untitled

Transkripcija

1 EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE 2009 ISSN X Posebno poročilo št. 10 UKREPI ZA INFORMIRANJE O KMETIJSKIH PROIZVODIH IN NJIHOVO PROMOCIJO SL

2

3 Posebno poročilo št UKREPI ZA INFORMIRANJE O KMETIJSKIH PROIZVODIH IN NJIHOVO PROMOCIJO (v skladu z drugim pododstavkom člena 248(4) Pogodbe ES) EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE

4 2 EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE 12, rue Alcide De Gasperi 1615 Luxembourg LUKSEMBURG Tel.: Faks: E-naslov: Spletni naslov: Posebno poročilo št Veliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu. Dostop je mogoč na strežniku Europa ( Kataloški podatki so navedeni na koncu te publikacije. Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2009 ISBN doi: /53820 Evropski skupnosti, 2009 Reprodukcija je dovoljena z navedbo vira. Printed in Belgium

5 KAZALO 3 Odstavki GLOSAR I XI POVZETEK 1 10 UVOD 1 4 SPLOŠNI OKVIR 5 7 NEDAVNI UKREPI ZA INFORMIRANJE IN PROMOCIJO 8 10 SPLOŠNI VTIS O SISTEMU UPRAVLJANJA OBSEG REVIZIJE IN REVIZIJSKI PRISTOP OPAŽANJA UČINEK TE POLITIKE JE TRENUTNO TEŽKO MERITI CILJI IN KAZALNIKI USPEŠNOSTI OMEJITVE PRIČAKOVANEGA UČINKA TE POLITIKE TEŽAVNOST OCENJEVANJA UČINKA RAZLIČNIH PROGRAMOV STROGOST PRI IZBIRI IN ODOBRITVI PREDLOGOV PROGRAMOV SE JE IZBOLJŠALA, VENDAR JO JE TREBA ŠE KONSOLIDIRATI PREDIZBOR PREDLOGOV PROGRAMOV S STRANI DRŽAV ČLANIC KOMISIJA JE POSTALA STROŽJA PREGLEDE IZVAJANJA PROGRAMOV NA KRAJU SAMEM JE TREBA ŠE IZBOLJŠATI IZBIRA IZVAJALSKIH ORGANOV KOMISIJA JE OKREPILA SVOJE SPREMLJANJE ODHODKOV V NEKATERIH DRŽAVAH ČLANICAH SO ŠE VEDNO SLABOSTI V PREGLEDIH ZAKLJUČKI IN PRIPOROČILA PRILOGA I POVZETEK VELJAVNIH UREDB V REVIDIRANEM OBDOBJU PRILOGA II SEZNAM TEM, PROIZVODOV IN DRŽAV, KI SO LAHKO PREDMET UPRAVIČENIH UKREPOV ODGOVORI KOMISIJE

6 4

7 GLOSAR 5 Države, ki so lahko predmet ukrepov: Če je ukrep namenjen državi zunaj Skupnosti, mora biti ta država na seznamu upravičenih tretjih držav ali območij, ki ga Komisija določi v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 3/2008. Ta seznam je v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 501/2008. Smernice: Komisija mora za promocijo na notranjem trgu za vse izbrane sektorje ali proizvode sprejeti smernice, ki jim je treba slediti in v katerih je jasno opredeljena strategija, ki mora biti upoštevana v predlogih programov. V teh smernicah morajo biti navedeni splošni cilji, ki jih je treba doseči, teme, vrste ukrepov, trajanje programov in okvirna razdelitev finančnega prispevka Skupnosti. Smernice so predstavljene v Prilogi I k Uredbi Komisije (ES) št. 501/2008 (UL L 147, , str. 3), okvirni proračun pa je v Prilogi III k tej uredbi. Za promocijo v tretjih državah lahko Komisija sprejme smernice za vse izbrane sektorje ali proizvode. Izvajalski organ: Organizacija predlagateljica po natečajnem postopku z ustreznimi sredstvi izbere organe, odgovorne za izvajanje programov (člen 11 Uredbe (ES) št. 3/2008). Običajno so to agencije za komuniciranje in oglaševanje. Spremljevalna skupina: Programe spremlja spremljevalna skupina, ki jo sestavljajo predstavniki Komisije, zadevnih držav članic in organizacij predlagateljic. Program: Različni ukrepi za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo se izvajajo v okviru programa informiranja in promocije (člen 1 Uredbe (ES) št. 3/2008). Organizacija predlagateljica: Ta izraz pomeni organizacije, ki so odgovorne za izvajanje informiranja in promocijo, kot je opredeljeno v členu 6 Uredbe Sveta (ES) št. 3/2008 (UL L 3, , str. 1). To so trgovinske in/ali medtrgovinske organizacije, ki predstavljajo zadevni sektor ali sektorje v eni ali več državah članicah ali na ravni Skupnosti ter sestavijo predloge programov. Teme in proizvodi, ki so lahko predmet ukrepov: Teme in proizvodi, ki jih lahko obsega sofinanciran program, so na splošno opredeljeni v členu 3 Uredbe (ES) št. 3/2008. Komisija v okviru tega določi sezname upravičenih tem in proizvodov, ki se revidirajo vsaki dve leti. Navedeni so v prilogah I in II k Uredbi (ES) št. 501/2008.

8 6 ODGOVORI POVZETEK KOMISIJE I. Evropska unija od začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja izvaja in sofinancira ukrepe za promocijo kmetijskih proizvodov. Od leta 1999 so različne obstoječe ureditve združene v skupni sistem za vse zadevne kmetijske proizvode. Ukrepi za promocijo se večinoma izvajajo v obliki programov, ki trajajo od enega do treh let in jih do največ 50 % sofinancira Evropska unija, namenjeni pa so notranjemu trgu in tretjim državam. II. Komisija ta sistem trenutno poglobljeno preučuje. Posledica tega bi lahko bila precejšnje povečanje proračuna za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo. III. Sodišče je revidiralo uspešnost ukrepov za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo ter pravilnost odhodkov zanje. Revizija je bila izvedena v Komisiji in v treh državah članicah, ki jih je ta sistem najbolj zadeval. IV. Sodišče je ugotovilo, da Komisija že nekaj let izboljšuje upravljavske in nadzorne ureditve za odhodke pri ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo. Ta proces je na nekaterih področjih že prinesel pozitivne rezultate, vendar ga je treba še dodatno okrepiti in razširiti. V. Sodišče je tudi ugotovilo, da je učinek te politike trenutno težko izmeriti, čeprav je verjetno pozitiven. Prav tako niso določeni nobeni natančnejši konkretni cilji, ki bi temeljili na izrecno določeni strategiji in po katerih bi bilo mogoče ocenjevati uspešnost te politike. Zato se zdi, da je za opredelitev ustreznih kazalnikov, ki jih trenutno ni, najprej treba opredeliti podrobnejšo strategijo in cilje. Kljub temu je učinek, ki ga je moč pričakovati od sistema promocije, že v osnovi omejen, ker je proračun glede na veliko število proizvodov in geografskih območij, ki jih mora pokriti, relativno skromen in ker ni ustreznega postopka, ki bi zagotavljal dopolnjevanje z raznimi nacionalnimi ali zasebnimi ukrepi za promocijo. In nazadnje, čeprav je glede na razpoložljive informacije mogoče pričakovati pozitiven učinek, je zaradi omejenosti teh informacij težko izmeriti uspešnost posameznih sofinanciranih programov in še težje skupno uspešnost te politike. VI. Sodišče zato priporoča, da se jasno določijo cilji politike, hkrati pa zagotovi, da so želje skladne s predvidenimi proračunskimi sredstvi. Te cilje bi bilo treba izraziti v obliki SMART, ki omogoča opredelitev in spremljanje ustreznih kazalnikov uspešnosti. Uvesti bi bilo treba formalni postopek za posvetovanje z vsemi zainteresiranimi stranmi, ki bi v celotnem procesu, torej od opredelitve strategije pa do izvajanja postopkov, zagotovil dopolnjevanje z raznimi že obstoječimi ukrepi za promocijo.

