoč posamezniku pri zadovoljevanju potreb v zvezi z zdravjem in v določenih okoliščinah tudi z življenjem ali smrtjo ( Šmitek, 2004, str.205). Medicinska sestra mora razumeti svojo moralno vlogo v medsebojnem odnosu z pacientom, kot tudi strokovne vsebine»dobrega«. Pri tem so ji v pomoč teorije o etiki, ki razlagajo različne pristope v razmišljanju, odločanju, delovanju in odnosu do drugega.teorije etike, ki so prisotne v zdravstvu vplivajo na razmišljanje in delovanje zdravstvenih delavcev v odnosu do pacienta: deontološke, teleološka oziroma utilitarizem, etika vrlin in etika skrbi. Na oblikovanje etičnih pogledov v zdravstvu so vplivali naslednji tradicionalni modeli morale: paternalizem, na svobodi osnovana etika, altruizem, agapizem, eudajmonizem, stoicizem, relativizem, na pravičnosti temelječa etika, eksistencializem (Šmitek, 1998). Slovenska biomedicinska etika se naslanja na deontologijo na dolžnostih temelječo etiko. V svetu vedno bolj prevladuje prepričanje, da se etika v zdravstveni negi razlikuje od medicinske, saj je za zdravstveno nego pomembnejša etika skrbi in vrlin. Delež uporabljenih teorij etike v zdravstveni negi je drugače porazdeljen etika vrlin in etika skrbi sta za zadovoljstvo pacienta bistveno pomembnejši kot načelna etika, ki ne usmerja ravnanja v medsebojnem odnosu. Pomembno vlogo pri etičnem odločanju imajo moralna prepričanja in vrednote, ki so osebne, družbene, strokovne ali druge. Strokovne vrednote so tiste, ki v grobem opredeljujejo odnos in delovanje posameznika v določenem poklicu. Strokovne vrednote, ki jih poudarjamo v zdravstveni negi, izhajajo iz filozofije poklica v posameznih delovnih okoljih (Šmitek, 2003, str ). 3.2 Načina etičnega presojanja Obstajata dva različna načina etičnega presojanja: 1. Način pove, kako moramo ravnati oziroma naj bi ravnali ( predpisan ). V glavnem ga uporabljajo filozofi. Poudarek je na priporočljivem vedenju. V zdravstvu naj bi opredelil: nejasno, koncept zdravja, značilnosti človekovega trpljenja, psihologijo bolezni, pravice pacientov in pomen smrti. Pomaga pri odločanju, ali pacient mora prijeti določeno oskrbo. 2. Način pove, kako v resnici ravnamo ( opisni ). V glavnem ga uporabljajo sociologi, psihologi, antropologi. Poudarek je na opazovanju dejanskega vedenja. V zdravstvu je namenjen: psihologiji bolezni, psihologiji stresa in družbenim pritiskom pri kronični bolezni. Opisuje najboljši način izvajanja zdravljenja. 8

17 Medicinske sestre se na splošno bolj ukvarjajo s predpisanim načinom presojanja. Vedno so bile povezane s širšimi zdravstvenimi problemi, kot so pomen in smisel trpljenja in smrti ter vloga in namen skrbi in sočutja. Razlika med deskriptivnimi in normativnimi pogledi na etiko je posebej razvidna v zdravstvu. Medicinski model je usmerjen v znanstvene in deskriptivne poglede zdravstvene oskrbe. Model analizira bolezni v družbenih razredih z namenom zdravljenja bolezni. Opisuje tudi način etičnega obnašanja. Model je omogočil uvedbo visoke tehnologije v medicinsko prakso. Vprašanje, ki se postavlja, pa je, če cilji opravičujejo sredstva. O tem nikoli ne bo jasnih sklepov, ker so sredstva ene skupine cilji druge. Bistvo etike zadeva dobro, pravičnost, resnico, medsebojno povezovanje med njimi (Tschudin, 2004, a, str.38). 