št. brezplačno 1/09 M A R E C Štorski občan

Transkripcija

1 št. brezplačno 1/09 M A R E C Štorski občan

2 Mati govori otroku (Ksaver Meško) Iz zemlje droben vir žubori, iz matere zemlje zajemlje življenje. Narašča v reko. In koder hiti, na materi zemlji oživlja zelenje. Tako si ti, dete, se v meni spočelo, iz mene življenje in rast si zajelo. A jaz iz tebe zajemam veselje, izpolnjene v tebi vse moje so želje. Brez virov in rek bila zemlja bi vela, kako le brez tebe jaz bi živela. Drage žene in dekleta, drage mame in babice! Zdi se, da smo komaj pospravili božično-novoletne okraske, pa je tu že marec, mesec, v katerem praznujete ve, spoštovane mame, žene, babice in dekleta. Praznika 8. marec dan žena in 25. marec materinski dan sta si na prvi pogled podobna, vendar vsebujeta vsak svojo simboliko. Dan žena praznujemo v spomin na boj za enakopravnost žensk, pridobitev volilne pravice in drugih pravic, za katere so bile ali so še vedno ženske prikrajšane. Materinski dan pa je praznik vseh mater, ki jim je narava, tako kot pomladi, podelila nalogo prebujanja življenja. Narava je ženskam resda dodelila vlogo, da rojevajo otroke, vse druge vloge pa jim je v zgodovini dodelila družba in čeprav velja dejstvo, da so ženske v evropskih deželah»emancipirane«, si moramo naliti čistega vina in priznati, da temu vendarle ni tako in da še vse prevečkrat obvelja tista, da ženske sodijo za štedilnik. Razlikovanje med moškim in žensko se začne že ob rojstvu: fantke oblečemo v modro, deklice v roza, fantke zasujemo z avtomobilčki, tanki in letali, deklice s punčkami, likalniki in kuhinjsko posodo. V šoli velja, da so fantje bolj»tehnični tipi«in jih zato spodbujamo v elektro, strojne in podobne poklice, deklice pa v ekonomske, pedagoške, zdravstvene poklice. Če priznamo ali ne, se ženske tudi težje zaposlijo, ker še vedno velja, da bo ženska zanosila in šla na porodniški dopust, potem bo veliko na bolniški itd. Kaj sem želel z zgornjimi besedami povedati? Žal so ženske vse prevečkrat emancipirane le na papirju, v praksi pa ne, zato se potrudimo, da to skupaj spremenimo. Mamicam, ženam, babicam in dekletom torej ob njihovih praznikih iskrene čestitke. Miran Jurkošek, župan

3 Štorski občan KAZALO AKTUALNI DOGODKI 4 ZANIMIVOSTI 18 ZGODILO SE JE 26 VI SPRAŠUJETE, ŽUPAN ODGOVARJA 28 SREBRNE NITI 29 O DELU DRUŠTEV 31 UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA 36 ŠPORT 39 OBVESTILA 41 VABILA 42 Štorski OBČAN izhaja v nakladi 1550 izvodov. Poštnina plačana pri pošti Štore. Na osnovi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. l. RS št. 89/98, 17/00, 19/00, 27/00, 66/00) se za glasilo plačuje 20 % davek na dodano vrednost. OBČINA ŠTORE Cesta XIV. divizije ŠTORE tajnistvo@store.si Tel: 03/ Fax: 03/ Uradne ure in uradne ure po telefonu: ponedeljek: 8.00 do in do sreda: 8.00 do in do četrtek: odprta samo sprejemna pisarna petek: 8.00 do Uradne ure župana Mirana Jurkoška: ponedeljek sreda petek Uradne ure podžupana Ivana Glavača: sreda Uradne ure podžupana Ivana Jurkoška: sreda KRAJEVNA SKUPNOST SVETINA Svetina ŠTORE Tel: 03/ Uradne ure: četrtek Uradne ure predsednika Krajevne skupnosti Svetina: četrtek Odbor za izdajo časopisa si pridržuje pravico do sprememb in krajšanja prispevkov, če je le to potrebno. Prispevke s fotografijami pošljite po pošti, na disketi ali na naslov elektronske pošte: tajnistvo@store.si. Zaradi predvidenega izida naslednje številke v aprilu pričakujemo vaše prispevke do Odgovorna urednica: Ivanka Tofant Prispevke lektorira: Manca Mirnik Uredniški odbor: Ivanka Tofant, Jože Kragelj, Mojca Korošec, Dušan Volavšek, Srečko Križanec, Manca Mirnik, Emil Kačičnik. Prispevke zbrala: Sabina Firšt Oblikovanje, priprava in tisk: Unigrafika Cesta na Pečovje Štore V prejšnji številki nam jo je zagodel tiskarski škrat, pri čemer sta v nekaj izvodih Občana manjkali dve strani. Zaradi neljube napake se spoštovanim bralcem iskreno opravičujemo. 3 December 2006

4 AKTUALNI DOGODKI Na podlagi 102. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. l. RS, št. 77/07 uradno prečiščeno besedilo in 56/08) in 5. člena Pravilnika o sofinanciranju programov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v občini Štore (Ur. l. RS, št. 61/04) občina Štore objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti za leto Predmet javnega razpisa so finančna sredstva iz proračuna občine Štore za sofinanciranje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v občini Štore. 2. Okvirna vrednost razpisanih sredstev ev za sofinanciranje programov ljubiteljskih kulturnih dejavnosti za leto 2009 znaša ,00 EUR. 3. Na razpis se lahko prijavijo: kulturna društva, ki so registrirana irana za dejavnost na področju kulture, druga društva, ki imajo v svoji dejavnosti registrirano tudi kulturno dejavnost. 4. Izvajalci kulturnih programov morajo izpolnjevati naslednje e pogoje: da imajo sedež v občini Štore, da so registrirani i za opravljanje programov na področju kulture, da imajo zagotovljene materialne, kadrovske in organizacijske pogoje za izvajanje določene kulturne dejavnosti, da redno izvajajo svojo dejavnost, da imajo urejeno evidenco o članstvu in ostalo dokumentacijo, kot to določa zakon o društvih. 5. Izvajalci kulturnih programov morajo vlogi priložiti: a) letno poročilo za leto 2008, iz katerega a mora biti razvidno: število vseh članov, število članov iz občine Štore, število aktivnih članov (glede na plačano članarino), finančno poročilo, o, iz katerega morajo biti razvidni vsi prihodki (plačane članarine, dotacije in drugi prihodki) i) in odhodki, opis aktivnosti v preteklem letu (sodelovanje na tekmovanjih, vzgojno-izobraževalno zobraže delo, izpeljani projekti...), b) program dela za leto 2009, c) dokazilo, da je izvajalec registriran v skladu z veljavnimi predpisi za opravljanje dejavnosti. 6. Prispele vloge bodo ovrednotene skladno z merili, določenimi v Pravilniku o sofinanciranju programov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v občini Štore (Ur. l. RS, št. 61/04). 7. Vloge s predpisano dokumentacijo naj društva pošljejo po pošti ali dostavijo osebno na naslov: Občina Štore, Cesta XIV. divizije 15, 3220 Štore, najkasneje do Šteje se, da je vloga prispela pravočasno, če je bila zadnji dan roka za oddajo vlog oddana na pošti s priporočeno pošiljko ali do 12. ure oddana v tajništvu občine Štore. Vloge morajo biti oddane v zaprti kuverti z oznako»ne ODPIRAJ JAVNI RAZPIS KULTURA 2009«. Na hrbtni strani mora biti naveden naslov prijavitelja. 8. O izbiri bodo izvajalci obveščeni v roku 14 dni po sprejeti odločitvi komisije. 9. Dodatne informacije in pojasnila so vsem zainteresiranim na voljo na sedežu občine Štore (Cesta XIV. divizije 15, Štore) oziroma na tel. št. 03/

5 Na podlagi 10. člena Zakona o športu (Ur.l. RS, št. 22/98, 97/01 ZSDP, 110/02 ZGO-1 in 15/03 ZOPA) in 8. člena Pravilnika o sofinanciranju športa v občini Štore (Ur. l. RS, št. 62/04) objavlja občina Štore JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov športa v občini Štore za leto Predmet javnega razpisa je zbiranje predlogov za sofinanciranje programov športa v občini Štore za leto 2009 iz sredstev proračuna občine Štore. 2. Za sofinanciranje programov športa iz občinskega proračuna lahko kandidirajo naslednji izvajalci programov: športna društva, zveza športnih društev, ki jo ustanovijo športna društva s sedežem na območju občine Štore, zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa. Športna društva in zveze športnih društev imajo pod enakimi pogoji prednost na razpisu pred drugimi izvajalci programov športa v občini. 3. Financirajo se naslednja področja dejavnosti: športna vzgoja otrok, mladine in študentov, ki se prostovoljno ovoljn ukvarjajo s športom zunaj obveznega izobraževalnega programa, športna rekreacija, kakovostni in vrhunski šport, šport invalidov, izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu, velike mednarodne, dne državne, občinske in medobčinske športne prireditve, e, delovanje društev na lokalni ravni. 4. Okvirna vrednost razpisanih sredstev za sofinanciranje n iranje dejavnosti iz prejšnjee točke znaša ,00 EUR. 5. Izvajalci morajo izpolnjevati naslednje pogoje: da imajo sedež v občini Štore, da so registrirani za opravljanje športne dejavnosti oziroma imajo v okviru svoje dejavnosti registrirano tudi športno dejavnost, da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti, da redno izvajajo svojo dejavnost. 6. Društva morajo predložiti: a) letno poročilo za leto 2008, iz katerega mora biti razvidno: skupno število članov, število članov iz občine Štore, število aktivnih članov (glede na plačano članarino), finančno poročilo (iz katerega morajo o biti razvidni prihodki plačane članarine, dotacije in drugi prihodki in odhodki), opis aktivnosti v preteklem letu (sodelovanje na tekmovanjih, vzgojno-izobraževalno delo, izpeljani projekti...), b) program dela za leto 2009, c) dokazilo, da je izvajalec registriran v skladu z veljavnimi predpisi za opravljanje dejavnosti športa. 7. V roku prispele vloge bodo ovrednotene v skladu s Pravilnikom o sofinanciranju športa v občini Štore (Ur. l. RS, št. 62/04), upoštevaje razpoložljiva proračunska sredstva. 8. O izbiri bodo izvajalci obveščeni v roku 14 dni po sprejeti odločitvi. 9. Vloge s predpisano dokumentacijo naj izvajalci pošljejo po pošti ali dostavijo osebno na naslov: Občina Štore, Cesta XIV. divizije 15, 3220 Štore, najkasneje do Šteje se, da je vloga prispela pravočasno, če je bila zadnji dan roka za oddajo vlog oddana na pošti s priporočeno pošiljko ali do 12. ure oddana v tajništvu občine Štore. Vloge morajo biti oddane v zaprti kuverti z oznako»ne ODPIRAJ JAVNI RAZPIS ŠPORT 2009«. Na hrbtni strani mora biti naveden naslov prijavitelja. 10. Dodatne informacije in pojasnila so vsem zainteresiranim na voljo na sedežu bčine Štore (Cesta XIV. divizije 15, Štore) oziroma na tel. št. 03/ AKTUALNI DOGODKI 5

