No Slide Title

Velikost: px

Začni prikazovanje s strani:

Download "No Slide Title"

Stanko Čeh
pred 4 leti
Pregledov:

1 Št. 1 datum XXVIII. tradicionalni posvet Javne službe kmetijskega svetovanja ZAKONODAJA NA PODROČJU LOKALNEGA TRŽENJA SREČKO HORVAT, dipl.inž.zoot KGZS, KGZ Nova Gorica Grm Novo mesto, 26. november 2013 Posvet sofinancira

2 Zakon o kmetijstvu Ur.l.RS 45/2008 Kmetijski pridelki in živila so lahko v prometu po tem zakonu, če so skladni s predpisanimi zahtevami in označeni na predpisani način. Kot neposredna prodaja končnemu potrošniku se šteje: prodaja na kmetijskem gospodarstvu, prodaja na tržnicah, prodaja na premičnih prodajnih objektih, prodaja od vrat do vrat, prodaja na sejmih in prireditvah ter prodaja lokalnim prehranskim obratom javne prehrane: menze, šole, vrtci, bolnišnice, domovi, gostinski obrati in turistične kmetije.

3 Majhne količine pridelkov in izdelkov so vse količine, ki jih kmet proizvede in neposredno proda končnemu potrošniku. Lokalni trg je celotno območje Republike Slovenije. Za kmetijo lahko prodaja nosilec kmetije, člani kmetije in zaposleni na kmetiji.

4 Šteje se, da živilo ustreza kakovosti če: je proizvedeno na predpisan način; je zagotovljena sledljivost živila; je označeno in pakirano na predpisan način; mu ni pretekel rok uporabe; se prevaža in skladišči na predpisan način; izpolnjuje predpisane zahteve glede vsebnosti in lastnosti; ustreza predpisani in označeni kakovosti.

5 S predpisi o kakovosti kmetijskih pridelkov in živil minister predpiše: način pridelave oziroma proizvodnje; lastnosti in sestavine ter njihovo vsebnost; prevoz in skladiščenje; zahteve za doseganje in ohranjanje kakovosti; razvrščanje; označevanje, vključno z navedbo sestavin iz gensko spremenjenih organizmov (v nadaljnjem besedilu: GSO); opredelitve in poimenovanja; prilagajanje mednarodnim standardom in uveljavitev standardov EU; zagotavljanje načina varstva interesov potrošnikov.

6 Dopolnilna dejavnost na kmetiji Predelava kmetijskih pridelkov, medu in čebeljih izdelkov, zelišč, gozdnih sadežev, gob in gozdnih sortimentov. Prodaja: kmetijskih pridelkov z drugih kmetij in izdelkov, ki jih druga kmetija proizvaja v skladu s predpisi o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji, drugje proizvedenih izdelkov iz lastnih surovin.

7 ZAKON O TRGOVINI Ur.l. RS 24/2008 Trgovec je samostojni podjetnik posameznik ali pravna oseba, ki opravlja trgovsko dejavnost.

8 Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih za opravljanje trgovinske dejavnosti (Ur. l. RS 37/2009) Se nanaša na prostore, opremo in naprave v prodajalni in prodajo zunaj prodajaln. Prodaja blaga zunaj prodajaln: potujoča prodajalna, premična stojnica, prodajni avtomati, od vrat do vrat, na tržnici (Vloga za izdajo soglasja za prodajo blaga zunaj prodajalne). Tržnica je posebej organiziran in urejen prostor (upravljavec, tržni red, urnik). Tehtnica za tehtanje nepredpakiranega blaga mora biti v skladu z meroslovnimi predpisi (Rok redne overitve tehtnic je eno leto).

9 ZAKON O VARSTVU POTROŠNIKOV (Ur.l. RS 98/2004) Obveznosti za vse pravne in fizične osebe, ki zagotavljajo potrošnikom blago in storitve. Ponudnik je dolžan omogočiti enostaven, neposreden in stalen dostop do: - svojih podatkov, - podatkov o vpisu v register oziroma evidenco, - naziv pristojnih organov če potrebuje dovoljenje - podatki o DDV zavezancu.