3.3 Etično odločanje medicinskih sester Vsak dan sprejemamo različne etične odločitve, vendar običajno ne razmišljamo, ali se odločamo na osnovi kakšnih posebnih teorij oziroma načel. Izbiramo, presojamo in ravnamo po svojih vrednotah, čeprav etika vključuje več refleksije in utemeljevanja ( Tschudin, 2004,b, str.37 ). Etična načela in standardi so vodilo pri poklicnem odločanju in delovanju nasploh. Opredeljena so v etičnih kodeksih in strokovnih standardih. Najpomembnejša etična načela so: dobronamernost, pravičnost, avtonomija, resnicoljubnost, zvestoba. V zdravstveni negi je sočutje nepogrešljivo, ni pa dovolj. Spremljati ga morajo moralno etična načela. Posebno pomembna so v psihiatrični zdravstveni negi. Kar pomeni, da morajo odločitve medicinske sestre temeljiti ne le na strokovnem znanju, marveč tudi na moralno etičnih načelih. Vsaka medicinska sestra ima svoj osebni sistem vrednot. Ta je nastal pod vplivom kulturnega okolja, v katerem živi, verskega in političnega prepričanja, izobrazbe in vzgoje ter življenjskih izkušenj (Škerbinek, 2000) Osebnostne značilnosti medicinske sestre za lažje etično odločanje Da bi se lažje spopadala s problemi in razumela težave pacientov, mora medicinska sestra biti emocionalno zrela in stabilna oseba. Biti mora komunikativna, strpna in občutljiva za težave ljudi. Pomembno je razumeti, da pacientom ne sme vsiljevati svojih stališč, tudi takrat ne, ko je globoko prepričana, da želi pomagati pacientu in deluje izključno v njegovo korist. Razumeti mora občutke pacientov in njihovo obnašanje v določenih situacijah, ne pa razmišljati o svojih občutkih v takšni situaciji. Medicinske sestre pri svojem delu izvajajo nenehno presojo, ki se nanaša na zdravje in dobro počutje posameznika, družine ter ostalih skupin prebivalstva. Za delo z bolnikom se je treba posebej pripravljati in učiti, saj takšno delo ni samo služba, temveč ta služba zahteva poseben način življenja (Mohar, 2003, str.121). V zdravstveni negi govorimo o liku medicinske sestre, ki jo prevzema težnja za dobrim, kar pomeni delovati dobro iz lastnega nagiba, ne zaradi časti ali strahu. Etično obnašanje ne sme biti omejeno samo na delovno mesto, ampak se mora odražati povsod. Medicinske sestre ne sme utesnjevati, postati mora del nje, jo osrečiti in ob njej osrečiti tudi druge (Železnik, 2003, str.111).etična vprašanja, s katerimi se medicinske sestre srečujejo v vsakdanjem delu, so predvsem:»ali delam prave stvari«in» ali jih delam dobro?«9

18 3.3.2 Modeli sprejemanja odločitev Sprejemanje etične odločitve je podoben postopek kot sprejemanje vsake odločitve, vendar je tu lahko vpletenih več sestavin, ki jih je treba bolj osvetliti in o njih razpravljati temeljiteje kot pri drugih postopkih sprejemanja odločitev. Etična načela in standardi so vodilo pri poklicnem odločanju in delovanju nasploh. Posameznikovo presojanje o tem, kaj je prav in kaj ne, se odraža v individualni oceni moralnega. Saj ima vsakdo ima svoja stališča, prepričanja in vrednote o obsegu, širini in pomenu določenega dejanja in ravnanja ( Tschudin, 2004, c, str.87 ). Nepregledno je število situacij, ko se pri svojem delu medicinske sestre srečujejo s številnimi etičnimi vprašanji, dilemami, stiskami, in z odločitvami. Pogosto se odločajo na osnovi lastne moralne drže, lastnih prepričanj, vrednot. Zaradi specifične narave dela, vzpostavitve partnerskega odnosa s pacientom medicinske sestre podpirajo posameznika in zanj pomembne druge ljudi jim pomagajo saj se v času zdravstvene obravnave pogosto soočajo med drugim tudi s težkimi moralnimi dilemami. Nastopajo kot zagovornice pacientov, kar pomeni, da jim posredujejo informacije, preverjajo, ali pacient informacije razume, pomagajo pri razmisleku, svobodni odločitvi in individualni izbiri posameznika. Medicinske sestre so zagovornice pacienta tudi v primeru, ko se ta odloči drugače, kot od njega pričakuje okolica. Pomagajo tudi tistim, ki se sami težko odločajo o moralnih in etičnih vprašanjih, povezanih z njihovim zdravstvenim stanjem ali boleznijo (Klemenc, 2004, str.287). Modelov za sprejemanje odločitev je zelo veliko. Prav gotovo pa ne moremo govoriti in sprejeti le enega, univerzalnega Narejenih je bilo veliko primerov, da bi našli najboljši