6 AKTUALNI DOGODKI Na podlagi 5. člena Pravilnika o sofinanciranju programov ostalih društev v občini Štore (Ur. l. RS, št. 61/04) objavlja občina Štore JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov ostalih društev v občini Štore za leto Predmet javnega razpisa so finančna sredstva iz proračuna občine Štore za sofinanciranje programov ostalih društev (tistih društev, ki niso registrirana kot športna oziroma kulturna). 2. Okvirna vrednost razpisanih sredstev za sofinanciranje programov ostalih društev za leto 2009 znaša 6.875,00 EUR. 3. Na razpis se lahko prijavijo: društva, ki so registrirana za opravljanje dejavnosti na drugih področjih (ne na področju kulture in športa). 4. Izvajalci programov morajo izpolnjevati naslednje pogoje: da imajo sedež v občini Štore, da so registrirani, da imajo zagotovljene e materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za izvajanje svoje dejavnosti, da redno izvajajo svojo dejavnost, da imajo urejeno evidenco o članstvu in ostalo o dokumentacijo, kot to določa zakon o društvih. 5. Izvajalci programov morajo vlogi priložiti: a) letno poročilo za leto 2008, iz katerega mora biti razvidno: število vseh članov, število članov iz občine Štore, število aktivnih članov (glede na plačano članarino), finančno poročilo, o, iz katerega morajo biti razvidni vsi prihodki (plačane članarine, dotacije in drugi prihodki) in odhodki, opis aktivnosti v preteklem letu (sodelovanje na tekmovanjih, vzgojno-izobraževalno delo, izpeljani projekti...), b) program dela za leto 2009, c) dokazilo, da je izvajalec alec registriran v skladu z veljavnimi predpisi za opravljanje anje dejavnosti. 6. Prispele vloge bodo ovrednotene skladno s Pravilnikom o sofinanciranju programov ostalih društev v občini Štore (Ur. l. RS, št. 61/04). 7. Vloge s predpisano dokumentacijo naj društva pošljejo po pošti ali dostavijo osebno na naslov: Občina Štore, Cesta XIV. divizije 15, 3220 Štore, najkasneje do Šteje se, da je vloga prispela pravočasno, če je bila zadnji dan roka za oddajo vlog oddana na pošti s priporočeno pošiljko ali do 12. ure oddana v tajništvu občine Štore. Vloge morajo biti oddane v zaprti kuverti z oznako»ne ODPIRAJ JAVNI RAZPIS: OSTALA DRUŠTVA 2009«. Na hrbtni strani mora biti naveden naslov prijavitelja. 8. O izbiri bodo izvajalci obveščeni v roku 14 dni po sprejeti odločitvi. 9. Dodatne informacije in pojasnila so vsem zainteresiranim na voljo na sedežu občine Štore, oziroma na tel. št. 03/

7 Na podlagi 11. člena Odloka o priznanjih občine Štore (Ur. l. RS, št. 55/08) občina Štore objavlja JAVNI RAZPIS za podelitev priznanj občine Štore za leto 2009 AKTUALNI DOGODKI 1. PREDMET JAVNEGA RAZPISA: Priznanja občine Štore, ki so predmet javnega razpisa, so: naziv častni občan občine Štore, zlati grb občine Štore, srebrni grb občine Štore, bronasti grb občine Štore, priznanje odličnim diplomantom, športnik leta ali športni kolektiv leta. Občina Štore podeljuje priznanja zaslužnim občanom in drugim posameznikom, podjetjem, zavodom, društvom in skupinam, združenjem in drugim pravnim osebam za profesionalne in druge dosežke ter uspehe na kateremkoli področju delovanja in ustvarjanja, ki imajo izjemen pomen za razvoj, ugled in promocijo občine. 2. KRITERIJI ZA PODELITEV POSAMEZNIH PRIZNANJ: 2.1. Naziv častni občan občine Štore Naziv častnega občana občine Štore lahko prejme le posameznik. Občinski svet občine Štore podeli naziv za izjemen prispevek na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture, športa, humanitarnih ali drugih dejavnosti, ki imajo trajen pomen za razvoj in ugled občine doma in v tujini. Častni občan prejme ob podelitvi naziva posebno listino o podelitvi naziva Grb občine Štore Zlati grb občine Štore podeli občinski svet občine Štore za izredno življenjsko delo ter dolgoletne vrhunske uspehe in dosežke na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture, športa in humanitarnih dejavnosti, ki so pomembni za razvoj in ugled občine Štore ter praviloma pomenijo zaključek kariere pri posamezniku ali zrelo fazo razvoja izredno uspešne skupine. Srebrni grb občine Štore podeli občinski svet občine Štore za vrsto odmevnih dosežkov v daljšem časovnem obdobju na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture, športa in humanitarnih dejavnosti, ki so pomembne za razvoj in ugled občine Štore ter praviloma pomenijo izjemno uspešnost posameznika na polovici delovne kariere ali izjemno uspešnost skupine v fazi njene potrjene rasti. Bronasti grb občine Štore podeli občinski svet občine Štore za nadpovprečne začetne ali večkratne uspehe v kratkem časovnem obdobju in kot vzpodbudo za nadaljnje ustvarjalno delo na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture, športa in humanitarnih dejavnosti. Občinski svet praviloma podeli vsako leto en zlat, dva srebrna in tri bronaste grbe. Grbi občine Štore se podeljujejo enkrat letno na slovesnosti ob občinskem prazniku občine Štore. Naziv častni občan občine Štore in grbi občine Štore se lahko podelijo tudi posmrtno Priznanje odličnim diplomantom Priznanje odličnim diplomantom lahko prejme le posameznik s stalnim prebivališčem v občini Štore. Občinski svet ga podeli za odličen uspeh in perspektivnost diplomantov visokošolskega študija, katerih povprečna ocena celotnega študijskega obdobja je 9.00 ali več Športnik leta ali športni kolektiv leta Priznanje športnik leta ali športni kolektiv leta se podeljuje posameznikom oziroma skupinam oseb, ki so s svojim aktivnim in kvalitetnim delovanjem na področju športa v preteklem letu dosegli pomembne uspehe in dosežke tako v občini kot zunaj njenih meja. Priznanje se športniku ali športnemu kolektivu podeli na slovesnosti ob občinskem prazniku občine Štore. Praviloma se vsako leto podeli eno priznanje, lahko pa tudi več. 7

8 AKTUALNI DOGODKI 3. Pobude oziroma predloge za podelitev priznanj lahko podajo posamezniki, družbe, zavodi, politične in druge organizacije in skupnosti, društva ter organi lokalnih skupnosti. 4. ZAHTEVANA DOKUMENTACIJA: 4.1. Predlog za podelitev naziva častni občan občine Štore, zlatega, srebrnega in bronastega grba občine Štore ter priznanja športnik leta oziroma športni kolektiv leta mora biti predložen v pisni obliki in mora vsebovati: splošne podatke o pobudniku oziroma predlagatelju, predstavitvene podatke o kandidatu (osebni podatki), vrsto priznanja, za katerega je kandidat predlagan, utemeljitev pobude s podrobnejšim opisom uspeha ali dosežkov, zaradi katerih je predlagana podelitev, dokumente, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi, datum pobude Predlog za podelitev priznanja odličnim diplomantom mora vsebovati: splošne podatke o pobudniku, podatke o kandidatu (kratek življenjepis z opisom izobraževalne poti in obštudijskih aktivnosti ter doseženih uspehov), potrdilo o diplomi, potrdilo o povprečni oceni v celotnem študijskem obdobju vključno z diplomo, naslov diplomskega dela, njegov povzetek ter mnenje o pomenu, ki ga ima diplomsko delo za občino Štore, datum pobude. 5. O podelitvi priznanj občine Štore bo odločal občinski svet občine Štore na predlog komisije za odlikovanja. 6. Predloge s predpisano dokumentacijo naj pobudniki oziroma predlagatelji pošljejo po pošti ali dostavijo osebno na naslov: občina Štore, Cesta XIV. divizije 15, 3220 Štore, najkasneje do Šteje se, da je vloga prispela pravočasno, če je bila zadnji dan roka za oddajo vlog oddana na pošti s priporočeno pošiljko ali do 12. ure oddana v tajništvu občine Štore. Vloge morajo biti oddane v zaprti kuverti z oznako»ne ODPIRAJ JAVNI RAZPIS PRIZNANJA 2009«. Na hrbtni strani mora biti naveden naslov predlagatelja. 7. Dodatne informacije in pojasnila so vsem zainteresiranim na voljo na sedežu občine Štore (Cesta XIV. divizije 15, Štore) pri Alenki Obrul na tel. št. 03/ Spoštovane občanke in občani! Podjetje Valji d.o.o. je eno izmed večjih proizvodnih podjetij v občini, ki je v trenutku nastopa globalne in finančne krize skoraj v celoti zaključilo investicijo v novo livarno. Ker je projekt velik in zanimiv, tako za podjetje kot za občino, vam želimo pokazati, kaj in kako proizvajamo v novem obratu. Zato organiziramo DAN ODPRTIH VRAT, ki bo v soboto, 28. marca, ob 10. uri. Zbor udeležencev bo ob vhodu v novo livarno (stara aglomeracija stari rudni dvor). Srečali se boste s strokovnjaki Valjev d.o.o., ki vas bodo vodili in vam z veseljem pojasnili tehnološki postopek v novi livarni ter odgovarjali na vaša vprašanja. Vabljeni v čim večjem številu! 8 Kolektiv Valji d.o.o.

9 OBVESTILO OBČANOM O OBVEZNEM ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU PO NOVI ZAKONODAJI, KI VELJA OD Na podlagi spremenjenega določila 21. točke prvega odstavka 15. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 uradno prečiščeno besedilo, 91/07 in 76/08; v nadaljevanju ZZVZZ) so lahko preko občine obvezno zavarovani slovenski državljani s stalnim prebivališčem v tej občini, ki niso zavarovanci iz drugega naslova (torej ne izpolnjujejo pogojev za zavarovanje po nobeni drugi točki 15. člena ZZVZZ), če izpolnjujejo naslednje pogoje: AKTUALNI DOGODKI 1. nimajo nobenih dohodkov oziroma 2. živijo sami, njihovi povprečni mesečni dohodki v zadnjih treh mesecih pa ne dosegajo 50 % minimalne plače (294,59 EUR na mesec), oziroma 3. živijo z ožjimi ali širšimi družinskimi člani v skupnem gospodinjstvu, njihovi povprečni mesečni dohodki na družinskega člana v zadnjih treh mesecih pa ne dosegajo 25 % minimalne plače (147,29 EUR). Kljub izpolnjevanju prej navedenih pogojev vlagatelj nima pravice do obveznega zdravstvenega zavarovanja preko občine v primeru, ko ima sam ali njegovi ožji ali širši družinski člani prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka ( EUR). Kot dohodki se upoštevajo dohodki in prejemki, ugotovljeni v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge, in sicer v višini, s katero občan razpolaga po plačilu davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost. O pravici občana do obveznega zdravstvenega zavarovanja preko občine odloči občinska uprava na podlagi njegove pisne vloge v skladu z določili Zakona o splošnem upravnem postopku. Občina ugotovi izpolnjevanje pogojev za prijavo v obvezno zdravstveno zavarovanje z odločbo z veljavnostjo do enega leta. Naslednji dan po izdaji odločbe o priznanju pravice do obveznega zdravstvenega zavarovanja občinska uprava pri območni enoti Zavoda za zdravstveno zavarovanje v Celju prijavi občana v obvezno zdravstveno zavarovanje. Po morajo občine izvesti revizijo podatkov v skladu z novo zakonodajo o vseh, ki so v obveznem zdravstvenem zavarovanju zavarovani kot občani. ZATO MORA VSAK ZAVAROVANEC IZPOLNITI NOVO VLOGO ZA ZAVAROVANJE IN JO ODDATI Z VSEMI POTREBNIMI DOKAZILI. Vsi prosilci za vključitev v obvezno zavarovanje kot občani bodo po oddaji vloge za zavarovanje obravnavani v skladu z veljavnimi predpisi. DO ČASA IZDAJE ODLOČBE (kar lahko traja do 30 dni, če je vloga popolna) SI MORA PROSILEC ZAVAROVANJE UREDITI KOT SAMOPLAČNIK. Maja Godec RAZPIS za KRESOVANJE na Lipi Vsi zainteresirani za organizacijo prireditve naj oddajo vloge do ponedeljka, , na sedež občine Štore. Občina Štore nudi organizatorju kritje stroškov organizacije in glasbe, ki naj jih navede v ponudbi! Občina bo izbrala najugodnejšega ponudnika glede na kvaliteto izvedbe in stroške. OBČINA ŠTORE 9