9 7 ODGOVORI POVZETEK KOMISIJE VII. Ker ni uporabnega merjenja učinka ukrepov, njihova pričakovana uspešnost v veliki meri sloni na ustrezni izbiri predlaganih programov. Čeprav je nadzor, ki ga države članice izvajajo na tem področju, včasih še vedno preveč omejen, je Komisija postala veliko zahtevnejša in selektivnejša. Ta napredek se mora še potrditi. VIII. Sodišče zato priporoča, da Komisija še naprej izboljšuje izbirni postopek, zlasti glede zahtevanih informacij o pričakovanem učinku programa in načina merjenja tega učinka, ter da države članice postajajo še bolj selektivne, med drugim s preverjanjem informacij, da se prepričajo o ustreznosti predlogov. X. Sodišče priporoča okrepitev pregledov izbranih izvajalskih organov in nadaljnje ukrepanje glede slabosti pri nadzoru, ki so bile ugotovljene v eni državi članici, da se zagotovi hitra odprava teh pomanjkljivosti. XI. Možni učinek priporočil, podanih v tem poročilu, je treba upoštevati glede na velikost proračuna, namenjenega ureditvam promocije. Komisija ta sistem trenutno poglobljeno preučuje. Posledica tega bi lahko bil predlog za precejšnje povečanje pororačuna za informiranje in promocijo. Sodišče zato priporoča, da se te izboljšave uvedejo čim prej. IX. Izvedeni pregledi izbranih izvajalskih organov, ki imajo ključno vlogo pri izvajanju programa, so preveč omejeni, vendar je Komisija že močno okrepila svoje poznejše spremljanje odhodkov. Za razliko od tega se v Španiji in Italiji še vedno pojavljajo bistvene slabosti pri nadzoru, ki so bile ugotovljene že v prejšnjih letih. Čeprav sta omenjeni državi končno začeli ukrepati, da bi odpravili te slabosti, je bilo med revizijo še prezgodaj, da bi lahko potrdili uspešnost teh sprememb, zato bo treba to storiti v prihodnosti.

10 UVOD 8 SPLOŠNI OKVIR 1. Evropska unija od začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja izvaja in sofinancira ukrepe za promocijo kmetijskih proizvodov. Do leta 1999 so se ti ukrepi izvajali po posameznih sektorjih na podlagi različnih uredbenih določb, ki so veljale za razne skupne tržne ureditve. 2. Leta 1999 so bile te določbe usklajene in nadomestil jih je sistem, v katerem sta bili združeni dve uredbi Sveta 1, od katerih je ena veljala za promocijo kmetijskih proizvodov v tretjih državah in druga na notranjem trgu. Uredbi sta bili nato v začetku leta 2008 združeni v Uredbo Sveta (ES) št. 3/2008 2, ki je postala enotna uredba za vse politike o promociji kmetijskih proizvodov, ne da bi bistveno spremenila vsebino prejšnjih dveh uredb. 3. V skladu s trenutno veljavnimi uredbami morajo predvideni ukrepi pokrivati obdobje od enega do treh let in jih lahko sestavljajo akcije na področju odnosov z javnostjo, promocijski ukrepi ali oglaševanje, pri katerih je treba poudariti prednosti proizvodov EU, predvsem glede njihove kakovosti, higiene, varnosti hrane, hranilne vrednosti, označevanja živil, dobrega počutja živali ali spoštovanja okolja. Ukrepi lahko prav tako obsegajo udeležbo na prireditvah in sejmih, informacijske kampanje o sistemu Skupnosti za zaščitene označbe porekla, zaščitene geografske oznake, zajamčene tradicionalne posebnosti, kakovostno vino, pridelano na določenem pridelovalnem območju ( kakovostno vino pdpo ) ali informiranje o sistemih EU za kakovost in označevanje ter o ekološkem kmetijstvu. V zvezi s tretjimi državami lahko takšni ukrepi obsegajo tudi študije za iskanje novih trgov. 1 Uredba Sveta (ES) št. 2702/1999 z dne 14. decembra 1999 o ukrepih za informiranje in za promocijo kmetijskih proizvodov v tretjih državah (UL L 327, , str. 7) in Uredba Sveta (ES) št. 2826/2000 z dne 19. decembra 2000 o akcijah informiranja in promocije za kmetijske proizvode na notranjem trgu (UL L 328, , str. 2). 2 Uredba Sveta (ES) št. 3/2008 z dne 17. decembra 2007 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo na notranjem trgu in v tretjih državah (UL L 3, , str. 1). Glej Prilogo I o zaporedju različnih izvedbenih uredb, ki so veljale med revizijo. 4. Te programe, razen izjemoma, Evropska unija financira do največ 50 %, preostanek pa plačajo trgovinske in/ali medtrgovinske organizacije, ki so jih predlagale (najmanj 20 %) in zadevne države članice.

11 9 NEDAVNI UKREPI ZA INFORMIRANJE IN PROMOCIJO 5. Odobrena letna proračunska sredstva za ukrepe za informiranje o kmetijskih proizvodih in za njihovo promocijo so se v preteklih nekaj letih krepko povečala, saj so se zvišala s 17 milijonov EUR v letu 2002 na 50 milijonov EUR od leta 2007 (glej diagram 1). 6. Večina odhodkov ustreza deležu EU k sofinanciranju programov. V obdobju se je izvedlo okoli 200 programov, v katerih je sodelovalo 23 različnih držav članic, včasih tudi v okviru večdržavnih programov, ki jih hkrati sofinancira več držav članic. 7. Komisija zdaj med drugim kot odgovor na zahtevo poslancev Evropskega parlamenta poglobljeno preučuje ta sistem, predvsem v zvezi s tretjimi državami. Posledici tega bi lahko bili povečanje proračuna za informiranje in promocijo ter prednostna obravnava programov, namenjenih tretjim državam. DIAGRAM 1 ODOBRENA LETNA PRORAČUNSKA SREDSTVA (PLAČILA) ZA UKREPE INFORMIRANJA IN PROMOCIJE V milijonih EUR Sofinancirani programi Neposredna plačila Vir: Splošni proračuni Evropske unije v obdobju

12 10 SPLOŠNI VTIS O SISTEMU UPRAVLJANJA 8. Programe običajno predložijo organizacije predlagateljice. Ko države članice ocenijo primernost predlogov programov, njihovo skladnost z uredbenimi določbami in razmerje med kakovostjo in ceno, Komisiji posredujejo predloge, ki so jih pripravljene sofinancirati. Komisija predloge preuči, morda zahteva spremembe, nato pa izbere programe, ki bodo sofinancirani. 9. Programe izvajajo izvajalski organi, ki jih izbere organizacija predlagateljica po natečajnem postopku z ustreznimi sredstvi. Države članice so odgovorne za nadziranje pogojev, pod katerimi se izberejo ti programi, in za obveščanje Komisije o tem postopku. 10. Države članice so v okviru deljenega upravljanja odgovorne tudi za spremljanje pravilnega izvajanja programov, plačil upravičencem in s tem povezanih pregledov. Spremljevalna skupina, ki ji predseduje zadevna država članica in ki ji v praksi pomaga tudi predstavnik Komisije, se redno sestaja, da bi spremljala napredek pri raznih programih. Vir: Association 5 al día.