10 - ROK UPORABE MORA BITI VIDNO IN ČITLJIVO OZNAČEN - PRODAJALEC JE DOLŽAN IZSTAVITI RAČUN, RAZEN - POTROŠNIKU SE MORA OMOGOČITI, PREVERI PRAVILNOST RAČUNA - PRIMERNA EMBALAŽA: PRODAJALEC JE NA ZAHTEVO KUPCA DOLŽAN BLAGO POSEBEJ ZAVITI (KAR MU LAHKO ZARAČUNA). MORA BITI ZDRAVJU NEŠKODLJIVA. NA ZAHTEVO POTROŠNIKA MORA PRODAJALEC OBDRŽATI EMBALAŽO. - POTROŠNIK, KI JE PRAVILNO OBVESTIL PRODAJALCA O NAPAKI, LAHKO ZAHTEVA ODPRAVO NAPAKE, ZAMENJAVO ali VRNITEV PLAČILA.

11 - OGLAŠEVANJE BLAGA NE SME BITI V NASPROTJU Z ZAKONOM, NEDOSTOJNO IN ŽALJIVO - PRIMERJALNO OGLAŠEVANJE JE DOVOLJENO, ČE NI ZAVAJUJOČE, NE USTVARJA ZMEDE NA TRGU, NE DISKRIMINIRA DRUGIH,... - PRODAJA BLAGA VSEM POTROŠNIKOM POD ENAKIMI POGOJI - CENE MORAJO BITI VIDNO OZNAČENE VKLJUČNO Z DDV, ČE JE PRODAJALEC ZAVEZANEC ZA DDV - OZNAČENE CENE SE MORAJO UPOŠTEVATI

12 IZJEMA OD OBVEZNOSTI IZDAJANJA RAČUNOV ZA KMETE KMETOM, NI POTREBNO IZDAJATI POENOSTAVLJENIH RAČUNOV - če so oproščeni obračunavanja DDV, - če se zanje dohodek ne ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov - kadar opravljalo dobavo kmetijskih in gozdarskih pridelkov končnemu potrošniku, na tržnici ali za lastno rabo. V primeru prodaje davčnim zavezancem pa je izdaja računa OBVEZNA! Lahko pa kupec izda račun v imenu in za račun prodajalca (največkrat pri pravici do pavšalnega nadomestila).

13 PRAVILNIK o splošnem označevanju živil, ki niso predpakirana (Ur. l. RS 28/2004)

14 Označba na nepredpakiranih živilih - Ime živila, - pridelovalca oziroma proizvajalca, - kraj porekla oziroma države, v primeru, če bi lahko z izpustitvijo tega podatka zavedli potrošnika, - rok uporabe (za hitro pokvarljivo blago), - kategorijo oziroma razred živila, v kolikor se živilo razvršča, - drugi podatki (kakovost), - serija (lot) : pridelano, predelano ali izdelano pod enakimi pogoji. Navedena mora biti s črko L in številko serije. Označbe morajo biti na živilu ali neposredno ob živilu, v slovenskem jeziku (in v jeziku manjšine), na dobro vidnem mestu in čitljive.

15 PRAVILNIK o splošnem označevanju predpakiranih živil (Ur.l.RS 50/2004)

16 Obvezni podatki na označitvi 1. ime, pod katerim se daje živilo v promet; 2. seznam sestavin in količina sestavin (izjeme); 3. neto količina; 4. rok uporabe (izjeme); 5. serija (lot) živila; 6. posebni pogoji shranjevanja (hranjenja) ali pogoji uporabe; 7. ime in naslov proizvajalca; 8. podatki o kraju porekla (če bi izpustitev tega zavedla kupca); 9. navodilo za uporabo, kadar živilo ne bi bilo možno uporabiti brez teh navodil; 10. pri pijačah nad 1,2% vol. alkohola dejansko vsebnost alkohola; 11. vsebnost kinina in kofeina; 12. vsebnost alergenih substanc.

17 Izjeme, drugi podatki, prepovedane označbe Dodatno morajo biti pri označbi živila tudi drugi podatki (kakovost, zdravstvena ustreznost, gensko spremenjeni organizmi, obdelava z ionizirajočim sevanjem), če je z drugimi predpisi tako določeno. Izjemoma so lahko samo podatki 1., 4. in 7. točke, če so drugi podatki na spremnih dokumentih. Navedbe na živilu ne smejo biti takšne, da bi lahko zavedle potrošnika. Živilom je prepovedano pripisovati zdravilne lastnosti v smislu preprečevanja, zdravljenja ali ozdravljenja bolezni ljudi,...