10 AKTUALNI DOGODKI ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV - POMLADANSKO ČIŠČENJE Program organiziranega odvoza kosovnih odpadkov (ne avtomobilov) v občini Štore bo potekal po naslednjem razporedu: SREDA, LIPA - pri garažah (dva kontejnerja po 20 m 3 ); 2. PROŽINSKA VAS - pri gasilnem domu (kontejner 15 m 3 ); 3. OGOREVC - pri Romovi kapeli; 4. CESTA NA SVETINO 2 (pri garaži); 5. NAD STOLARNO v bližini hišne št.1; 6. PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO ŠTORE (kontejner 15 m 3 ); 7. ZGORNJE PEČOVJE - v bližini Doberškove zidanice. ČETRTEK, LIPA - v križišču pri frizerstvu Urukalo (kontejner 15 m 3 ); 2. KANJUCE - blizu hišne št. 3 oziroma pri izhodu iz gozda (kontejner 15 m 3 ); 3. MOSTE - pri hišni št. 57 oziroma v križišču pri Bučar; 4. KOMPOLE - pri Vrhovškovem kozolcu; 5. KRESNIKE - v začetku vasi; 6. LAŠKA VAS - v bližini hišne št Gradič. TOREK, PEČOVJE - parkirni prostor pri igrišču (kontejner 15 m 3 ); 2. STRAŽA - križišče pri steklarstvu Majoranc (kontejner 15 m 3 ); 3. KOMPOLE - cesta Čadej - Podzid oziroma v križišču v gozdu; 4. SVETLI DOL - križišče blizu domačije Ulaga; 5. LIPA - Razgledna ulica - parkirni prostor pri hišni št. 3 - Fidler; 6. PROŽINSKA VAS - ZAGABER pri Turk. SREDA, JAVORNIK - pri avtobusni postaji (kontejner 15 m 3 ); 2. KOMPOLE - GORICA - v bližini vodovodnega rezervoarja, blizu hišne št. 170; 3. PROŽINSKA VAS OGOREVC - v bližini hišne št. 19 (Jernejšek) in 19 a (Centrih) Ogorevc; 4. KOMPOLE - križišče, nasproti hišne št. 130 Bauer (kontejner 15 m 3 ); 5. KOMPOLE - pri pokopališču (kontejner 15 m 3 ). PETEK, VRUNČEV DOM - DOM LOVCEV; 2. ZGORNJE PEČOVJE - v bližini hišne št. 13 b Povalej (kontejner 15 m 3 ); 3. DRAGA - nasproti hišne št Jelenc; 4. JAVORNIK križišče Stiplovšek - blizu hišne št. 12 (kontejner 15 m 3 ); 5. ŽERVIŠE - v križišču; 6. LIPA - pri garažah (kontejner 20 m 3 ). PONEDELJEK, SVETINA (kontejner 15 m 3 ); 2. LAŠKA VAS križišče na mestu ekološkega otoka Kragelj - Ojsteršek; 3. ŠENTJANŽ - pri avtobusni postaji; 4. KOMPOLE - Podzid, križišče pri hišni št Golob; 5. SVETLI DOL - križišče v Zalanki. ČETRTEK, PEČOVJE - v bližini hišne št. 4; 2. PROŽINSKA VAS - pri Lončarju (Petelinšek); 3. NAD STRELIŠČEM - pri baraki v gozdu; 4. CESTA XIV. DIVIZIJE - pri hišni številki 51 (blizu trafo postaje); 5. KOMPOLE - pri hišni številki 147. PETEK, LAŠKA VAS - križišče ob cesti na Pečovje, pri kozolcu (kontejner 15 m 3 ); 2. MOSTE - v bližini hišne št. 50; 3. CESTA NA PEČOVJE v bližini hišne št. 4; 4. KOMPOLE v bližini hišne št. 41; 5. KANJUCE v bližini hišne št Bezgovšek. Velikost kontejnerjev je pripisana; v nasprotnem primeru je le-ta velikosti 7m 3. V kolikor se bo pokazala potreba po dodatnih kontejnerjih, jih bomo dostavili po dogovoru z Simbio, d.o.o. Celje na določena mesta. Odvoz kosovnih odpadkov je namenjen vsem občanom občine Štore, ki odpadke pripeljejo na za to določena mesta in jih odložijo v kontejner. Posamezniki, ki želijo odvoz zase, lahko naročijo kontejner pri Simbio d.o.o. Celje, tel. št. 03/ , v tem primeru morajo odvoz kontejnerja plačati. Manjšo količino odpadkov (napolnjena prikolica osebnega avtomobila, in to 4x letno) lahko občani sami odpeljejo na odlagališče Simbio in jih odložijo na za to določena mesta v dogovoru z upravljavcem odlagališča, ob pogoju, da so vključeni v redni odvoz odpadkov. Dokazilo je pogodba, sklenjena z izvajalcem odvoza odpadkov, ali dokazilo o plačilu storitve. 10 Sabina FIRŠT

11 PREDSTAVITEV SREDNJIH ŠOL NA OSNOVNI ŠOLI ŠTORE V času sprememb na področju šolstva prenovo doživljajo tudi srednje šole. Učencem se ponujajo novi izobraževalni programi, stari pa so tudi v procesu vsebinske prenove in načina izobraževanja. Dijakom se v prenovljenih programih omogoča več izbire pri vsebini izobraževanja. Programi so oblikovani modularno na osnovi zbiranja kreditnih točk. Sestavljeni so iz obveznih učnih predmetov ter obveznih strokovnih in izbirnih predmetov. Posamezni izbirni predmeti so ovrednotenimi s kreditnimi točkami. Učenec mora za napredovanje v višji letnik doseči predpisano število kreditnih točk. AKTUALNI DOGODKI V osnovni šoli Štore se zavedamo, da otrok in njegovi starši potrebujejo čim več kvalitetnih informacij o možnostih šolanja po zaključeni osnovni šoli, zato smo povabili večino srednjih šol iz celjske regije, da so se predstavile učencem 7., 8. in 9. razreda ter njihovim staršem. Predstavitev je potekala v mali telovadnici OŠ Štore. Udeleženci so se seznanili z naslednjimi srednjimi šolami in novostmi: Srednja ekonomska šola Celje izvaja dva izobraževalna programa za učence, ki uspešno zaključijo osnovno šolo. Programa ekonomska gimnazija in ekonomski tehnik se izvajata po prenovljenem programu. Poslovno komercialna šola Celje izobražuje za programe prodajalec, administrator in ekonomski tehnik. Programi so prenovljeni in vsebinsko prilagojeni novim potrebam trga dela. Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje usposablja za dva poklica: gastronom hotelir, ki daje možnost pridobitve izobrazbe za delo v strežbi ali pripravi hrane, ter za poklic gastronomsko-turistični tehnik. Srednja zdravstvena šola Celje omogoča učencem pridobitev poklicev: bolničar negovalec, srednja medicinska sestra, srednji zdravstvenik in kozmetični tehnik. Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje izobražuje za programe vrtnar, cvetličar, hotikulturni tehnik in aranžerski tehnik. Tudi ti programi so prenovljeni in obogateni z novimi aktualnimi učnimi vsebinami. Šolski center Rogaška Slatina edini v Sloveniji izobražuje za steklarske poklice: steklar in tehnik steklarstva. Zanimiv je poklic tehnik - optik, ki izdeluje in prodaja očala. Šolski center Šentjur je obogatil ponudbo izobraževalnih programov in jih tudi temeljito vsebinsko prenovil. Učenci si lahko pri njih pridobijo sledeče poklice: pomočnik v biotehniki in oskrbi, gospodar na podeželju, mehanik kmetijskih in delovnih strojev, pek, slaščičar, kmetijsko-podjetniški tehnik, živilsko-prehranski tehnik in naravovarstveni tehnik. Največja izobraževalna ustanova v Celju pa je šolski center Celje, ki pokriva: gimnazijo Lava (splošna in tehniška gimnazija), srednjo šolo za elektrotehniko in kemijo (elektrikar, elektrotehnik, tehnik računalništva in kemijski tehnik), srednjo šolo za gradbeništvo (gradbinec v gradbeništvu, zidar, tesar, pečar keramik, izvajalec suhomontažne gradnje, gradbeni tehnik in okoljevarstveni tehnik), srednjo šolo za strojništvo in mehatroniko (pomočnik v tehnoloških procesih, zlatar, oblikovalec kovin - orodjar, instalater strojnih instalacij, klepar - krovec, mahatronik operater, tehnik mehatronike, strojni tehnik in medijski tehnik). V sklopu šolskega centra Celje je tudi srednja šola za storitvene dejavnosti in logistiko. Vsebinsko so prenovili vsebino izobraževalnih programov in jih prilagodili zahtevam sodobnega povpraševanja ter jih na novo poimenovali. Poklici za storitveno dejavnost so: avtoserviser, avtokaroserist, frizer, izdelovalec oblačil ter ustvarjalec modnih oblačil, za katerega se dijak izobražuje štiri leta. Prometni tehnik se je preimenoval v logističnega tehnika. Na predstavitvi so imele srednje šole tudi informativne točke, na katerih so nudili učencem in staršem informacije ter jim izročali informativne zgibanke ter druge materiale. Upamo, da smo s to prireditvijo pomagali učencem, da bodo lažje izbrali svojo poklicno pot, njihovim staršem pa posredovali koristne informacije, ki jim bodo v pomoč pri razgovoru z otrokom o njegovi bodoči poklicni odločitvi. Zdenka Grafenauer Konšak, socialna delavka 11