13 OBSEG REVIZIJE IN REVIZIJSKI PRISTOP Glavni razlog za to revizijo je, da se je proračun za ukrepe za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo v zadnjih nekaj letih stalno povečeval, čeprav je trenutno še vedno relativno skromen. Poleg tega bi ga bilo mogoče v prihodnosti še povečati, predvsem zato, ker ukrepi za promocijo sodijo v zeleni paket pri pogajanjih s STO. Nenazadnje je ob koncu leta 2007 zahtevo v tem smislu podal Evropski parlament 3. 3 Glej obrazložitveni memorandum dokumenta Poročilo o predlogu uredbe Sveta o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo na notranjem trgu in v tretjih državah (COM(2007)0268 C6-0203/ /0095(CNS)). 12. Revizija Sodišča je zajela uspešnost ukrepov za informiranje in promocijo ter pravilnost odhodkov. Revizijska vprašanja so bila naslednja: (a) Ali vzpostavljeni upravljavski in nadzorni sistem Komisiji omogoča izkazovanje ali merjenje uspešnosti ukrepa? (b) Ali vzpostavljeni upravljavski in nadzorni sistem omogoča pridobitev razumnega zagotovila, da je izbira programov pravilna in pregledna ter izvedena na podlagi ustreznih meril in informacij? (c) Ali vzpostavljeni upravljavski in nadzorni sistem omogoča pridobitev razumnega zagotovila o zakonitosti/pravilnosti odhodkov? 13. Revizija je bila izvedena med junijem in oktobrom 2008 v službah Komisije ter v Španiji, Franciji in Italiji. Kot je prikazano v diagramu 2, so to tri od petih držav članic, ki jih ta sistem najbolj zadeva. Predstavljajo skoraj 45 % odhodkov, Italija pa je največja upravičenka.

14 Revizija je zajela predvsem obdobje od leta 2006 do konca prve polovice leta Ker so programi promocije večletni, je bilo treba pri pregledu programov, izbranih v tem obdobju, včasih preučiti dokumentacijo iz prejšnjega obdobja. 15. Revizijski pristop je zajemal oceno postopkov, ki so jih Komisija in države članice vzpostavile za izvajanje te politike. Revizijsko delo je temeljilo predvsem na analizi, dokumentaciji in vrednotenju postopkov in sistemov, ki so jih v glavnih fazah izvajale: Komisija (izbor programov, spremljanje in preverjanje odhodkov, spremljanje izvajanja in učinkov programov) in države članice (razpisi za oddajo predlogov, predizbor programov, preverjanje izbire izvajalskih organov, upravljanje in spremljanje izvajanja programov in izvršenih plačil). Revizorji so v okviru revizije v vseh državah članicah obiskali vsaj eno organizacijo predlagateljico, ki je bila upravičenka te politike, in njen izvajalski organ. DIAGRAM 2 GLAVNE DRŽAVE ČLANICE UPRAVIČENKE ( ) Druge Španija Francija Italija Nemčija Grčija Vir: Evropska komisija.

15 OPAŽANJA 13 UČINEK TE POLITIKE JE TRENUTNO TEŽKO MERITI CILJI IN KAZALNIKI USPEŠNOSTI 16. Zastavljeni cilj ukrepov za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo je promovirati evropske kmetijske proizvode. Vendar so sedanje ureditve posledica združitve prejšnjih določb iz različnih skupnih tržnih ureditev, pri čemer ni bila določena skupna strategija niti niso bili opredeljeni cilji SMART Ker ni ciljev SMART, ki bi bili posledica jasne strategije in s katerimi bi lahko ocenili uspešnost politike, so kazalniki, ki jih Komisija spremlja in posreduje (glej okvir 1), le statistični podatki o prisotnosti, ki ne merijo rezultatov ali učinka politike. 4 Člen 27(3) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (UL L 248, , str. 1), določa: Za vse sektorje dejavnosti, ki jih zajema proračun, se določijo specifični, merljivi, dosegljivi, ustrezni in časovno opredeljeni cilji, torej tako imenovani cilji SMART(iz angleščine). 18. Takšni statistični podatki v svoji sedanji obliki niso zadovoljivi, vendar se zdi, da je težko določiti ustreznejše, dokler cilji ne bodo bolje opredeljeni. OKVIR 1 STATISTIČNI PODATKI, KI JIH SPREMLJA KOMISIJA Število zajetih proizvodov. Število pokritih držav ali geografskih območij. Število Komisiji predloženih predlogov programov in odstotek odobrenih programov.

16 14 OMEJITVE PRIČAKOVANEGA UČINKA TE POLITIKE 19. Čeprav se je proračun Skupnosti za ukrepe za informiranje in promocijo od leta 2002 krepko povečal, je še vedno relativno majhen glede na veliko število proizvodov, geografskih območij in tem, ki jih pokriva. Komisijine smernice v bistvu pokrivajo večino kmetijske proizvodnje in vsebujejo seznam držav, ki predstavljajo večino svetovnega trga (glej Prilogo II). Poleg tega je za promocijske ukrepe primernih veliko zaščitenih označb porekla, zaščitenih geografskih oznak in drugih oznak kakovosti. Glede na te cilje je primerjava z odhodki za promocijo, ki jih imajo druge nacionalne ali zasebne zainteresirane strani, potrdila, da so temu namenjena sredstva precej skromna (glej okvir 2). 20. Sprejeti ukrepi ob upoštevanju tega omejenega proračuna ne morejo sami po sebi bistveno vplivati na doseganje ciljev. OKVIR 2 PRIMERJAVA PRORAČUNA EU ZA INFORMIRANJE IN PROMOCIJO Z DRUGIMI PODOBNIMI PRORAČUNI Proračun EU za informiranje in promocijo 2002: 17 milijonov EUR. 2005: 32 milijonov EUR. 2008: 50 milijonov EUR. Primeri drugih proračunov za promocijo V Švici je bilo v letu 2008 samo iz zveznega proračuna zagotovljenih 36 milijonov EUR pomoči za promocijo prodaje raznih švicarskih kmetijskih proizvodov, istovrstni odhodki pa obstajajo tudi v kantonih. Proračun za promocijo medstrokovnega sveta za bordojsko vino (v fr. Conseil Interprofessionnel du Vin de Bordeaux, CIVB) je v letu 2008 presegel 21 milijonov EUR. Italijanske oblasti nameravajo v letu 2013 zgolj za promocijo italijanskega vina porabiti več kot 100 milijonov EUR.

17 Za dosego teh ciljev bi morali biti ti programi v skladu z uvodnimi izjavami Uredbe (ES) št. 3/2008 (glej okvir 3) vsaj del širšega okvira nacionalnih in zasebnih ukrepov, zlasti za namen dopolnjevanja in pomnoževalnega učinka. 22. Vendar ni nobenega instrumenta, s katerim bi bilo na eni strani mogoče zagotoviti ali meriti skladnost ali dopolnjevanje z različnimi nacionalnimi in zasebnimi politikami za promocijo, na drugi strani pa pomnoževalni učinek na državne in zasebne pobude. Poleg tega Komisija še nima celotnih in zanesljivih informacij o različnih proračunih ali podobnih ukrepih, ki se izvajajo v posameznih državah članicah. Vir: Fancy Food Show (New York, julij 2006). OKVIR 3 IZVLEČKI IZ DRUGE IN ČETRTE UVODNE IZJAVE UREDBE (ES) ŠT. 3/2008 [ ] razvijati skupno povezano informacijsko in promocijsko politiko [ ]. Taka politika dopolnjuje in krepi ukrepe držav članic [ ]. Taka dejavnost, s katero se pomagajo odpirati novi trgi v tretjih državah, bo verjetno imela pomnoževalni učinek na državne in zasebne pobude.