in najbolj uporaben model za lažje sprejemanje odločitev. Model štirih načel bioetike: spoštovanje avtonomije, ne škodovati, spoštovanje dobrodelnosti in pravičnosti. Model je bil zamišljen kot vzorčni, za sprejemanje etičnih odločitev, toda pokazalo se je, da je preveč omejujoč. Devis, A. in sodelavci so ustvarili model, sestavljen iz desetih elementov, ki jih moramo upoštevati: na primer posvetovanje strank ali zainteresiranih, vpletenih v situacijo, oz. tistih, ki so prizadeti s sprejeto odločitvijo. Husted in Husted sta v»modelu pravilnega sprejemanja odločitve«vzela za osnovo dogovor med medicinsko sestro in pacientom. Model temelji na šestih nenasprotujočih si, vendar odločilnih poudarkih: neodvisnosti, resnicoljubnosti, dobrodelnosti, svobodi, zasebnosti in zvestobi ( Tschudin, 2004, str.88). Thomson in sodelavci so orisali model, osnovan na kratici DECIDE ( odločanje ): D Definiranje (določitev) problema/ ov. E Etični pregled. C Cenitev ( tehtanje) možnosti. I Iskanje (raziskovanje) rešitev. D Določitev ( odločitev) za delovanje. E Evalvacija ( vrednotenje ) rezultatov. 10

19 Vsem tem modelom je skupen proces premikanja od trenutne problematike do prihodnje bolj zadovoljive situacije. Glavna lastnost modelov za etično (ali moralno) odločanje je zagotovitev etičnega izida (Tschudin, 2004, d, str 85 88) Kodeks Kodeks ( beseda latinskega izvora): več med seboj v»knjigo«povezanih strim ( tablic za pisanje ), neposreden predhodnik današnje knjige, razvil se je v srednjem veku in spodrinil dotedanje zvitke, zbirka zakonov, predpisov ( Leksikon Cankarjeve založbe, 2002 ) Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Je zbirka pravil oziroma predpisov o etičnem delovanju, zapis vodil, ki odražajo filozofijo zdravstvene nege. Vsako posamezno načelo opredeljujejo in pojasnjujejo standardi ravnanja. Vsebinsko izraža kodeks stališča, prepričanja in vrednote, ki opredeljujejo strokovno filozofijo zdravstvene nege (Grbec, 2003, str.123). Kodeks etike ima namen pomagati medicinski sestri pri oblikovanju etičnih vrednot in je vodilo ter spodbuda pri delu v praksi zdravstvene nege. Spoštovanje in razvijanje humanih vrednot poklica omogoča medicinski sestri osebnostno rast ter zadovoljstvo pri delu. V zdravstveni negi predstavlja profesionalna etika temeljni princip delovanja. Delo medicinske sestre močno vpliva na zdravje in življenje ljudi. S tem prevzema veliko odgovornost, ki je ni mogoče opredeliti samo z zakoni in s predpisi, pomembna je etična drža posameznika, ki izhaja iz njegovih moralnih vrednot. Za medicinske sestre je Kodeks etike obvezujoč, poklicni kodeks etike naj bi imele vgrajen v svoj osebni in poklicni vrednostni sistem Začetki kodeksa medicinskih sester Prvi pisni deontološki dokument v slovenskem jeziku za medicinske sestre/babice je Babiška prisega iz leta 1788., ki jo je iz nemščine prevedel Anton Makovic, deželni ranocelnik in učitelj porodništva v Ljubljani. Mnoga etična načela je v 19. stoletju utrdila ustanoviteljica poklica medicinskih sester, angležinja Florence Nightingale, oblikovala jih je tudi Svetovna zveza medicinskih sester ICN. V Svetovno zvezo medicinskih sester so se slovenske medicinske sestre vključile leta Po drugi svetovni vojni so nastajali kodeksi in deklaracije o zaščiti človekovih pravic in osebni svobodi posameznika. Med leti 1963 do 1992 je veljal za etično načelo medicinskih sester Kodeks etike zdravstvenih delavcev Jugoslavije. Slovensko zdravstvo je dobilo novo zakonodajo leta 1992; s 87. členom Zakona o zdravstveni dejavnosti je bila omogočena ustanovitev Zbornice za zdravstveno nego Slovenije. Tako je leta 1994 skupščina Zbornice sprejela Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije, ki obvezuje vse člane negovalnega