12 AKTUALNI DOGODKI OBMOČNO RAZVOJNO PARTNERSTVO ZA OSREDNJE CELJSKO Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja daje občinam in tudi drugim partnerjem možnost, da oblikujejo območna razvojna partnerstva, za katera je mogoče črpati državni denar. V savinjski razvojni regiji, ki je razdeljena na pet manjših zaokroženih območij oziroma subregij, se je večina občin že povezalo med sabo in uspešno začelo s črpanjem državnega denarja (SAŠA, na Kozjanskem, v navezi občin Zreče, Vitanje, Slovenske Konjice in tudi v spodnji savinjski dolini), medtem ko je bilo osrednje celjsko območje brez območnega razvojnega partnerstva. V ta namen so svoje moči združile mestna občina Celje ter občine Dobrna, Laško, Štore in Vojnik, ki so na konstitutivni seji 27. januarja 2009 ustanovile Območno razvojno partnerstvo (ORP) za osrednje Celjsko. Podpisale so pogodbo o vzpostavitvi partnerstva, ki ga je potrdil tudi svet savinjske statistične regije. Naloge in cilji območnega razvojnega partnerstva so: ohraniti in razvijati območje kot povezan geografski in kulturni prostor, zagotoviti učinkovito sodelovanje občin za hitrejše in usklajeno reševanje razvojnih in drugih vprašanj, opredeliti razvojne prioritete območja, povezati občine za izvedbo skupnih projektov in vzpodbuditi občine za črpanje sredstev iz evropskih skladov in programov. Z namenom skladnega razvoja območja se pripravljajo različni območni projekti: kolesarske poti, ki bodo povezale vseh pet občin območja osrednje Celjsko z ostalimi občinami regije; območni razvojni program, v sklopu katerega se bo naredila analiza stanja okoljskih, gospodarskih in družbenih potencialov, iz česar bodo sledili projekti za pospešitev razvoja; projekt gradnje odprtih širokopasovnih omrežij elektronskih komunikacij v lokalnih skupnostih na območjih belih lis, kjer ni komercialnega interesa za gradnjo širokopasovnega omrežja. Sedež ORP-ja je v Tehnopolisu na Kidričevi ulici 24 v Celju. Župani občin so se odločili, da zaradi racionalizacije stroškov konstituirajo ORP v sklopu podjetja Simbio, d.o.o., ki že ima večletne izkušnje s prijavljanjem na razpise ter je s projektom RCERO Celje dokazalo, da je sposobno pridobivati znatna sredstva iz evropskih skladov in državnega proračuna. Do leta 2013 bo Slovenija še neto prejemnica iz evropskega proračuna, zato je povezovanje lokalnih skupnosti in regije nujno za učinkovitejše črpanje evropskega denarja. Le to lahko omogočijo interdisciplinarni projekti, ki povezujejo različne akterje razvoja na širšem območju. Konstitutivna seja Območnega razvojnega partnerstva za osrednje Celjsko od leve: vojniški župan Benedikt Podergajs, župan občine Dobrna Martin Brecl, svetovalka direktorja za ORP Bojana Kroflič, župan občine Štore Miran Jurkošek, župan občine Laško Franc Zdolšek in podžupan mestne občine Celje, mag. Marko Zidanšek. 12 Bojana Kroflič

13 REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA CELJE 1. Ali je res, da me lahko upravna enota razlasti kot lastnika nepremičnine? Da, vendar le pod določenimi pogoji. Razlastitev urejajo določbe od čl. Zakona o urejanju prostora (Ur. l. RS, št. 110/2002, 22/2007), in sicer je po določbi 96. čl. tega zakona o zahtevah za razlastitev na prvi stopnji pristojna upravna enota, na drugi stopnji pa ministrstvo za okolje in prostor. Razlastitev, kot jo opredeljuje zakon, je odvzem lastninske pravice na nepremičnini proti odškodnini ali nadomestilu v naravi ali omejitev pravice uporabe za določen čas, kakor tudi obremenitev nepremičnine z začasno ali trajno služnostjo. Dopustna je le v javno korist (javna korist je opredeljena v določbah 92. čl. Zakona, in sicer je razlastitev dopustna za namen gradnje in prevzema objektov oz. zemljišč gospodarske javne infrastrukture, za gradnjo ali prevzem objektov oz. zemljišč za potrebe obrambe države, državnih rezerv ipd. ter za rekonstrukcije in rušitve takšnih objektov, ob določenih pogojih pa tudi za gradnjo ali prevzem objektov oz. zemljišč za potrebe izvajanja javnih služb, gradnje socialnih in neprofitnih stanovanj ter za rekonstrukcije in rušitve takšnih objektov) ter pod pogojem, da je za dosego javne koristi nujno potrebna in da je javna korist razlastitvenega namena v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino. AKTUALNI DOGODKI 2. Kako poteka postopek razlastitve in kakšne so moje pravice? Postopek razlastitve se začne na predlog razlastitvenega upravičenca, ki ga vloži zoper razlaščenca oz. razlastitvenega zavezanca (lastnika nepremičnine), bistveno pa je, da mora razlastitveni upravičenec izkazati, da ni uspel pridobiti nepremičnine s sklenitvijo pogodbe. Razlastitveni postopek poteka v dveh fazah, razen kadar je s posebnim predpisom določeno drugače, in sicer se najprej odloči o uvedbi razlastitvenega postopka, s to odločbo se tudi omeji pravni promet z nepremičnino, nato pa se po izvedenem posebnem ugotovitvenem postopku nepremičnina z odločbo razlasti. Po pravnomočnosti odločbe o razlastitvi, najkasneje v 15 dneh, pa upravni organ pozove razlastitvenega upravičenca in razlaščenca na sklenitev sporazuma o odškodnini. Če v dveh mesecih po pozivu upravnega organa ni sklenjen sporazum o odškodnini oz. nadomestilu v naravi, lahko razlastitveni upravičenec ali razlaščenec vloži predlog za odmero odškodnine oz. določitev nadomestila v nepravdnem postopku na pristojnem sodišču. 3. Ali se lahko ustanovi tudi prisilna služnost? Da, in sicer na podlagi določbe 110. čl. Zakona o urejanju prostora. Lahko se ustanovi trajna ali začasna služnost v javno korist oz. se nepremičnina obremeni s trajno ali začasno služnostjo v javno korist, vendar samo pod določenimi pogoji. Bistveno je, da je javna korist izkazana (npr. izgradnja in postavitev omrežij gospodarske javne infrastrukture in njihovo nemoteno delovanje). Bistveno je tudi, da mora razlastitveni upravičenec izkazati, da ni uspel z lastnikom nepremičnine skleniti pogodbe o ustanovitvi služnostne pogodbe. Pristojnost za odločanje in ugotavljanje dopustnosti ustanovitve služnosti v javno korist je smiselno enako urejena kot v razlastitvenem postopku. 4. Mnogo občinskih prostorskih aktov je zastarelih in neustreznih. Kaj lahko stori upravna enota pri njihovem posodabljanju? Glede na to, da je sprejemanje prostorskih aktov izključno v pristojnosti občin, upravna enota pri njihovem sprejemanju oziroma posodabljanju nima nobene vloge. Posebej bi želel opozoriti na dejstvo, da je upravljanje s prostorom ustavno določena in izvirna pristojnost občine. V to pristojnost spada nedvomno tudi sprejemanje različnih vrst prostorskih aktov. Občina ima torej pristojnost določati kaj, kako, na kakšen način in kje se bo lahko, ali pa tudi ne, gradilo oz. posegalo v prostor. Upravna enota pa šele v upravnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja med drugim preveri, ali je predviden poseg v skladu s posameznim prostorskim aktom. Povedano drugače, posamezno gradbeno dovoljenje pomeni uresničevanje vsebine posameznega prostorskega akta občine. 13

14 AKTUALNI DOGODKI 5. Kakšna dovoljenja so potrebna za gospodarsko-bivalni objekt? Za gradnjo gospodarsko-bivalnega objekta si je treba pridobiti gradbeno dovoljenje. Predlagamo, da najprej na pristojni občini preverite, ali je gradnja takšnega objekta mogoča oziroma v skladu s prostorskim aktom občine. Sicer pa vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja vložite na upravni enoti, predložite dva izvoda projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ter druge listine, če tako določa zakon, in dokazilo o pravici graditi, če ta pravica še ni vpisana v zemljiško knjigo. 6. Kakšno dovoljenje potrebujem za mansardo? Obstoječ stanovanjski objekt bi rad dvignil za eno etažo in s tem rešil stanovanjski problem mlade družine. Opisana dela predstavljajo nadzidavo obstoječega objekta, za kar potrebujete gradbeno dovoljenje. Na upravni enoti vložite zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja, ki mu predložite dva izvoda projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ter druge listine, če tako določa zakon, in dokazilo o pravici graditi, če ta pravica še ni vpisana v zemljiško knjigo. Predhodno pa morate na pristojni občini preveriti, ali je takšen poseg dopusten in skladen z veljavnim prostorskim aktom. 7. Rad bi zgradil nadstrešek v velikosti cca 40 m 2. Ali potrebujem dovoljenje? Za gradnjo nadstreška površine 40 m 2 potrebujete gradbeno dovoljenje. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08, 99/08) namreč določa, da je nadstrešek enostavni objekt, za katerega ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, če je njegova površina največ 30 m 2 in višina najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta. V vašem primeru je površina nadstreška večja, zato spada med manj zahtevne objekte, za katere pa si je treba pridobiti gradbeno dovoljenje na podlagi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ter predloženih dokazil o pravici graditi. 8. Pred letom in pol sem pridobil lokacijsko informacijo za izgradnjo pomožnega objekta, vendar tega objekta še nisem zgradil. Ali lokacijska informacija še velja, ker sem slišal, da so se v vmesnem času spremenili gradbeni predpisi? S 15. aprilom 2008 se je začel uporabljati spremenjen in dopolnjen Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 127/07), v nadaljevanju: ZGO-1B, ki je uvedel novo kategorijo gradbenih dovoljenj, in sicer gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta. Z Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/2008, 99/2008) so natančno določeni objekti, ki sodijo v skupino nezahtevnih objektov, za katere si je po navedenem datumu potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje. Ti objekti so se do takrat lahko gradili na podlagi lokacijskih informacij, ki jih je izdala pristojna občina. V navedeni Uredbi so tudi natančno opredeljeni objekti, ki spadajo med enostavne objekte, za katere pa tudi po ZGO-1B ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja. Glede na to, da v vprašanju ne navajate vrste objekta, za katerega ste pridobili lokacijsko informacijo, ne moremo natančno odgovoriti na zastavljeno vprašanje. Kot primer navajamo, da spada garaža do 30 m2 tlorisne površine med nezahtevne objekte, in sicer objekte za lastne potrebe in si je za njeno gradnjo potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta, nadstrešek do 30 m2 pa spada med enostavne objekte, za katerega ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja. V obeh primerih, tako v primeru, ko gre za gradnjo nezahtevnega objekta, kot v primeru, ko gre za gradnjo enostavnega objekta, pa morajo biti izpolnjene določene zahteve, ki jih določata ZGO-1B in navedena Uredba (skladnost s prostorskim aktom, zahteve glede načina gradnje, soglasja, največja velikost ) 9. Na gospodarskem poslopju želim zamenjati strešno kritino, ogrevanje ter izvesti še nekatera druga vzdrževalna dela. Kaj potrebujem in koliko moram plačati? Navedena dela spadajo po Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost (Ur. l. RS, št. 37/08, 99/08) med vzdrževanje objektov, za katera ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja. Opozarjamo pa, da se z navedenimi deli ne sme posegati v konstrukcijo objekta, ne sme se spreminjati njegova zmogljivost, velikost, namembnost in zunanji videz. V takšnih primerih je potrebno pridobiti ustrezno gradbeno dovoljenje. 14