18 V razpoložljivih ocenjevalnih poročilih 5 se sicer priznava, da je sofinanciranje Skupnosti lahko imelo nekatere pozitivne učinke, vendar je tudi poudarjeno, da ni mehanizma za usklajevanje in da so sinergije oziroma vidiki dopolnjevanja omejeni (glej okvir 4). TEŽAVNOST OCENJEVANJA UČINKA RAZLIČNIH PROGRAMOV 24. Revizorji Sodišča so preučili vzorec 30 programov, ki so bili zaključeni v obdobju , da bi ugotovili, v kolikšni meri v uredbah 6 določena razpoložljiva poročila o dejavnostih Komisiji omogočajo izkazovanje ali merjenje učinka posameznih programov. 25. Ta preučitev je pokazala, da Komisija dejansko nima formalnega postopka za analizo teh poročil. Pri preučenih primerih ni bilo vedno sledi takšne analize in nekateri med njimi niso vsebovali vseh poročil ali drugih predpisanih elementov. 5 Komisija je v obdobju naročila sedem zunanjih ocenjevanj različnih tem ali geografskih območij. Ta ocenjevanja so med drugim temeljila na preučitvi vzorcev programov, ki so se začeli izvajali v letu 2002 ali Členi 13 in 14 Uredbe Komisije (ES) št. 1071/2005 (UL L 179, , str. 1) ter 14 in 15 Uredbe Komisije (ES) št. 1346/2005 (UL L 212, , str. 16) določajo, da morajo upravičenci pripraviti poročila, ki med drugim vsebujejo povzetek opravljenega dela in [ ] oceno doseženih rezultatov [ ]. OKVIR 4 IZVLEČKI IZ OCENJEVALNIH POROČIL O OMEJITVAH PRI USKLAJEVANJU IN SINERGIJAH Uredbe ne spodbujajo jasno in izrecno sinergij med sofinanciranimi programi bodisi znotraj ene države bodisi med državami. Enako je bilo ugotovljeno za sinergije med sofinanciranimi programi in programi držav članic ali zasebnega sektorja. V uredbah in programskih dokumentih ni navedeno, kako je mogoče vzpostaviti sinergije, poleg tega pa tudi ni dokazov o tem, da bi katera koli kampanja dejansko spodbujala sodelovanje na ravni EU. [ ] Med sofinanciranimi programi niso bile ugotovljene nobene sinergije ali posebni mehanizmi sodelovanja [ ]. Dopolnjevanje evropskih, nacionalnih in zasebnih promocijskih pobud lahko zagotovijo le nacionalne oblasti in organizacije predlagateljice. Čeprav so bili odvečni vidiki in nasprotja preprečeni, je bilo mogoče ugotoviti le malo sinergij [ ] Raznovrstnost podprtih programov ne spodbuja dopolnjevanja evropskih programov.

19 V večini primerov 7 povzetek opravljenega dela vsebuje dovolj podrobnih informacij, da je mogoče razumeti, kako se je denar porabil in kateri ukrepi so bili izvedeni ter se prepričati, ali so bili ti ukrepi skladni s cilji promocije. Nasprotno pa lahko navedemo, da kakovost razpoložljivih informacij o oceni doseženih rezultatov še vedno ni zadovoljiva (glej okvir 5), čeprav je bilo opaženo izboljšanje: 7 V preučenem vzorcu je bilo kljub temu odkritih šest primerov, kjer so revizorji menili, da ni bilo tako. (a) Skoraj vsa poročila vsebujejo kvalitativno oceno učinka, ki pa v večini primerov ni dokumentirana, včasih niti ni utemeljena, zato ni mogoče izmeriti učinka ukrepov. OKVIR 5 PRIMER NEDOKUMENTIRANE KVALITATIVNE OCENE V ENEM OD PREUČENIH POROČIL O DEJAVNOSTIH V oddelku Ocena učinka projekta enega od preučenih poročil je bilo navedeno naslednje: Čeprav nimamo povsem natančnih kazalnikov, vam lahko s popolno gotovostjo in zaupanjem zatrdimo, da so bili v triletni kampanji, ki jo je vodilo podjetje XX, doseženi odlični rezultati, ki so vsaj tako dobri kot tisti, predvideni v odobrenem programu, če ne celo boljši [ ]. PRIMER KAZALNIKA, KI NE USTREZA POVSEM CILJEM, DOLOČENIM V PROGRAMU Cilj enega od programov je bil informiranje potrošnikov o posebnih lastnostih mlečnih izdelkov z zaščiteno označbo porekla. Čeprav je v poročilu o izvajanju navedeno, koliko odnosov je bilo vzpostavljenih v okviru raznih ukrepov, poročilo ne vsebuje nobene analize učinka teh odnosov na stopnjo informiranja potrošnikov. Je bila pa takšna analiza del poročila o izvajanju programa v zvezi s perutninskim mesom, ki je bil preučen. PRIMER KAZALNIKOV, KI SI BILI NAPOVEDANI V PROGRAMIH, VENDAR SE NISO SPREMLJALI V enem programu o sadju in zelenjavi so bili določeni jasni številčno opredeljeni cilji (doseči povprečno porabo 6,2 kosa sadja in zelenjave na dan in na osebo; doseči povprečno tedensko stopnjo porabe štirih jabolk na osebo; kivi: doseči 60-odstotni tržni delež), v njem pa je bilo celo navedeno, da se bo napredek pri doseganju teh ciljev spremljal na letni osnovi. Vendar v preučenih poročilih ni bilo nobenega kazalnika, ki bi ustrezal temu načrtovanemu spremljanju. Pri enem programu o vinu je bila predvidena vzpostavitev 10 milijonov odnosov, vendar v pripadajočih poročilih ni bilo nobenega spremljanja tega kazalnika.

20 18 (b) Večina poročil vsebuje kvantitativne kazalnike, ki pa so večinoma podobni kazalnikom, kot je število vzpostavljenih odnosov. Čeprav tovrstni kazalnik lahko prispeva k vrednotenju učinka ukrepov, pogosto ni zadosten glede na dejanske cilje programov, zasnovane za povečanje prodaje ali ozaveščenosti potrošnikov. 8 V preučenem vzorcu so bili odkriti trije takšni primeri. (c) 8 Določena poročila ne vsebujejo kazalnikov učinka, ki so bili napovedani ob odobritvi programa. 27. Opažanje Sodišča o težavnosti ocenjevanja učinka različnih programov na podlagi razpoložljivih informacij je delno podprto z raznimi ocenami, ki so bile že omenjene. 28. Čeprav večina ocen potrjuje pozitiven učinek različnih ukrepov (glej odstavek 29), je v njih poudarjeno, da uspešnost na splošno ni izmerjena oziroma jo je težko izmeriti in da je, na primer, težko določiti neposredno povezavo med programi in spremembami v prodaji in povpraševanju, ki jih je mogoče zaslediti. Prav tako omenjajo (glej okvir 6) težavnost merjenja učinkovitosti programov (razmerje med stroški in učinkom). OKVIR 6 IZVLEČKI IZ OCENJEVALNIH POROČIL, KI PONAZARJAJO OMEJITVE PRI MERJENJU USPEŠNOSTI Trenutno za večino programov ni mogoče sprejeti sklepa o razmerju med stroški in učinki ukrepov ali akcij. [ ] Zaradi vpliva številnih zunanjih dejavnikov na povpraševanje ni mogoče ugotoviti nobene vzročne povezave med programi za informiranje in promocijo ter razvojem povpraševanja po sadju in zelenjavi na ravni Skupnosti, poleg tega pa je težko vzpostaviti povezavo s povpraševanjem po sadju in zelenjavi na splošno. Metode, ki se uporabljajo za ocenjevanje razmerja med stroški in učinkom, so pogosto subjektivne (nezanesljive in verjetno pristranske) in niso stroge [ ], dobra presoja učinkovitosti posameznih akcij ali razmerja med stroški in učinkom programov ni možna, ker med izvajanjem ni podrobnih kvantitativnih podatkov [ ]. Izvedena ni bila nobena poglobljena ocena rezultatov ali učinka programov, ki bi zagotovila informacije o ciljnih skupinah. Na splošno ni merjenja uspešnosti ukrepov za izboljševanje podobe proizvodov in tem Skupnosti ter povpraševanje po ekološko pridelani hrani. Poleg tega tudi ni standardov, s katerimi bi bilo mogoče oceniti razvoj dogodkov.