tima (Grbec, 2003, str ) Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije Prvi slovenski kodeks za medicinske sestre in zdravstvene tehnike v samostojni Sloveniji Sprejet je bil na podlagi 87. člena zakona o zdravstveni dejavnosti na Skupščini zbornice zdravstvene nege Slovenije, Kodeks etike vsebuje devet načel, ki opredeljujejo medicinsko sestro v odnosu do varovanca, sodelavcev, družbe in poklica. Objavljen je bil v Uradnem listu RS, št. 4/2002. Upoštevanje določb kodeksa je obvezno za vsako medicinsko sestro in druge člane negovalnega tima ( Kodeks etike MS in ZT, 1994). 11

20 Skupščina Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije Zveza društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije je na svoji 16. skupščini, , sprejela dopolnilni Kodeks etike in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Besedilo je razdeljeno na štiri poglavja in obsega devet načel. 1. Poglavje - Medicinska sestra in pacient I. načelo Medicinska sestra skrbi za ohranitev življenja in zdravja ljudi. Svoje delo je dolžna opravljati humano, strokovno in odgovorno ter v odnosu do pacienta spoštovati njegove individualne navade, potrebe in vrednote. Načelo govori, da je dolžnost medicinske sestre skrbeti za ohranitev življenja in zdravja ljudi, ne glede na raso, narodnost, vero, socialni položaj, spol, starost, zdravstveno stanje in politično prepričanje. II. načelo Medicinska sestra spoštuje pravico pacienta do izbire in odločanja.govori o tem da je medicinska sestra dolžna spoštovati pravico pacienta do izbire in odločanja avtonomija pacienta. Za vsako aktivnost, ki jo opravlja pri ali ob pacientu si mora pridobiti soglasje pacienta. Oceni pa, v kolikšni meri vpliva bolezen ali drugi dejavniki na pacientovo avtonomijo. Pacientu nudi možnost izbire v okviru njegove sposobnosti. III. načelo Medicinska sestra je dolžna varovati kot poklicno skrivnost podatke o zdravstvenem stanju pacienta, o vzrokih, okoliščinah in posledicah tega stanja. Govori o dolžnosti medicinske sestre, varovati poklicno skrivnost tudi pred družinskimi člani pacienta ali zanj pomembnimi drugimi, če se je tako odločil, tudi po njegovi smrti. Medicinska sestra je pristojna dajati podatke o zdravstvenem stanju in počutju pacienta z vidika zdravstvene nege in oskrbe. IV. načelo Medicinska sestra spoštuje dostojanstvo in zasebnost pacienta v vseh stanjih zdravja, bolezni in ob umiranju.pri izvajanju svoje dejavnosti medicinska sestra mora upoštevati pacienta kot enkratno, neponovljivo osebnost z vsemi njegovimi posebnostmi, upoštevati mora pravico do zasebnosti, posebej kadar gre za intimnost, upanje, strah, trpljenje ter bolečino. Posebno pozornost in pomoč mora posvetiti svojcem umirajočega ali umrlega in zanj pomembnim drugim. V. načelo Medicinska sestra nudi pacientu kompetentno zdravstveno nego.govori o tem da je medicinska sestra v okviru svoje strokovne usposobljenosti samostojna in neodvisna. Dolžna in odgovorna je za nenehno strokovno izpopolnjevanje, pridobljeno strokovno znanje je dolžna posredovati vsem članom negovalnega tima. Medicinska sestra mora nuditi nujno medicinsko pomoč, v okviru svoje usposobljenosti, ne glede na to če jo za to kdo prosi ali ne. Dolžna je odkloniti postopke, za katere nima znanj in izkušenj VI. načelo Delovanje medicinske sestre temelji na odločitvah v korist pacienta. Medicinska sestra je dolžna ustvariti take razmere pri delu, ki bodo omogočale izvajanje zdravstvene nege v skladu z vrednotami in s standardi tega kodeksa etike. Delovanje medicinske sestre mora temeljiti na odločitvah, ki pacientu krepijo, ohranjajo in obnavljajo zdravje ter lajšajo trpljenje. Delovanje medicinske sestre ne sme biti pogojeno s pridobivanjem materialne koristi zase. Pomaga članom negovalnega tima pri reševanju etičnih dilem in sprejemanju etičnih odločitev. 2. Poglavje Medicinska sestra in sodelavci. VII. načelo Zdravstvena obravnava pacienta naj predstavlja skupno prizadevanje strokovnjakov različnih zdravstvenih poklicev: medicinska sestra se zaveda poklicne pripadnosti ter priznava in spoštuje delo sodelavcev. 12