15 10. Želim zgraditi bazen pri stanovanjskem objektu. Kakšno vrsto dovoljenja potrebujem, kako ga pridobim in koliko bom moral plačati? Po Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost (Ur. l. RS, št. 37/08, 99/08) spada bazen med nezahtevne objekte, če je to montažni ali obzidan prostor za vodo, namenjen kopanju, če je njegova tlorisna površina do 30 m2 in globina do 1,35 m, merjeno od roba do dna, in si je zanj potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta. Zahtevek s predpisanimi prilogami vložite na upravni enoti, taksa za vlogo in odločbo znaša skupaj 17,73 EUR. Če pa gre za bazen, ki presega navedene velikosti, spada takšen objekt med manj zahtevne objekte, za katere pa si je treba pridobiti»klasično«gradbeno dovoljenje na podlagi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ter izkazane pravice o pravici graditi, če ta pravica še ni vpisana v zemljiško knjigo. AKTUALNI DOGODKI 11. Želim zgraditi prizidek k obstoječemu stanovanjskemu objektu ter tako rešiti bivanjske razmere mlade družine. Kaj potrebujem, kakšen je postopek in koliko bo to stalo? Za gradnjo prizidka za stanovanjski namen si morate pridobiti gradbeno dovoljenje. Na upravni enoti vložite zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja, kateremu priložite dva izvoda projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, druge listine, če tako določa zakon in dokazilo o pravici graditi, če ta pravica še ni vpisana v zemljiško knjigo. Predviden poseg mora biti skladen z veljavnim prostorskim aktom občine, v kateri se nepremičnina nahaja, za kar dobite urbanistično informacijo na pristojni občini. Taksa za vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja znaša 3,55 EUR. Plačila takse za odločbo pa so oproščene mlade družine, ki rešujejo svoj stanovanjski problem. Po Zakonu o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/07 - uradno prečiščeno besedilo, 126/07 - spremembe in dopolnitve), se za mlado družino šteje družina z vsaj enim otrokom, v kateri nobeden od staršev ni star več kot 30 let, ne glede na starost otrok, oziroma 35 let in še noben otrok ni šoloobvezen. Za stare 30 let oziroma 35 let se štejejo vsi, ki dopolnijo to starost v letu, ko se vloži zahtevek. Kot mlade družine se upoštevajo ne samo življenjske skupnosti obeh staršev in otrok, ampak tudi vse druge družinske oblike. Če ne gre za mlado družino, pa se taksa za odločbo izračuna glede na vrednost objekta. Glede drugih stroškov vam ne moremo podati odgovora, zato vam priporočamo, da se za informacijo glede stroškov izdelave projekta obrnete na kakšen projektivni biro, glede komunalnega prispevka pa na pristojno občino. 12. Zamenjati moram elektro- in vodovodne instalacije v stanovanjski hiši. Ali potrebujem za to dovoljenje? Ne. Po Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost (Ur. l. RS, št. 37/08, 99/08) spada izvedba notranjih instalacij med investicijska vzdrževalna dela, za katera ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, vendar pa se s predvidenimi deli ne sme posegati v konstrukcijo objekta in tudi ne spreminjati njegove zmogljivosti, velikosti, namembnosti in zunanjega videza. V takšnem primeru si morate pridobiti gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo. 13. Katere dokumente je potrebno predložiti za poroko s tujcem? Tujec, ki želi skleniti zakonsko zvezo v Republiki Sloveniji, mora matičnemu uradu predložiti naslednje dokumente: izpisek iz rojstne matične knjige na mednarodnem obrazcu ali navaden izpisek, ki mora biti potrjen z apostilli; samski list, potrjen z apostilli, samo za države, kjer priznavajo poligamijo, medtem ko za državljane evropskih držav, ZDA, Kanade in Avstralije takšno potrdilo ni potrebno; potrdilo, da v državi, katere državljan(-ka) je zaročenec(-ka), ni zadržkov za sklenitev zakonske zveze, potrjen z apostilli na pristojnem sodišču te države; veljavni potni list; dokumenti morajo biti prevedeni v slovenski jezik in opremljeni z žigom sodnega prevajalca (razen izpiskov, izdanih po dunajski in pariški konvenciji, in potnega lista). dokumenti ne smejo biti starejši od šestih mesecev, razen iz držav, katere izdajajo rojstne liste samo prvič ob rojstvu. Za države, katere niso podpisnice nobene konvencije (dunajske, pariške ali haaške), pa morajo tujci dokumente potrditi v skladu z mednarodnimi predpisi, to je na zunanjem ministrstvu države izdajateljice dokumenta in slovenskega konzulata v tretji državi, ki je akreditiran za to državo. Če konzulata ni, pa na slovenskem zunanjem ministrstvu. Ob prijavi je potrebno navesti podatke o pričah (priimek, ime, bivališče in rojstne podatke). Taksa za poroko je 3,55. 15

16 AKTUALNI DOGODKI 14. Katere dokumente morata predložiti mladoporočenca, državljana Republike Slovenije? Slovenski državljan mora ob prijavi sklenitve zakonske zveze predložiti veljaven osebni dokument. Taksa za poroko je 3, Kakšen je postopek registracije istospolne partnerske skupnosti? Istospolno partnersko skupnost lahko registrirata dva moška ali dve ženski, vendar je ne moreta registrirati osebi, mlajši od 18 let, kot tudi ne, dokler je eden od bodočih partnerjev ali oba v veljavni zakonski zvezi ali registrirani istospolni partnerski skupnosti. Osebi ne smeta biti sorodnika v ravni črti, brata ali sestri, polbrata ali polsestri, otroka bratov in sester ali polbratov in polsester, stric in nečak, teta in nečakinja, kar pa ne velja za razmerja, ki nastanejo pri posvojitvi. Osebi tudi ne smeta biti v razmerju skrbnik in varovanec, dokler traja skrbništvo, kot tudi ne posvojitelj in posvojenec, rejnik in rejenec, dokler traja rejništvo. Osebi ali eden od njiju tudi ne sme biti težje duševno prizadet ali nerazsoden. Skupnost lahko registrirata osebi, če ima vsaj eden od njiju državljanstvo Republike Slovenije. Osebi, ki imata namen registrirati istospolno partnersko skupnost, se najmanj 30 dni pred nameravano registracijo prijavita pri upravni enoti, pri kateri želita opraviti registracijo. Upravna enota preveri izpolnjenost pogojev in če ugotovi, da ti niso izpolnjeni, z odločbo zavrne registracijo. V kolikor so izpolnjeni pogoji, partnerja istočasno in osebno pred uradno osebo, ki jo določi načelnik upravne enote, podata po ustnem soglasju pisno izjavo, da želita registrirati skupnost. Z dnem podpisa te izjave je skupnost registrirana. 16. Kakšna je razlika med stalnimi in začasnimi prostori za sklepanje zakonske zveze? Zakonska zveza se sklepa javno in slovesno v posebej določenih uradnih prostorih, ki jih določi upravna enota (uradni prostori). Načelnik upravne enote lahko z odločbo dovoli sklenitev zakonske zveze zunaj uradnih prostorov. Pomembni razlogi, ki opravičujejo sklenitev zakonske zveze zunaj uradnih prostorov, so tisti, ki onemogočajo prisotnost bodočih zakoncev v uradnih prostorih (bolezen, starost, nepokretnost, zapor). Glede na možnosti upravne enote, na območju katere se bo sklenila zakonska zveza, se lahko sklenitev zakonske zveze zunaj uradnih prostorov dovoli tudi na željo mladoporočencev. Ob sklenitvi zakonske zveze v uradnih prostorih in v času za sklepanje zakonske zveze ni potrebno plačati upravne takse. Pri sklenitvi zakonske zveze zunaj uradnih prostorov bodoča zakonca krijeta še vse dodatne stroške, ki pri tem nastanejo (matičarja, pooblaščenca, prevozne stroške...) Tako npr. znašajo stroški za sklenitev zakonske zveze zunaj uradnih prostorov na Starem gradu cca 147 in v Dobrni cca 150. Upravna enota Celje ima tri uradne prostore za sklepanje zakonskih zvez; to so: Prothasijev dvorec v Celju, letna kavarna na Dobrni in župnijski urad na Kompolah. Prostori za sklepanje zakonskih zvez se določijo s sklepom načelnika upravne enote, v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve, po predhodnem mnenju ministra, pristojnega za upravo. 17. Zanimam se za zgoščenko, ki jo je izdala UE Celje z naslovom Najbolj pogoste napake pri opravljanju praktičnega dela vozniškega izpita B kategorije. Kje jo lahko kupim in kakšna je cena? Kupite jo lahko na sedežu UE Celje, Ljubljanska cesta 1, Celje (okence št. 1 za poslovanje s strankami) ter na sedežu Izpitnega centra UE Celje, Ljubljanska cesta 37, Celje. Cena zgoščenke je 13,70. 16

17 18. Kako je z delovnimi knjižicami? Ali res več ne obstajajo? Kako se bo dokazovala delovna doba? V skladu z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 103/2007; ZDR) s 1. januarjem 2009 prenehajo veljati določbe 224., 225. in 226. člena ZDR to so določbe o delovni knjižici. S 1. januarjem 2009 torej ni več pravne podlage za izdajanje delovnih knjižic in za vpisovanje podatkov v delovne knjižice. Delovne knjižice, izdane do , še vedno ohranjajo lastnost javne listine: Delodajalec obdrži v hrambi delovne knjižice, ki so na dan pri njem v hrambi, na izrecno zahtevo delavca pa mu jo mora, proti podpisu o prejemu, izročiti. Delodajalec mora takoj ob prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi delavcu, proti potrdilu o prejemu, vrniti delovno knjižico. Če delodajalec v 30 dneh po prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ne bo mogel delavcu vročiti delovne knjižice, jo pošlje pristojni upravni enoti po stalnem prebivališču delavca, če je stalno prebivališče neznano, pa jo pošlje upravni enoti, ki je delovno knjižico izdala. AKTUALNI DOGODKI Delovne knjižice, izdane do , z veljavnimi vpisi, torej ne bodo izgubile dokaznega pomena v postopkih uveljavljanja oziroma uresničevanja pravic (npr. do pokojnine), kjer so se (oziroma se še bodo) do navedenega datuma uporabljale. Državljani bodo lahko po 1. januarju 2009 pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ), pridobili izpis o zavarovanjih (izpis obdobij zavarovanja v Republiki Sloveniji po ). Zahtevek za izpis o zavarovanjih bo mogoče vložiti po elektronski pošti ter na območnih enotah ali na centrali ZPIZ. Podrobnejše informacije bodo na voljo na spletnih straneh ZPIZ. Damjan Vrečko, načelnik 17