21 Vendar te ocene kljub tem težavam zaključujejo, da je učinek različnih ukrepov pozitiven predvsem v smislu podobe ali razvoja poklicnih stikov v tretjih državah. Razmerje med stroški in učinkovitostjo raznih ukrepov glede na standarde sektorja je prav tako ocenjeno kot pozitivno, zlasti kar zadeva notranji trg. STROGOST PRI IZBIRI IN ODOBRITVI PREDLOGOV PROGRAMOV SE JE IZBOLJŠALA, VENDAR JO JE TREBA ŠE KONSOLIDIRATI 30. Ker ni ciljev in kazalnikov, ki bi omogočali potrditev in merjenje učinka politike, je uspešnost sistema v veliki meri odvisna od ustreznosti programov, izbranih za sofinanciranje. PREDIZBOR PREDLOGOV PROGRAMOV S STRANI DRŽAV ČLANIC 31. Države članice v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 3/2008 ocenijo primernost predlogov programov, njihovo skladnost s pravili in razmerje med kakovostjo in ceno programa ter Komisiji posredujejo predloge, ki so jih pripravljene sofinancirati. OKVIR 7 DELEŽ PREDLOGOV, KI SO JIH DRŽAVE ČLANICE POTRDILE, VENDAR PO MNENJU KOMISIJE NISO IZPOLNJEVALI POGOJEV V vzorcu 30 preučenih predlogov v Komisiji, ki so ji jih države članice posredovale v letu 2007, je Komisija zaradi neizpolnjevanja pogojev zavrnila 10 predlogov.

22 Vendar so številne države članice, potem ko so opravile le omejeno predizbirno delo, do nedavnega Komisiji posredovale večino predlogov, ki so jih prejele. To pomanjkanje selektivnosti ponazarjajo maloštevilni predlogi, ki niso bili posredovani Komisiji, ter dejstvo, da so države članice posredovale številne predloge, ki jih je Komisija na koncu zavrnila, ker niso izpolnjevali pogojev (glej okvir 7). Poleg tega države članice pri pripravi svojih ocen včasih uporabijo podatke, ki jih zagotovijo organizacije predlagateljice, ne da bi jih ustrezno preverile. 33. Komisija je želela države članice spodbuditi k večji selektivnosti, zato je postopoma določala merila, ki jih je treba uporabiti pri ocenjevanju predlogov programov. V teh merilih so podrobno določeni pričakovana stopnja podrobnosti v predlogih, vrsta pregledov, ki jih je treba opraviti, in več dejavnikov uspeha, ki izhajajo predvsem iz zaključkov različnih že omenjenih postopkov ocenjevanja. Vendar ta proces še vedno poteka, kar pomeni, da bo njegovo dejansko uspešnost možno oceniti šele čez čas. OKVIR 8 ODOBRENI PROGRAMI, KI JIH NI BILO MOGOČE IZVESTI Pri 17 od 81 programov, ki so bili zaključeni v obdobju (odobreni med letoma 2003 in 2006), je bila stopnja izvajanja manjša od 70 % prvotnega proračuna, pri 11 od teh programov pa je bila stopnja izvajanja manjša od 40 %. V Italiji je bil nek program po enem letu ustavljen, porabljenih pa je bilo manj kot 20 % proračuna, saj so pri načrtovanih ukrepih že od samega začetka nastajali pravni problemi v ciljnih tretjih državah. V Španiji je stopnja izvajanja za največji program, ki je bil kadar koli odobren, znašala le 34 % začetnega proračuna, ker je združenje zaradi pomanjkanja potrebnih sredstev zašlo v finančne težave.

23 21 KOMISIJA JE POSTALA STROŽJA 34. Naknadni pregled, ki so ga opravili revizorji, kaže, da pomembno število programov, ki jih je Komisija odobrila v obdobju , ni bilo izvedenih do konca, kar vzbuja dvom o ustreznosti njihove izbire. Pri reviziji v državah članicah je bilo odkritih več primerov, kjer bi bilo vzroke za te neuspehe skoraj zagotovo mogoče predvideti že na začetku, če bi države članice ali Komisije predloge temeljiteje pregledale (okvir 8). 35. Vendar Sodišče ugotavlja, da je Komisija veliko bolj selektivna pri odobritvi predlogov, kot je bila na začetku izvajanja tega sistema. Stopnja odobritev je tako padla s 100 % v obdobju na manj kot 50 % v obdobju , medtem ko se je število prejetih predlogov povečalo (glej diagram 3). DIAGRAM 3 ŠTEVILO PROGRAMOV, KI JIH JE KOMISIJA ODOBRILA/ZAVRNILA Odobreni Zavrnjeni Vir: Evropska komisija.

24 Da bi pregledali razpoložljivo dokumentacijo o izvršenih izbirah, so revizorji Sodišča poleg te analize izbrali vzorec 30 predlogov, od katerih jih je bilo 15 v obdobju odobrenih, 15 pa zavrnjenih. 9 V treh primerih iz preučenega vzorca je bila tako odkrita ena od teh dveh točk. 37. Revizorski pregled tega vzorca je najprej pokazal, da se predlogi od leta 2006 naprej izbirajo po resnem uradnem postopku, ki je na splošno dobro dokumentiran. Vendar so kljub temu potrebne določene izboljšave: (a) Vzpostavljeni postopek ne omogoča, da bi lahko vse prejete predloge med seboj primerjali na podlagi enotnega niza objektivnih meril. Komisija tako sama ne uporablja načela, ki ga zahteva od držav članic pri njihovem predizboru. (b) Pregled je tudi pokazal, da pri ocenjevanju dosjejev nadaljnje spremljanje ugotovljenih problemov in vseh prejetih odgovorov ni dovolj formalizirano. Nekateri predlogi so zato lahko zavrnjeni, ne da bi bila nezadovoljiva narava prejetih odgovorov ustrezno dokumentirana, drugi predlogi pa so lahko odobreni, ne da bi bili prejeti odgovori dokumentirani 9, zaradi česar je končna izbira izpostavljena tveganju. Vendar so bila med revizijo izdana nova navodila za odpravo teh težav. OKVIR 9 IZVLEČKI CILJEV IZ PREUČENIH PROGRAMOV Za program ekološko kmetijstvo so bili določeni naslednji splošni cilji: [ ] informirati širšo javnost in predvsem občasne potrošnike ter pri njih vzbuditi zanimanje. Glavni cilji so: povečati stopnjo poznavanja posebnih značilnosti in koristi; prispevati k večji porabi ekološko pridelane hrane; izboljšati prepoznavnost logotipov. Pri programu mlečni izdelki so bili določeni cilji, kot so spremeniti prehranjevalne navade in uvesti več mlečnih izdelkov v prehranjevanje mladih. V nobenem od obeh primerov niso bili določeni nobeni kvantitativni cilji, prav tako pa ni bilo nobenega opisa začetnega stanja.