21 To načelo govori o skupnem trudu strokovnjakov različnih zdravstvenih poklicev za doseganje pozitivnih rezultatov pri pacientu. Poudarja še občutek pripadnosti medicinske sestre poklicu in spoštovanje dela sodelavcev. 3. Poglavje - Medicinska sestra in družba. VIII. načelo Medicinska sestra ravna v skladu z usmeritvami, ki zagotavljajo boljše zdravje in nadaljnji razvoj zdravstva. Podpira in je pobudnica aktivnosti, ki so v širšem družbenem interesu, prizadeva si za prepoznavnost in ugled zdravstvene nege v družbi. Zagovarja zdrav življenjski slog posameznikov, skupin in lokalne skupnosti. 4. Poglavje Medicinske sestre in poklicne organizacije. IX. načelo Poklicne organizacije medicinskih sester sprejemajo odgovornost za upoštevanje in razvijanje etičnih načel v zdravstveni negi.v tem načelu se poklicne organizacije medicinskih sester obvezujejo sprejemanju odgovornosti za upoštevanje in razvijanje etičnih načel v zdravstveni negi. Medicinske sestre s svojim ravnanjem dvigujejo ugled poklica in poklicnih organizacij v družbi. 3.4 Pomen etike v psihiatrični zdravstveni negi Razlika med problemom in dilemo je, da ima problem potencialno rešitev, dilema pa je nima. Obstaja samo izbira med dvema (ali več) enako težkima, slabima ali nemogočima možnostima ( Tschudin, 2004, str.100). Izgled nekaterih psihiatričnih pacientov je marsikdaj zastrašujoč, saj imajo nekateri izmed njih za seboj mračno preteklost.treba se je odločati med načeli: pravičnost, zasebnost in zaupanje pacienta ter dejanskimi možnostmi ( Naka, Kvas, 2004, str. 305 ). Zaradi vsega se medicinske sestre na psihiatričnem področju pogosto srečujejo s etičnimi problemi, ki jih poskušajo reševati, v skladu s svojimi vrednotami in osebnimi značilnostmi, nabranimi delovnimi izkušnjami ter znanjem nabranim na formalen in neformalen način. Največ etičnih problemov na področju psihiatrične zdravstvene nege izhaja iz skrbi za osnovne življenjske aktivnosti psihiatričnega pacienta Najpogostejši etični problemi pri psihiatričnem pacientu po modelu V. Henderson Prehranjevanje in pitje Hranjenje in pitje je življenjska aktivnost, ki je nujno potrebna za človekovo preživetje. Gre za sprejemanje hrane oz. hranilnih snovi in tekočin. Človeku zadovoljevanje potreb po hrani in tekočini omogoča rast in razvoj organizma, regeneracijo celic, sintezo hormonov, produkcijo energije, splošno dobro počutje Zaradi različnih duševnih motenj se pri pacientih pojavlja veliko etičnih dilem pri osnovni življenjski aktivnosti prehranjevanja in pitja. Za paciente, ki se zdravijo na psihiatriji, je pogosto značilna motnja v prehranskih navadah. Hrana zanje nima samo pomena obnove življenjske energije, ampak pomeni tudi čustveno izmenjavo s svetom. Zato gre bodisi za popolno odklanjanje hrane ali pa za prekomerno hranjenje. Za zadovoljevanje te potrebe je pacient v bolnišnici odvisen od medicinske sestre, do katere vzpostavlja tudi čustven odnos, ko mu ponudi hrano ali ga hrani. Pomembno je, da so obroki ob istem času, da se pacient na obrok v miru pripravi, si umije roke in primerno uredi. Obrok hrane mora biti prijetno doživetje, poteka naj v miru, brez napetosti in naglice. V jedilnici naj sedijo skupaj pacienti, ki se dobro razumejo. Hranjenje deluje tudi v smislu socializacije, saj druženje pri mizi pomaga pacientu pri vključevanju v skupnost ( Gorše Muhič, 2000, str ). 13