18 ZANIMIVOSTI Pred kratkim sem v nekem oglasu zasledila, da so se leta 1920 pojavili prvi semaforji. Malo sem pobrskala in ugotovila, da so policisti prve pripomočke za svoj posel dobili že davnega leta 1868, ko je v Londonu začel delovati prvi semafor. Sestavljen je bil iz vrtljivega nosilca, na katerem sta bili rdeča in zelena plinska svetilka. Rdeča luč je pomenila»stoj«, zelena pa le»pozor«. S pomočjo vzvoda se je celotni aparat sukal okrog svoje osi in tako urejal promet. Upravljati pa so ga morali policisti. Šele leta 1912 je policist Lester Wire v Salt Lake Cityju izumil prvi električni MOJ, TVOJ, NAŠ PRVI semafor z rdečo in zeleno svetilko, na spremembo barve pa je opozarjal zvonec. V Detroitu, središču ameriške avtomobilske industrije, se je policijski častnik William Pots leta 1919 domislil bolj učinkovitega sistema. Za novi semafor je določil tri barve, rdečo, rumeno in zeleno, z enakimi pomeni kot danes ter krmilnim mehanizmom, ki ga je upravljal policist. Ameriški izumitelj Garret Morgan pa je leta 1923 razvil prvi popolnoma samodejni semafor, ki ni potreboval nadzora policista, in ga tudi patentiral. Mi, stanujoči v občini Štore, pa smo morali čakati vse do decembra leta 2008, da smo ga dobili. Resnici na ljubo moram priznati, da sicer ni postavljen na ozemlju občine Štore, pa vendar stoji skoraj na meji (nekaj metrov gor ali dol) med občinama Štore in Celje. Ker pa sodi k nadvozu, je torej naš. Naš prvi semafor v občini Štore. Zaenkrat nam še veselo rumeno mežika, mi pa potrpežljivo čakamo, da bo začel delovati in usmerjati promet. Mojca Korošec 18

19 S»španskim jezdecem«oziroma s to besedo sem se nekako prvič srečal leta 1991, v času osamosvojitvene vojne za Slovenijo. Če sem iskren, pravzaprav natančnega pomena te besede nisem niti vedel, kaj šele razumel, zato sem si pomagal s slovarjem slovenskega knjižnega jezika. V njem je ta beseda takole opisana:»prenosna ovira iz lesenega ogrodja in bodeče žice«. No, če pa tako piše v SSKJ, bo pa to gotovo držalo, sem pomislil. Človek si pravzaprav preprosto niti ne more zamisliti, kako pomembno vlogo je ta»španski jezdec«odigral v naši osamosvojitveni vojni za Slovenijo. Razpostavljeni so bili na strateških mestih, okoli vojašnic, kjer so bili pripadniki agresorske JLA, na pomembnih križiščih, pa še marsikje drugod. Skratka, ta prepreka je odigrala zelo pomembno vlogo, ki se je večkrat niti ne zavedamo. Naj zveni še tako osladno, vendar smo po mojem globokem prepričanju nanj prehitro pozabili in imamo do njega premalo spoštljiv odnos. Seveda pri nas ni šlo za leseno prepreko, temveč jekleno. Vsak večji kos železa, ki se ŠPANSKI JEZDEC je dal variti, je bil primeren, da so iz njega naredili to pomembno prepreko. Na videz je enostavna, v bistvu pa zelo učinkovita, saj se je pred njo ustavila cela kolona sovražnikovih vojaških vozil. Namen in cilj je bil vsekakor dosežen. Priznati moram, da sem izjemno ponosen, da so naši vzdrževalci v takratni železarni Štore naredili kar precej teh jeklenih preprek in da smo tudi v železarskih Štorah na svoj način dali prispevek k hitri in odločilni zmagi za osamosvojitev Slovenije in slovenskega naroda leta Za to niti ni naključje, da se nam je v Štorah pred leti porodila izjemno zanimiva zamisel, da bi»španske jezdece«naredili kot maketo in jih kot priznanja podelili nekaterim najbolj zaslužnim v vojni za Slovenijo leta Tako smo jih v Štorah nekaj tudi naredili in jih podelili nekaterim posameznikom, delovnim organizacijam in veteranskim društvom. Ko ga pogledam v svoji delovni sobi, se mi čas večkrat povrne v tisto obdobje osamosvojitvene vojne za Slovenijo 1991 in sem kar ponosen, da sem v njej tudi aktivno sodeloval. Morda ne bi bilo narobe, če bi takšnega»španskega jezdeca«, kot je na fotografiji, ob nekaterih priložnostih podeljevali tudi na»višjih ravni«. V mislim imam seveda slovensko vojsko, slovensko policijo, veteransko in častniško organizacijo. Tako bi se mu vsaj delno oddolžili in mu dali tudi po tej plati nekoliko večji pomen in priznanje. Predsednik častniške in veteranske organizacije občine Štore Srečko Križanec ZANIMIVOSTI NAŠA GOSKA Nekateri ljudje za martinovo pojedino pečejo gosi, mi pa smo našo gos obvarovali zle usode. To dokazuje fotografija naše 17-letne goske. Živi na domačiji Gorenjakovih v Žervišah nad Šentjanžem. Vsi jo imamo zelo radi, saj je kot pes čuvaj. Vsak obisk sprejme z značilnim gaganjem, česar so še posebej deležni številni pohodniki. Domače pa veselo in toplo pozdravi. Upam, da bo še dolgo krasila naše dvorišče. Marija Gorenjak 19

20 ZANIMIVOSTI 20 ČASI SE SPREMINJAJO IN MI SE SPREMINJAMO Z NJIMI 8. februar je eden najbolj osebnih praznikov Slovenk in Slovencev. Na ta dan je umrl naš največji pesnik, France Prešeren, ki je slovenski narod postavil ob bok najbolj kulturno razvitim narodom Evrope. Združenje dramskih umetnikov Slovenije vsako leto v Ljubljani pod Prešernovim spomenikom pripravi recital, na katerem dramski igralci z branjem Prešernovih verzov počastijo spomin na pesnika, ki nas je konstituiral kot kulturni narod. Dandanes množice hitijo mimo Prešernovega spomenika, ne da bi se sploh ozrli nanj, morda si kdo še vzame čas, da si ga ogleda, večinoma pa je to le priljubljena točka zbiranja starih in mladih. Malokdo pa pomisli na čas, ko je bil prav ta spomenik vzrok razdora v slovenski družbi. Ideja za postavitev spomenika Francetu Prešernu je nastala takoj po njegovi smrti, do njegovega slavnostnega odkritja pa je prišlo šele 55 let kasneje, 10. septembra Prvi denar za spomenik so prispevali ljubljanski gimnazijci. Naročilo za spomenik je po javnem natečaju dobil kipar Ivan Zajec. Načrt za spomenikov podstavek je izdelal arhitekt dr. Maks Fabiani, ki je določil tudi mesto spomenika na današnjem Prešernovem trgu. Ob odkritju spomenika se je zbrala množica ljudi in tudi pomembnežev iz tujine. Čeprav je bilo odkritje Prešernovega spomenika nadvse slovesno, zunanji blišč ni mogel zakriti razdora, ki je tiste dni nastal v slovenski javnosti. Ljubljana je bila lepo okrašena, le na cerkvenih ustanovah in domovih desničarjev ni bilo opaziti zastav. Naslednji dan so ta razkol potrdili tudi časopisi, saj so poročila nihala od velikega navdušenja na eni in neprikritega razočaranja na drugi strani. Tako liberalni Slovenski narod ni mogel prehvaliti slavnostne prireditve:»pred razkritim spomenikom božanstvenega pevca se je včeraj klanjal slovanski svet.«drugače pa je pisal katoliški list Slovenec, ki je sicer izčrpno poročal o slovesnosti, a tudi:»slavnost je bila velikanska, a manjkalo ji je marsičesa Množice so hotele biti navdušene, pa se je nekaj mrzlega ovijalo okoli njih.«liberalni strani so zamerili, da je bil pripravljalni odbor za spomenik sestavljen samo iz njene politične smeri in da v njem ni bilo prostora za drugačno mnenje, čeprav so denar prispevali vsi. Prav tako je bodlo v oči dejstvo, da na slavnost niso povabili ljubljanskega škofa Antona Jegliča. Slovenec je pisal tudi o tem, kako brezglavo je kip nastajal, še bolj brezglavo pa je bilo izbrano mesto njegove postavitve. Prav tako jim ni bila všeč podoba kipa:»ta Prešeren, ki tam stoji, se nam bi zdel kak velik državnik, samozavesten vladar, če ne bi vedeli, da naj predstavlja rahločutnega liričnega pesnika. Nesrečna Muza na vrhu pa se vidi v kaj čudni obliki. Tisti plašč, ki ji ga spredaj manjka, jo od strani zakriva tako, da se zdi, kot bi čepela velika žaba na skali.«kamen spotike je bila prav podoba gole muze nad Prešernom, o kateri je v pismu ljubljanskemu županu pisal tudi škof Jeglič, češ da ima pesnik nad glavo pohujšljivo, nesramno razgaljeno žensko podobo, in da obsoja mestno občino, da so nesramni kip postavili ravno pred cerkev v pohujšanje pobožnih vernikov. Od župana je zahteval, da se kip nad pesnikovo glavo odstrani in zamenja z drugim, spodobno oblečenim. K sreči pa so mestni veljaki dobro poznali verze Prešernovega Apela in čevljarja in škofov poziv je naletel na gluha ušesa. Postavitev spomenika je izpeljal ljubljanski župan Ivan Hribar prav zato, ker je želel na simbolni ravni tudi z njim utrditi slovensko podobo in središčni pomen Ljubljane. Ko prebiramo škofove besede, vidimo, kako se je v teh sto letih spremenil čas. In kako smo se s časom spremenili tudi ljudje. Danes nas podoba gole muze niti najmanj ne zmoti. Marsikdo se niti ne ozre na spomenik, kaj šele na podobo muze. Ste sploh vedeli, kdo je nad Prešernovim kipom in kaj ima ali česa nima na sebi? Kako prav je imel Prešeren, ko je zapisal:»le čevlje sodi naj Kopitar!«Špela Korošec

21 Trenutkov, ko lahko nekomu pokažemo, da ga imamo radi, ni nikoli preveč. V vsakdanjem življenju smo vse manj pozorni in iznajdljivi. 14. februarja, na valentinovo, pa je čas, da se prebudimo. Ob tem prazniku si podarimo voščilnice in drobna darila. Valentinovo je predvsem praznik zaljubljencev, prijateljev, ki se imajo radi. Izvira iz Anglije, kjer je sveti Valentin že stoletja zaščitnik zaljubljencev in dobrih prijateljev. Na ta dan so si že pred več kot petsto leti predvsem mladi ljudje izmenjevali pisma in razglednice, pa tudi darila, ki so jih imenovali kar»valentini«. Nekdaj je bil čar valentinov v tem, da so jih ljudje izdelali sami. Šega se je razširila tudi na ostali anglosaški svet, potem pa tudi v nekatere druge evropske dežele ter v ZDA, kjer je valentinovo dobilo svojo marketinško razsežnost. VALENTINOVO Podoba valentinovega, kot jo poznamo danes, se je v Sloveniji pojavila šele ob koncu 80. let prejšnjega stoletja. Valentinovo pri nas ni klasičen praznik, lahko bi celo rekli, da je vrinjen, se pa vse bolj uveljavlja. Svetega Valentina pa že dolgo poznamo tudi v Sloveniji, vendar je imel pri nas drugačen pomen. Po starem kmečkem koledarju je Valentin prinesel ključe od korenin in so mu zato pravili prvi spomladin. Valentin ureže prvo trto, ponekod pa se prične v tem času delo na vrtovih. Mojca Korošec ZANIMIVOSTI GREGORJEVO Čeprav je verjetno kot praznik zaljubljencev danes bolj znano valentinovo, pa imamo tudi Slovenci svojo različico gregorjevo. Že naše babice so za 12. marec govorile, da se takrat ptički ženijo. Običajno je kar res, da že takrat zapihajo tople sapice, sonce dobi več moči, prvi popki nabreknejo in ptički veselo zažvrgolijo, ker začutijo pomlad v zraku. Izročilo pravi, da imajo ptički na ta dan gostijo svoj par pa so izbirali in se snubili že na valentinovo. Gregor Veliki, rojen okoli leta 540, je bil eden izmed najimenitnejših učenikov in papežev. Proslavil se je s tem, da je uredil cerkveno petje (gregorijanski koral). Upodabljajo ga v papeških oblačilih, s knjigo in škofovsko palico v roki, včasih ima ob sebi goloba kot simbol svetega duha, ki ga je navdihoval. Častili so ga učenci in učitelji, učenjaki vseh vrst, glasbeniki in cerkveni pevci, bil je zaščitnik izdelovalcev gumbov (pozamentaristov), priporočale so se mu žene za rodnost, na pomoč so ga klicali v času kuge. Ko je veljal še stari»julijanski«koledar, je sveti Gregor godoval prav na dan začetka pomladi, z novim»gregorijanskim«koledarjem pa se mu je god pomaknil za 10 dni nazaj, zato ga zdaj praznujemo 12. marca. V ljudskem mišljenju velja ta svetnik še vedno za začetnika pomladi. S tem dnem začnejo kmetje na polju z oranjem in drugimi pomladanskimi opravili. Dan se podaljša. Obrtnikom ni več potrebno delati ob luči. Od tod tudi običaj, doma predvsem na Gorenjskem, da»luč zanesejo v vodo«. Papirnate ladjice s prižganimi svečkami so spustili po vodi. Menili so, da naj bi voda odnesla neprijetno delo ob slabi luči. Včasih so namesto ladjic spuščali po vodi tudi s smolo oblite oblance. Mojca Korošec 21