25 Komisija je hkrati postala veliko zahtevnejša glede podrobnosti, ki jih je treba navesti v predlogih programov. Kljub temu so še vedno prisotne slabosti glede zahtevanih informacij o pričakovanem učinku programov in načinu njegovega merjenja. Dejansko večina preučenih odobrenih predlogov ni vsebovala zadovoljivih ciljev in/ali kazalnikov za merjenje učinka programov (glej okvir 9). To opažanje na ravni programov je povezano z že podanim opažanjem na ravni politike, za katero je bilo ugotovljeno (glej odstavke 16 do 18), da nima konkretnih ciljev ali primernih kazalnikov. 39. Dejstvo je, da je uspešnost posameznih programov tako kot uspešnost politike v celoti težko meriti, če natančni cilji in kazalniki niso vnaprej določeni ob upoštevanju jasno opredeljenega prvotnega stanja. 40. Poleg tega so bile v nekaterih prej omenjenih poročilih o ocenjevanju že izpostavljene slabosti v zvezi s pomanjkanjem strategije ter konkretnih in merljivih ciljev za različne programe (glej okvir 10). OKVIR 10 IZVLEČKI IZ OCENJEVALNIH POROČIL GLEDE SLABOSTI PROGRAMOV V ZVEZI Z OPREDELITVIJO STRATEGIJE TER KONKRETNIH IN MERLJIVIH CILJEV Programi iz vzorca so skladni z zakonodajo. [ ] Vendar imajo nekatere pomanjkljivosti v zasnovi, saj so cilji le redko količinsko opredeljeni in niso hierarhično razvrščeni; poleg tega so z njimi povezane strategije slabo opisane. [ ] v več primerih se zdi, da oblikovanje ciljev programa za organizacijo pomeni zgolj formalni postopek in ne resničen poskus zasnove ustrezne strategije.

26 24 PREGLEDE IZVAJANJA NA KRAJU SAMEM JE TREBA ŠE IZBOLJŠATI IZBIRA IZVAJALSKIH ORGANOV 41. Izvajalski organ ima ključno vlogo pri izvedbi programa, kar pomeni, da lahko vsaka slabost pri pregledu izbirnega postopka vpliva tudi na pravilnost, uspešnost in gospodarnost. To tveganje je še toliko pomembnejše, kadar je minimalni delež organizacije predlagateljice pri sofinanciranju majhen in so zato s tem povezani neposredni finančni izzivi za upravičence, ki izberejo izvajalski organ, omejeni. 42. Za preverjanje, kako organizacija predlagateljica izbere izvajalski organ, je odgovorna država članica. Vendar postopki, ki so se pri pregledih uporabljali v treh obiskanih državah članicah, zlasti v Španiji in Italiji, niso bili dovolj formalni in sistematični, da bi bilo mogoče ugotoviti, ali je izbira tudi resnično temeljila na natečajnem postopku z ustreznimi sredstvi. Sodišče je pri četrti državi članici odkrilo tudi primer, pri katerem so razpoložljive informacije pokazale, da organizacija predlagateljica ni upoštevala izbirnih pogojev, ki jih je sprejela, zaradi česar je bila preglednost končne izbire vprašljiva. Vendar nobena od teh zadev ni bila odkrita med obravnavo dosjeja. OKVIR 11 PONAZORITEV POGOJEV ZA IZBOR NEKATERIH IZVAJALSKIH ORGANOV V Italiji so revizorji opazili, da je med razpisom za oddajo predlogov, ki je bil poslan možnim izvajalskim organom, in končnim izborom izvajalskega organa povprečno preteklo manj kot 10 delovnih dni. Španska zakonodaja v okviru javnih razpisov določa standardni rok 15 dni za prejem ponudb od ponudnikov storitev. Pri več preučenih programih v različnih državah članicah je bil izvajalski organ izbran na podlagi pregleda samo ene ponudbe storitev.

27 Glede postopkov za izbor izvajalskega organa so bili v nekaterih primerih pri razpisih za oddajo ponudb opaženi zelo kratki roki, kar bi lahko oteževalo predložitev dobro pripravljenih ponudb. V določenih primerih je mogoče izvajalski organ izbrati celo na podlagi ene same prejete ponudbe (glej okvir 11). KOMISIJA JE OKREPILA SVOJE SPREMLJANJE ODHODKOV 44. Komisija je v zadnjih dveh letih uvedla ali okrepila postopke in orodja za tekoče spremljanje programov in zahtevkov za plačila držav članic. Zato je lahko odkrila in začela popravljati številne administrativne nepravilnosti, ki so bile prisotne v preteklosti: bolj sistematično pridobivanje dokumentov, ki jih zahtevajo uredbe, administrativno zaključevanje programov, ki so se iztekli pred leti, odkrivanje napak, zaradi katerih so nekatere države članice pri določenih programih knjižile zahtevke za plačilo, višje od odobrenih zneskov. 10 Na primer, pri dveletnem programu, ki se je začel 17. aprila leta N, bodo njegovi odhodki odobreni za dve obdobji, in sicer od 17. aprila leta N do 16. aprila leta N+1 (1. leto) in od 17. aprila leta N+1 do 16. aprila leta N+2 (2. leto); ti obdobji ne sovpadata s proračunskima letoma EKJS ne s proračunskimi leti drugih programov. 45. Vzpostavljena orodja so kljub doseženemu napredku trenutno še vedno v procesu izboljševanja, zato so bili med revizijo še vedno odkriti nekateri problemi, podobni tistim iz prejšnjega odstavka. Poleg tega načelo odobritve letnih proračunov na podlagi istega datuma za vsak posamezni program 10 ovira uspešne letne (proračunske) preglede knjiženih odhodkov. OKVIR 12 PRIMERI SUBJEKTIVNIH DEJAVNIKOV, KI JIH JE TREBA UPOŠTEVATI PRI NARAVI SPOROČIL Pri enem programu perutnine je bil uporabljen promocijski material, v katerem so bile navedene informacije, ki jih določajo uredbe, vendar je bila večina nastalih odhodkov namenjena za radijske ali televizijske oglase, ki niso imeli nobene zveze z resničnimi lastnostmi ali značilnostmi proizvoda ali s cilji in glavnimi sporočili smernic za perutninsko meso. V dveh zaporednih programih vina so bili predstavljeni slogani in podobe, ki so bili zelo komercialno naravnani in niso imeli nikakršne zveze z resničnimi lastnostmi ali značilnostmi proizvoda.

28 Glede dejanske vsebine programov si je v uredbah določene pogoje za upravičenost včasih mogoče različno razlagati. To natančneje pomeni, da uredbe 11 določajo, da vsa informativna ali promocijska sporočila [ ] temeljijo na resničnih lastnostih ali značilnostih proizvoda, to merilo pa dopušča veliko možnosti za razlago. Zato je včasih težko vzpostaviti sprejemljivo ravnovesje med sporočili, ki neposredno izpolnjujejo merila iz uredbe, in bolj komercialnimi načini promocije (glej okvir 12). 11 Člena 4 Uredbe (ES) št. 1071/2005 in Uredbe (ES) št. 1346/2005. V NEKATERIH DRŽAVAH ČLANICAH SO ŠE VEDNO SLABOSTI V PREGLEDIH 47. Sodišče je lahko z revizijami v Španiji in Italiji spremljalo težave pri upravljanju in nadzoru, ki jih Komisija ugotavlja že več let in so že povzročile finančne popravke po postopkih, začetih leta V obeh državah članicah se je pokazalo, da administrativne prakse še vedno ne zadoščajo za zagotavljanje skladnosti upravljanja in nadziranja programov z uredbenimi zahtevami. Odkrite so bile predvsem podobne pomanjkljivosti, kot jih je Komisija ugotovila leta 2005 (bistvene slabosti v pregledih, neupoštevanje v uredbah določenih rokov, primeri preseganja največjega dovoljenega prispevka Skupnosti v višini 50 %). 48. V Španiji naloge administrativnega preverjanja niso bile dovolj dobro dokumentirane, da bi jih lahko priznali, roki pa so bili pogosto prekoračeni. Španski organi oblasti so sami večkrat ugotovili, da vzpostavljeni sistem pregledov ni mogel zagotoviti skladnosti odhodkov z uredbami. 49. V Italiji organi oblasti pogosto niso izvajali pregledov, ki jih zahtevajo uredbe Skupnosti, administrativne prakse pa niso zagotavljale spoštovanja sprejemljivih plačilnih rokov. V organizacijah predlagateljicah in izvajalskih organih so bile odkrite slabosti v notranjem kontroliranju, in sicer glede njihovih zmožnosti za zagotavljanje sledljivosti odhodkov in zadovoljive stopnje informiranja.