22 Pacienti, ki so telesno neaktivni, nimajo pravega občutka za zmerno prehranjevanje, saj poskušajo svoje psihične stiske blažiti s prehrano in na tak način dodatno poslabšujejo zdravstveno stanje. Pacient ima povečano željo po hrani, ki se izraža na tak način, da prosi za hrano, kljub temu da je použil več hrane, kot je normalno, in je od zadnjega obroka preteklo samo nekaj minut. Na drugi strani se pogosto psihiatrični pacienti zaradi bolezenskih simptomov izogibajo prehranjevanju, saj imajo občutek, da je hrana zastrupljena ali neprimerna. V času obroka hrane se pacient ne želi pridružiti ostalim pacientom pri mizi, z izgovorom, da ni lačen, znano pa je, da je odklonil tudi nekaj prejšnjih obrokov hrane. V obeh primerih je medicinska sestra razpeta med dejansko potrebo pohrani in avtonomijo pacienta. Pri tem se ravna po Kodeksu etike, ki v načelu št.ii navaja:»medicinska sestra oceni avtonomijo pacienta, ki so mu bolezen ali drugi dejavniki začasno ali trajno zmanjšali sposobnost samoodločanja. Pacientu nudi možnost izbire v okviru njegovih sposobnosti. Pomaga mu, da vzdržuje oziroma znova pridobi zanj najvišjo možno stopnjo avtonomije«(kodeks etike medicinskih sester in zdr. tehnikov Slovenije). Medicinska sestra se zaveda, da mora skrbeti za pacientovo dobro, treba se je torej odločiti za manjšo škodo Odvajanje in izločanje Izločanje in odvajanje je življenjska aktivnost, ki omogoča odstranitev produktov prebave in je v tesni povezavi s prehranjevanjem. Nanaša se predvsem na mikcijo in defekacijo. Pogosta etična dilema se medicinski sestri pojavi pri življenjski aktivnosti odvajanja in izločanja pacienta. Odločati se mora med zasebnostjo pacienta in naročenim strogim nadzorom nad njim, kar narekuje njeno prisotnost tudi pri opravljanju te aktivnosti. Prav gotovo prisotnost medicinske sestre pri pacientu sproži dodatno nelagodje. Zardi vpliva različnih doživetij in odmaknjenosti pri psihiatričnih pacientih prihaja do zastajanja urina. Pacient je lahko tako zaposlen sam s seboj, da ne čuti potrebe po izločanju urina. Medicinska sestra mora takega pacienta nadzorovati in ga redno voditi na stranišče. Zastajanje urina je lahko tudi posledica stranskih učinkov zdravil, zato je medicinska sestra pozorna na to, kolikokrat na dan pacient urinira, in ali toži, da te aktivnost ne more izvajati. Nezadostno pitje tekočin in uživanje hrane, telesna neaktivnost in nekatera antipsihotična zdravila povzročajo zaprtost, kar še poslabša pacientovo psihično in telesno počutje (ibid., 89) Primer: medicinska sestra mora biti pri oddaji urina za urinski test na prisotnost ilegalnih drog neposredno prisotna ob pacientu. Kljub jasnim zahtevam stroke neposredna prisotnost pri opravljanju te aktivnosti povzroča nelagodje pri medicinski sestri in pri pacientu Spanje in počitek Spanje je biološka potreba organizma in najboljša oblika počitka, ki jo izzove utrujenost. Je stanje, za katero je značilno prenehanje budnosti, ki se v trenutku lahko povrne. Ta sprememba loči spanec od kome ali narkoze. Za kakovosten spanec je potrebna ustrezna mikroklima: - Ureditev ustrezne mikroklime ( primerna temperatura, ustrezna razsvetljava, prezračevanje pacientove sobe). - Ureditev pacientove postelje ( ustrezen položaj za spanje, ustrezno urejena postelja, ustrezno pokrit pacient). - Priprava pacienta na spanje ( ureditev pacientovega odvajanja, ustrezna hidracija, večerna osebna higiena pacienta, ugodna lega zanj). - Aplikacija predpisane terapije ( ustrezen izbor časa aplikacije terapije, analgetična terapija, terapija za spanje.. ) - Zagotavljanje miru na oddelku ( osebje, hišni red) in varnost (Hoyer, 2003). Težava s spanjem je pogost problem psihiatričnih pacientov. Bodisi, da težko zaspijo, se prehitro zbudijo ali pa sploh ne čutijo potrebe po spanju. 14