22 ZANIMIVOSTI To je sicer naslov čudovite pesmi našega priznanega narodnozabavnega ansambla Franca Miheliča. Vendar je poanta vsebine članka malo drugačna in je namenjena dvema objektoma, ki na veliko žalost v naši občini klavrno propadata in trenutno ne služita svojemu namenu. Na prvi fotografiji je popolnoma uničen objekt strelišča za pištolo in malokalibrsko puško, na drugi pa je vlečnica na Svetini. Kako je do propada in OSTAL JE LE SPOMIN popolnega uničenja, predvsem strelišča, v preteklosti prišlo, ne bi ugotavljal na tem mestu. Brez slabe vesti lahko napišem, da je do takšnega katastrofalnega stanja prišlo tudi zaradi vandalizma, o tem ni nobenega dvoma. Seveda pa je potrebno iskati vzroke tudi drugje. Na policiji bi verjetno dejali, da zaradi interesa preiskave trenutno ne morejo dajati informacij. No, malo za šalo, malo zares. Upam, resnično upam, da mi bo s pomočjo sodelovanja s slovensko vojsko in slovensko policijo ter stanovskimi društvi (veterani, častniki) kdaj uspelo obnoviti to strelišče. Upanje je pa tako ali tako pol življenja In kaj bo z vlečnico na Svetini? Tega trenutno ne ve nihče. Morda pa bo le kdaj prišel čas tudi za njo in bo zopet popeljala naše smučarje? Pustimo se presenetiti. Srečko Križanec VISOKA ZGODOVINSKA VREDNOST Odkrito moram priznati, da niti sam nisem vedel, kako naj naslovim ta članek. Odločil sem se za zgornji naslov in upam, da bo kar pravi. O obnovljenem štorskem strelišču za zračno puško in strelski dejavnosti ter minuli 60- letnici strelskega društva Kovinar Štore smo že kar precej pisali. Nenazadnje 60 let aktivnega delovanja in toliko osvojenih priznanj pač ni mačji kašelj. Da imamo tudi odlično in dobro ohranjeno orožje, gre seveda zahvala našemu vestnemu orožarju Viliju Dečmanu, pa še komu drugemu. Nimam namena naštevati vseh vrst orožja, ki ga imamo, vendar lahko s ponosom napišem, da imamo odlično ohranjeno zračno puško DIANA, model 15, nemške izdelave iz leta Torej prava zgodovinska vrednost. Navsezadnje tudi stari avtomobili in stara arhivska vina dosegajo zelo visoko ceno. Zakaj je ne bi tudi orožje? Tako imam pravzaprav res dober občutek, da sem naslov tega članka zadel v črno (malo po strelsko), pa še na fotografiji je dobro vidna. O tem sem obvestil tudi podjetje DIANA, ki jo je izdelalo, in jim poslal tudi fotografije v dokazilo. Z radovednostjo pričakujem njihov odziv. Srečko Križanec 22

23 Bodiki (latinsko imenovani Ilex aquifolium) pravimo tudi božje drevesce, verjetno zato, ker je lepa in zelena v vseh letnih časih. Medtem ko»moško«drevesce poleti cveti in osemenjuje»žensko«drevesce, jagod pa nima, se že v jeseni na vejicah»ženskega«drevesca rdeče zasvetijo jagode, ki potem preko zime prav žarijo v snegu.»mojo«bodiko sem zasadil na prvi poletni dan pred 30-imi leti. Na rojstni dan mojega takrat 8 let starega sina. Sedaj je tri in pol metre visoko drevo, menda kar s tisoč jagodami na vejah, zgoščenih v grozde. Čeprav božje drevesce ni ravno pogosto drevo, bojda se ne»prime«rado kjerkoli, me obilnost jagodja na moji bodiki prav preseneča. Sicer sem doslej zasadil tri drevesca v razmaku 250 metrov in imel z njimi srečno roko. Kajti nič nisem vedel o strokovnih pogojih, ki jih navajam spodaj in sem jih šele mnogo kasneje pobral iz MOJA BODIKA knjig. Moj sosed, napreden kmet, mi je dejal, ko je videl moje uspešno rastoče drevo, da je sam poskusil trikrat, pa mu ni»prijelo«. Stroka pravi, da je treba bodiko saditi v humus, to je najboljšo rahlo zemljo, in to v senčno lego. Tudi moško drevo naj bo v bližini, če hočemo, da bo»ženska«obilno obložena z jagodami. No, vsa tri pravila sem prekršil ob nasaditvi. Korenino sem vstavil v ničvreden lapor, ko sem ravno kopal zajemalnik za vodo s strehe, prostor je v popolnosti osončen celo leto in v bližini ni moškega drevesa, ki bi prašil to mojo čudovito bodiko, ki seveda zdaj ni več moja, temveč sinova. Sem pa res vsa leta (zdaj dela to potomec), drevo gnojil. Božje drevesce, tako pravi tudi literatura, uspeva v Sloveniji zgolj v celinskem delu. Ima raje toploto kot mraz. Najbolj je pogosto okoli Celja, na Kozjanskem, v Halozah, na Gorjancih, Beli Krajini, na Kočevskem. Lahko bi rekli tam, kjer uspeva tudi trta. Pač pa raste tudi v gozdovih, v bližini bukev, tam ima senco in toploto, za fotosintezo mu je potreben zgolj en odstotek svetlobe. Tudi v bližini hiše je bodika rada, saj so ji tam na voljo zavetne lege stavbe. Mraz pod minus štiri stopinje Celzija pa pri koreninah težko prenaša. Dobro pa prenaša tako poletno kot zimsko dolgo pomanjkanje vode. Preseneča tudi v tem, da je odporna proti onesnaženemu mestnemu zraku, zato jo ponekod uporabljajo tudi za okrasne žive meje. Striženje dobro prenaša. Čarobno je pozimi skozi okno opazovati zasneženo božje drevesce, polno rdečih jagod. Jagode so strupene za človeka in tudi za ptičji rod, razen za kosa. Včasih smo kar jezni nanj, ko nam dodobra obere drevo do zelenih vej. Toda, ko je huda zima, kosu to privoščimo. Člani štorskega turističnega društva so pred leti opisali BODIKO- BOŽJE DREVO, ki raste pri hiši pokojnega Pungarskega Ladija v Šentjanžu in je najstarejše tovrstno drevo v občini. Treba je vedeti tudi to, da je bodika zaščiteno drevo, čeprav veje in vejice ob praznikih veselo prodajajo na trgu. Tudi lisičke (gobe) v gozdu so zaščitene z zakonom, pa jih tudi lahko vsak kupi na trgu. Pač še ena slovenska značilnost! Ne le človek ali žival, tudi vsako drevo ima eno življenje. In, če je lepo, kot bodika, še posebej! ZANIMIVOSTI (fotografijo moje bodike je prijazno prispevala Srečko Tofant) Jože Kragelj - Jok P.S. Kitajski pregovor pravi, da je pravi moški tisti, ki zasadi drevo, zaplodi sina in napiše knjigo No, jaz knjige še nisem napisal, člankov pa bi bilo za eno knjigo Glede zgoraj citiranega kitajskega pregovora bi zgolj humorno dodal: hvala vsem, ki ste mi pri tem pomagali. 23

24 ZANIMIVOSTI Na podstrešju skednja sameva star kolovrat.»oh, kako dolgočasno je posedati brez dela. Kako mi je žal za starimi časi! Včasih je bilo lepše! Živel sem pri družini, ki je imela veliko čredo ovac. Čez leto sem počival. Na jesen pa sem se veselil, ko se je začelo striženje ovac in priprava na moje delo. Najprej so volno skrbno oprali, posušili in skrtačili KOLOVRAT PRIPOVEDUJE s krtačami (česali volno). Volna je bila stisnjena v»platlc«. Predica je z nogo poganjala moje kolo, volno pa vzela v naročje in začela presti. Jaz sem ji pomagal, da je bila nit čim tanjša in gladka. Ko se je navilo polno vreteno, je predica to nit zvila v klobčič. Iz te volne so se v dolgih zimskih večerih pletli puloverji, kape, šali, nogavice To so bili lepi večeri petja, klepetanja in zgodb. Jaz pa sem se veselo vrtel. Včasih pa je tudi predica vsa utrujena zadremala, da sem skoraj obstal. Takšno je bilo moje življenje nekoč! Danes pa sem osamljen. Ves prašen stanujem na podstrešju, družbo pa mi dela česalec volne. Imam pa lepe spomine na predice, ki so pele:»le predi, dekle predi, prav tanko nit naredi, da se ne bo krtičilo in nitke ne pretrgalo, Boš tanko nit storila, takrat se boš spomnila, kako življenje kratko je in kakor nit pretrga se, trdr, trdr, trdr.«prav tak kolovrat domuje na našem skednju. Po dolgih letih sem z njega obrisala prah in spredla nekaj volne, da sem pokazala vnukom, kako nastane klobčič volne. Marija Gorenjak Ime meseca izvira iz rimske besede»februatio«, kar pomeni očiščenje. Beseda je nekoč imela simboličen pomen, saj je šlo za očiščenje od zlih duhov. V novi Krajinski pratiki iz leta 1775 naletimo na ime» SVIČAN«, ki ga je nato Metelko v novi pratiki za prestopno leto 1824 dokončno NEKAJ O MESECU FEBRUARJU spremenil v svečan, ime, ki ga med drugim uporabljamo še danes. Če so prvotno slovensko ime sečan izvajali od glagola sekati, se zdi, da izvira izraz svečan od ledenih sveč, ki v tem mesecu visijo s streh. NEKAJ O MESECU MARCU Svečnica zelena, cvetna nedelja snežena. Če sv. Peter stol mrazi, dolgo še časa zima trpi! Na svečnico mušice, na poznejše rokavice. Če na svečnico dežuje, kmalu pomlad se oglašuje. Ime meseca je povzeto po imenu rimskega boga»marsa«. Bil je praoče rimskega ljudstva ter zaščitnik in pokrovitelj v vojnah, zato mu je bil posvečen prvi pomladni mesec v starorimskim koledarju. Slovensko ime za mesec sušec srečamo že v rokopisu Martina iz Loke. Uporabil ga je tudi Trubar. Blaž Potočnik in dr. Pečjak sta skušala uveljaviti ime brstnik, ki je bilo sicer lepo, vendar ni izviralo iz ljudstva, ki je za ta mesec poznalo že vrsto starih izrazov, postnik, cepljenka... Ime sušec, ki je obveljalo, pomensko opozarja na čas, ko se zemlja posuši in jo je že mogoče obdelovati. Če sušec prah okrog pometa, prav dobro letino obeta. Kolikokrat sušca megla stoji, tolikokrat poleti ploha pride! 24 Povzetek iz stoletne pratike pripravila Vera Štante - Skok