29 V obeh državah je bilo prav tako ugotovljeno, da bi bila lahko uspešnost pregledov dodatno omejena v primerih, kjer so v večji meri sodelovali podizvajalci ali posredniki. V nekaterih od teh primerov revizorji Sodišča niso mogli pridobiti vseh dokazil, za katera so zaprosili. 51. Tako v Španiji kot Italiji so šele sedaj začeli ukrepati, da bi odpravili težave, ki so bile odkrite pred več kot štirimi leti. Kljub temu je bilo med revizijo še vedno prezgodaj, da bi lahko preverili, ali so bile te spremembe uspešne, zato bo na potrditev treba še počakati. 52. Med revizijo v Franciji so bile opažene prakse, ki jih je sicer v določenih pogledih še treba izboljšati ali sistematično uporabljati, vendar so bile veliko skladnejše s pričakovano prakso. Vir: Centre d information des viandes (CIV).

30 ZAKLJUČKI IN PRIPOROČILA Komisija že nekaj let izboljšuje upravljavske in nadzorne ureditve za odhodke v zvezi z ukrepi za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo. Ta proces je na nekaterih področjih že prinesel pozitivne rezultate, vendar ga je treba še dodatno konsolidirati in razširiti, zlasti ker se bo proračun za ta sistem verjetno kmalu povečal. 54. Sodišče je ugotovilo, da vzpostavljeni sistem ne omogoča merjenja uspešnosti ukrepov. Učinek politike, ki je sicer verjetno pozitiven, je trenutno težko izmeriti, ker med drugim ni konkretnih ciljev, ki bi temeljili na izrecno določeni strategiji in bi jih lahko uporabili kot merilo za ocenjevanje uspešnosti politike ter za spremljanje ustreznih kazalnikov (glej odstavke 16 do 18). Kljub temu je pričakovani učinek omejen, ker je proračun glede na veliko število proizvodov in geografskih območij, ki jih mora pokriti, relativno skromen in ker ni ustreznega postopka za zagotavljanje dopolnjevanja z različnimi nacionalnimi ali zasebnimi ukrepi za promocijo (glej odstavke 19 do 23). Sodišče zato za te zadeve podaja naslednja priporočila: (a) Cilji politike morajo biti jasno določeni, hkrati pa je treba zagotoviti, da so želje sorazmerne z dodeljenimi proračunskimi sredstvi. (b) (c) Ti cilji bi morali biti oblikovani v obliki SMART, tako da je mogoče opredeliti ustrezne kazalnike uspešnosti in jih spremljati. Uvesti bi bilo treba formalni postopek za posvetovanje z vsemi zainteresiranimi stranmi, ki bi v celotnem procesu, torej od opredelitve strategije do izvajanja postopkov, zagotovil dopolnjevanje z različnimi že obstoječimi ukrepi za promocijo. Komisija bi morala ob upoštevanju tega države članice spodbujati predvsem k temu, da jo sistematično obveščajo o različnih podporah in ukrepih za promocijo, ki se izvajajo na nacionalni ravni. 55. Pri izboru programov za sofinanciranje je Komisija v zadnjih letih postala bistveno bolj selektivna (glej odstavke 34 do 38). Vendar se mora ta napredek nadaljevati tako v Komisiji (glej odstavke 37 do 40) kot v državah članicah (glej odstavke 31 do 33). Sodišče zato podaja naslednji priporočili: (a) Treba bi bilo še naprej izboljševati izbirni postopek Komisije, zlasti glede zahtevanih informacij o pričakovanem učinku programa in načinu njegovega merjenja. (b) Države članice bi morale biti še naprej bolj selektivne, med drugim tudi s preverjanjem informacij, ki jim omogočajo, da se prepričajo o ustreznosti predlogov.

31 Glede izvajanja programov in zakonitosti/pravilnosti odhodkov je nadzor nad izborom izvajalskih organov, ki imajo ključno vlogo, še vedno preveč omejen (glej odstavke 41 do 43). Komisija je sicer okrepila svoje poznejše spremljanje odhodkov (glej odstavke 44 do 46), vendar se v določenih državah članicah še naprej pojavljajo bistvene slabosti pri nadzoru (glej odstavke 47 do 52). Sodišče zato podaja naslednji priporočili: (a) Preglede postopkov izbiranja izvajalskih organov bi bilo treba okrepiti. (b) Glede slabosti v kontroliranju, odkritih v eni državi članici, bi bilo treba nadalje ukrepati, da se zagotovi hitra odprava teh pomanjkljivosti. 57. Pri obravnavi pričakovanega učinka izvajanja priporočil Sodišča je treba upoštevati velikost proračuna, namenjenega za sistem promocije. Komisija ta sistem trenutno poglobljeno preučuje. Posledica tega bi lahko bil predlog za precejšnje povečanje pororačuna za informiranje in promocijo. Sodišče zato priporoča, da se te izboljšave uvedejo čim prej. To poročilo je sprejelo Računsko sodišče v Luxembourgu na svojem zasedanju dne 11. junija Za Računsko sodišče Vítor Manuel da Silva Caldeira Predsednik

32 30 PRILOGA I POVZETEK VELJAVNIH UREDB V REVIDIRANEM OBDOBJU Vrsta ukrepa Svet Komisija 2008 Notranji trg Uredba Sveta (ES) št. 3/2008 z dne 17. decembra 2007 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo na notranjem trgu in v tretjih državah Tretje države (UL L 3, , str. 1). Opomba: združitev prejšnjih dveh uredb brez vsebinskih sprememb. Uredba Komisije (ES) št. 501/2008 z dne 5. junija 2008 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 3/2008 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo na notranjem trgu in v tretjih državah (UL L 147, , str. 3). Pred 2008 Notranji trg Uredba Sveta (ES) št. 2826/2000 z dne 19. decembra 2000 o akcijah informiranja in promocije za kmetijske proizvode na notranjem trgu (UL L 328, , str. 2), kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 2060/2004 (UL L 357, , str. 3) in Uredbo Sveta (ES) št. 1182/2007 (UL L 273, , str. 1). Uredba Komisije (ES) št. 1071/2005 z dne 1. julija 2005 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 2826/2000 o akcijah informiranja in promocije za kmetijske proizvode na notranjem trgu (UL L 179, , str. 1). Uredba Komisije (ES) št. 94/2002 z dne 18. januarja 2002 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 2826/2000 o informacijskih in promocijskih ukrepih za kmetijske proizvode na notranjem trgu (UL L 17, , str. 20). Tretje države Uredba Sveta (ES) št. 2702/1999 z dne 14. decembra 1999 o ukrepih za informiranje in za promocijo kmetijskih proizvodov v tretjih državah (UL L 327, , str. 7), kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 2060/2004. Uredba Komisije (ES) št. 1346/2005 z dne 16. avgusta 2005 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 2702/1999 o ukrepih za informiranje in za promocijo kmetijskih proizvodov v tretjih državah (UL L 212, , str. 16). Uredba Komisije (ES) št. 2879/2000 z dne 28. decembra 2000 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 2702/1999 o ukrepih za informiranje in promocijo kmetijskih proizvodov v tretjih državah (UL L 333, , str. 63).