18 Pravilnik o registraciji obratov v primarni proizvodnji živil in krme rastlinskega izvora (Ur.l.RS, 79/06) REGISTRACIJA OBRATOV PRIMARNIH PROIZVAJALCEV ŽIVIL IN KRME RASTLINSKEGA IZVORA, REGISTRACIJA OBRATOV NOSILCEV DEJAVNOSTI NA PODROČJU KRME, IZJAVA PROIZVAJALCEV KRME Vlogo in izjavo o registraciji ali evidentiranju je potrebno poslati najmanj 15 dni pred začetkom dejavnosti, na Upravo RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

19 UREDBA O IZVAJANJU DELOV DOLOČENIH UREDB SKUPNOSTI GLEDE ŽIVIL, HIGIENE ŽIVIL IN URADNEGA NADZORA NAD ŽIVILI (Ur.l.RS 72/2010) Obrazec vloga za registracijo živilskega obrata in spremembo podatkov o obratu. Vloga se odda najmanj 15 dni pred pričetkom delovanja ZIRS oziroma na Upravo RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Odpoklic živila. Izjeme pri katerih registracija ni potrebna so na priložnostnih aktivnostih. To so med drugim šolske prireditve, predstavitve raznih društev, priložnostne prireditve v dobrodelne namene, ponudba osvežilnih napitkov pri frizerju ipd.

20 Pravilnik o obratih na področju živil živalskega izvora (Ur.l. RS 51/2006) Vloga za vpis v register obratov za proizvodnjo živil živalskega izvora. Vloga za odobritev obratov za proizvodnjo živil živalskega izvora. Vloga se odda najmanj 15 dni pred predvidenim pričetkom oddaje živil na trg pri območnem uradu Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

21 Majhne količine živil živalskega izvora v primarni pridelavi, ki so izvzete: Surovo mleko: največ 30 l/dan in največ Ll/leto. Konzumna jajca: največ 200 kom./dan in največ kom./leto. Med, matični mleček, cvetni prah in propolis: vse kar se neposredno proda končnemu porabniku. Ribe: 3000 kg/leto (odstranitev drobovja in plavutk dovoljeno). Uplenjena divjad: 20% od letnega odstrela. Ribolov: največ 50 kg/dan. PRODAJA SE LAHKO NEPOSREDNO KONČNEMU PORABNIKU dostava po dogovoru. Za: tržnica, lokalna restavracija, menze javne prehrane, prodajalne, ki prodajajo končnemu potrošniku, šole, vrtci, bolnišnice.

22 Pravilnik o zdravstvenih zahtevah za osebe, ki pri delu v proizvodnji in prometu z živili prihajajo v stik z živili Ur. l. RS 82/ Soglasje osebe k obveznosti prijavljanja bolezni, ki se lahko prenašajo z delom. - Individualna izjava o bolezenskih znakih. - Potrdilo o pregledu osebe, ki pri delu prihaja v stik z živili.

23 Z A K O N O TROŠARINAH Prijava za vpis v register trošarinskih zavezancev.

24 Težave kmetij? Ažurno spremljanje in poznavanje vseh predpisov. Je možno izvajat vso zakonodajo v praksi?

25 Vloga kmetijskih svetovalcev? Spremljanje zakonodaje. Sodelovanje pri nastajanju zakonodaje. Pomoč pri izvajanju zakonodaje. Težava: preveč predpisov, ki se prehitro spreminjajo, ni dostopa do registrov (dopolnila dejavnost, primarna pridelava).

26 H V A L A!

Podobni dokumenti

Nadzor UVHVVR nad prehranskimi in zdravstvenimi trditvami mag.Nadja Škrk Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Ljubljana, decembe

Nadzor UVHVVR nad prehranskimi in zdravstvenimi trditvami mag.nadja Škrk Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Ljubljana, december 2018 Glavni cilj živilske zakonodaje je zagotoviti varovanje