33 31 PRILOGA II SEZNAM TEM, PROIZVODOV IN DRŽAV, KI SO LAHKO PREDMET UPRAVIČENIH UKREPOV SEZNAM TEM IN PROIZVODOV NA NOTRANJEM TRGU (Vir: Priloga I k Uredbi (ES) št. 1071/2005) Sveže sadje in zelenjava Predelano sadje in zelenjava Lan za vlakna Žive rastline in proizvodi okrasnega vrtnarstva Oljčno olje in namizne oljke Semenska olja Mleko in mlečni izdelki Sveže, ohlajeno ali zamrznjeno meso, pridobljeno v skladu s shemo kakovosti skupnosti ali države Označevanje jajc za prehrano ljudi Med in čebelarski proizvodi Kakovostna vina, pridelana znotraj določenega pridelovalnega območja, namizna vina z geografsko označbo Grafični simbol za najbolj oddaljene regije, kot je določeno v kmetijski zakonodaji Zaščitena označba porekla (ZOP), zaščitena geografska označba (ZGO) ali zajamčena tradicionalna posebnost (ZTP) Ekološko kmetijstvo Perutninsko meso SEZNAM TRGOV TRETJIH DRŽAV, NA KATERIH SE LAHKO IZVAJAJO PROMOCIJSKI UKREPI (Vir: Priloga I k Uredbi (ES) št. 1346/2005) A. DRŽAVE Avstralija Bolgarija Bosna in Hercegovina Hrvaška Indija Japonska Južna Afrika Južna Koreja Kitajska Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija Norveška Nova Zelandija Romunija Rusija Srbija in Črna gora, vključno s Kosovom Švica Turčija Ukrajina

34 32 PRILOGA II B. GEOGRAFSKA OBMOČJA Severna Afrika Severna Amerika Latinska Amerika Jugovzhodna Azija Bližnji in Srednji vzhod SEZNAM PROIZVODOV, KI SO LAHKO PREDMET PROMOCIJSKIH UKREPOV V TRETJIH DRŽAVAH (Vir: Priloga I k Uredbi (ES) št. 1346/2005) Sveže, ohlajeno ali zamrznjeno goveje, telečje in prašičje meso; živila na osnovi teh proizvodov Kakovostno perutninsko meso Mlečni proizvodi Oljčno olje in namizne oljke Namizna vina z geografsko označbo. Kakovostna vina, pridelana znotraj določenega pridelovalnega območja Žgane pijače z zaščiteno geografsko ali tradicionalno označbo Sveže in predelano sadje in zelenjava Proizvodi iz žit in riža Lan za vlakna Žive rastline in proizvodi okrasnega vrtnarstva Proizvodi z zaščiteno označbo porekla (ZOP), zaščiteno geografsko označbo (ZGO) ali zajamčeno tradicionalno posebnostjo (ZTP) Proizvodi ekološkega kmetijstva

35 33 ODGOVORI KOMISIJE POVZETEK I. Evropska unija je od leta 1999 razvijala skupno povezano informacijsko in promocijsko politiko glede kmetijskih proizvodov in metod njihove proizvodnje ter tudi prehrambnih proizvodov iz kmetijskih proizvodov. Sofinancirane promocijske in informacijske kampanje se lahko izvajajo na notranjem trgu EU ali v tretjih državah. V. Komisija je v prid urejenemu finančnemu poslovodenju in v prizadevanju za nadaljnje izboljšanje izvajanja te politike v letih naročila skupno osem zunanjih ocenjevalnih študij, iz katerih je dobila operativne zaključke in priporočila. V teh osmih ocenjevalnih študijah promocijskih programov za notranji trg in tretje države ter v dveh z njimi povezanih povzetkih sta bila poudarjena tudi pozitivni učinek promocijskih programov glede na spodaj opisane cilje (glej točko 28) in pomen mehanizma. Uredba Sveta (ES) št. 3/2008 razvija skupno povezano informacijsko in promocijsko politiko glede kmetijskih proizvodov. V uvodni izjavi 4 te uredbe so določeni štirje jasni cilji: dopolnjevati in krepiti ukrepe držav članic; promovirati podobo proizvodov pri potrošnikih v Skupnosti in tretjih državah, zlasti glede kakovosti, hranilnih vidikov in varnosti živil ter metod proizvodnje;

36 34 ODGOVORI KOMISIJE pomagati pri odpiranju novih trgov v tretjih državah; imeti pomnoževalni učinek na državne in zasebne pobude. Poleg tega so v Prilogi I k Uredbi Komisije (ES) št. 501/2008 razviti posebni in ustrezni cilji za vsakega od različnih zadevnih proizvodov. Glede omejenega proračuna je treba opozoriti, da ta na podlagi načela subsidiarnosti samo dopolnjuje in krepi ukrepe držav članic. VI. Štirje cilji iz Uredbe Sveta (ES) št. 3/2008 in cilji iz Uredbe Komisije (ES) št. 501/2008 so cilji, ki jih Komisija šteje za SMART in jih je treba upoštevati v vseh programih. Komisija se opira tudi na osem zunanjih ocenjevanj promocijske politike, ki se še izvajajo. Dokument AGRI/63454/2007 je bil sprejet in poslan državam članicam 2. oktobra 2007, da bi te ocenile rezultate, ki jih morajo v prihodnosti doseči vsi programi. Komisija že ima redne stike z vsemi zainteresiranimi stranmi, ki jih zadeva promocijska politika, in sicer v svetovalni skupini Promocija kmetijskih proizvodov. Komisija odgovarja na prošnje delovnih skupin ter se udeležuje konferenc in seminarjev, ki jih organizirajo glavne zainteresirane strani. Poleg tega tudi dejavno sodeluje pri delu različnih spremljevalnih skupin 1. Razprava o promociji kmetijskih proizvodov, ki poteka v Komisiji, bo nedvomno dodatno prispevala v tej smeri. VII. Promocijski programi so imeli in imajo dejanski vpliv na promocijo evropskih kmetijskih proizvodov, kot je razvidno iz osmih ocenjevalnih študij, ki jih je naročila Komisija. Pomanjkanje selektivnosti in nadzora pri predizboru v državah članicah je razlog, da se Komisiji predložijo neučinkoviti programi. Vendar strogost, s katero službe Komisije uporabljajo Uredbo 2, močno zmanjšuje tveganje, da bi Komisija lahko izbrala take programe. Komisija spodbuja države članice, naj povišajo raven zahtev pri ocenjevanju in izboru predlogov programov. VIII. Službe Komisije so za nadaljnje izboljšanje, zlasti glede zahtev za informacije o pričakovanem učinku programa in načina merjenja tega učinka, pripravile naslednje tri dokumente: smernice, ki jih je treba upoštevati pri ocenjevanju in vodenju programov sofinanciranja za promocijo kmetijskih proizvodov Skupnosti (dok. AGRI/60787/2007); dokument o vprašanjih ocenjevanja (dok. AGRI/63454/2007); enotno lestvico ocenjevanja, ki Komisiji omogoča, da objektivizira in kvantificira ocenjevanje programov (dok. AGRI/64046/2008). 2 Člen 11(2) Uredbe (ES) št. 501/ Te spremljevalne skupine so določene v členu 12(1) Uredbe (ES) št. 3/2008.