25 Praktično še nikoli nikjer nisem zasledil kakšnega članka o stolpu, ki že precej časa stoji na Svetini blizu Vrunčevega lovskega doma in kljubuje vsem vremenskim obdobjem. Da je to po svoje pomemben objekt, sem se prvič prepričal v času osamosvojitvene vojne za Slovenijo leta Pripadniki takratne teritorialne obrambe smo ga namreč morali varovati. Je pa celo večkrat buril duhove glede tega, kdo je pravzaprav njegov lastnik. Iz tistega obdobja je v knjigi Viktorja Krajnca z naslovom IZPOLNJENA PRIČAKOVANJA na strani 101 opisana ena izmed mojih anekdot o tem stolpu. Sicer pa lastništvo takrat sploh ni bilo pomembno. Zelo pomembno je dejstvo, da stolp še vedno stoji in da je na zemljišču naše občine. Zgrajen je bil za potrebe takratne ljudske milice, sedaj pa STOLP NA SVETINI je, kolikor vem, v lasti policije. Postavljen je bil leta 1961 in to nekoliko manjši, v trikotni obliki. Tega, ki stoji še danes, pa so pripeljali s Kuma in ga zmontirali leta Za prevoz so poskrbeli pripadniki JLA s svojimi terenskimi vozili, t.i.»džemsi«. Seveda takrat še ni bilo asfalta. V višino meri 35 metrov. Drugi podatki trenutno niso pomembni, če pa bo potrebno, bom izbrskal tudi te. Na srečo so mi dobri prijatelji priskrbeli omenjene podatke in stare fotografije. Kot sem napisal nekje na začetku, je ta stolp buril duhove glede lastništva, mene pa že kar nekaj časa preganja misel na nekaj povsem drugega. Kako bi iz njega uspeli narediti hkrati tudi razgledni stolp in bi imeli od njega dvojno korist? Za nekatere morda popolnoma nora zamisel, za tiste pa, ki dobro poznajo njegovo lokacijo, fantastična turistična atrakcija. Danes takšen tehnični poseg sploh ne predstavlja praktično nobene ovire več. Večkrat sem že kje napisal ali omenil, da je Svetina naša speča lepotica. Poskušajmo jo prebuditi tudi tako, morda pa nam bo po dolgem času le uspelo. Morda bo Svetina nekoč tudi turistični paradiž. Morda? V rokavu je še kar nekaj načrtov. Naš predsednik vlade, gospod Borut Pahor, zelo rad večkrat poudari, da je sreča na strani pogumnih. Lepo povedano, ni kaj. Jaz bom samo še dodal, da tudi na strani optimistov in vztrajnih ljudi ter velikih lokalnih patriotov. Srečko Križanec ZANIMIVOSTI 25

26 ZGODILO SE JE NASMEH LAHKO NAREDI POT OKOLI SVETA 26 Ob prihajajočem prazniku žena in vseh mam tega sveta se tudi otroci na različnih šolah, skupaj s svojimi mentorji, pripravijo na te prelepe dni, ki so kot mame vedno v cvetju. Še posebej izrazito drug pred drugim kažejo delovno vnemo, ko pripravljajo presenečenje za svoje starše. Izredno ponosi so na svoje izdelke, ponosni so na svoje besede.»otroci so naše bogastvo.«včasih se mi zdi beseda bogastvo neprimerna, saj pravzaprav bogastvo ni to, kar otroci zahtevajo pričakujejo. Če pa je temu že tako, lahko rečem, da si tega bogastva nekateri ne zaslužijo. Kljub veselim trenutkom, mislim, željam ob prazniku žena in mam ne morem mimo lakote, ki pesti otroke po svetu, ne morem mimo vojne, ki trpinči ljudi po vsem svetu in ne morem mimo staršev, ki ne vedo, zakaj je nekdo na»tem svetu«. Ta nekdo je prepričan, da ga imamo radi. Namenoma sem z mislimi odšel stran od besede»otrok«in ga zamenjal z»nekdo«. Ker, se mi zdi, da je to prva beseda, ki jo uporabimo za nekoga, za katerega se ne spomnimo imena, pravzaprav niti ne vemo, kdaj in kje smo ga srečali. Ja, nekdo. Mamica je kakor zarja, zjutraj se smehlja, ko še v postelji se dete s sanjami igra. So valovile besede znane pesmi iz ust otrok, ki so jo na eni od šol pripravili in zapeli otroci svojim mamam. Bilo je presenečenje, bilo je veselje, bile so solze sreče, a v nekaterih srčkih je ostala žalost, ker: ko sem ponavljal to pesem, ni bilo med starši nikogar, ki bi ga lahko zrl v oči in z besedami božal po srcu. Ostal sem sam in razmišljal, zakaj moja mamica ni mogla priti, da ji dam to darilo, da ji s ponosom pogledam v oči pred množico mojih sošolcev in mentorice, da ji izlijem svoj trud. Kje pa je tvoja mami, čutim poglede svojih sošolcev. V službi je, pa ni mogla priti, si v mislih ponavljam izgovor, čeprav vem, da je doma, a mi ni jasno, zakaj ne more biti ta trenutek z mano. Me nima rada, sem kaj narobe naredil, sem res tako slab otrok človek, da noče biti z mano, kaj naj naredim, kako naj popravim svoje napake? In še vedno so v mojih ušesih odzvanjale besede pesmi In zato nikdar mamice ne dam, eno le na svetu širnem mamico imam. V predprazničnem času, času cvetja, kot sem ga poimenoval, je tudi mene razočaralo spoznanje, da nekateri otroke jemljejo kot številke nič ljubezni ni v tem. Mamica je kakor sonce, srček njen je zlat, kakor žarek, ki posije od nebeških vrat. In zato nikdar mamice ne dam. Eno le na svetu širnem mamico imam. Sestavek sem najprej želel podpisati z inicialkami, pa ga ne bom, saj s ponosom razmišljam tako. Emil Kačičnik

27 SMUČARSKI TEČAJ NA CELJSKI KOČI Nekaj utrinkov z letošnjega smučarskega tečaja na Celjski koči, ki ga je organiziral Smučarski klub Štore. Takšen, kot je bil letošnji tečaj, jih že dolgo ni bilo. Otroke je spremljalo lepo vreme in odlično pripravljeno smučišče. Vsem je uspelo osvojiti smučarske veščine in vsi že komaj čakajo, da jih uporabijo še na drugih smučiščih. ZGODILO SE JE Emil Kačičnik ŠTEFANOVANJE BLAGOSLOV KONJ KONJENIŠKEGA DRUŠTVA ŠTORE Konjeniško društvo Štore se je tudi letos udeležilo povabila krajevne skupnosti Teharje na blagoslov konj. Prireditev poteka že tradicionalno. Zbor konj je bil pri g. Marjanu Pajku, kjer smo se zagreli ob kuhanem vinu. Blagoslova se je udeležilo kar veliko konjenikov iz okoliških občin. Po končanem blagoslovu pa smo se člani društva sestali še v naših novih prostorih ter veselo zapeli in nazdravili zdravju konj, ki jih bo varoval svetnik»sveti Štefan«. Članica KD Štore Vera Štante - Skok Ponosno s praporom na blagoslov Štorski mušketirji čakajo na blagoslov konjev 27

28 VI SPRAŠUJETE, ŽUPAN ODGOVARJA DELOVANJE SEMAFORJA Z nadvozom smo v občini Štore pridobili tudi prvo semaforizirano križišče. Začetno navdušenje ob otvoritvi našega ponosa nadvoza Lipa se je počasi stopilo z vsakdanjikom. Uporabljamo ga, kot da stoji tu že celo večnost. Veliko smo pridobili z njim. Kljub temu pa se mi ob vseh pozitivnih vidikih, ki nam jih je prinesel nadvoz, ob jutranjem hitenju v službo poraja vprašanje. Kje naj se vključim na regionalno cesto - preko nadvoza ali v spodnjih Štorah, če sem namenjen proti Šentjurju? Poskušal sem vse možnosti in kalkulacije in moram priznati, da sem v primeru, da so zapornice dvignjene, na cesti prej v spodnjih Štorah. Če pa so zapornice spuščene, pa je vsa zadeva malo bolj postavljena na kocko. Mislim, da se sleherni voznik spominja dolgih čakalnih vrst pred zapornicami in sam jih velikokrat podoživim. Vendar si vsakokrat mislim, da je manjša možnost, da bodo zapornice spuščene (pa čeprav se mi zdi, da so nenehno v vodoravnem položaju), kot pa da bom po prihodu z nadvoza naletel na uvidevnega voznika, ki bo dobrohotno ustavil, čeprav je na prednostni cesti. Takšni smo pač ljubi Slovenčki. Peljemo se v strnjeni koloni, gledamo predse ali pa stran, da le ne bi uzrli prosečega obraza voznika, ki milostno čaka, da se bo varno vključil na cesto. In ko zjutraj v spodnjih Štorah pogledam predse in v vzvratno ogledalo, vidim, da imam kar nekaj somišljenikov. Po zgornjem uvodu pa se mi poraja vprašanje, ki ga naslavljam na vas, gospod župan; Ali je funkcija semaforiziranega križišča ob vznožju nadvoza v celoti izkoriščena oz. kdaj bo? Mislim, da je bila investicija previsoka, da bi nas semafor zgolj z utripajočo lučjo opozarjal, da gre za spremembo prometnega režima. Hvala za vaš odgovor. Dušan Volavšek Za odgovor smo se obrnili na projektanta in nadzornega inženirja g. Milana Grabarja, dipl. ing. gradbeništva.»vzrok za neobratovanje semaforja je v stališču upravljavca državne ceste G2-107, Direkcije RS za ceste, ki je ob izdaji uporabnega dovoljenja pogojevala zagon svetlobnih signalnih naprav (semaforja) v križišču z uspešno opravljenim komisijskim ogledom, ki je potreben za prevzem rekonstruirane glavne ceste G Prav tako je pogoj za prevzem objekta v upravljanje uspešno opravljen kvalitetni pregled izvedenih del, ki v zimskem času ni bil mogoč. Zaradi omenjenih aktivnosti in stališča Direkcije RS za ceste, ki po našem mnenju ni smiselno in upravičeno, do danes semaforji niso obratovali. Tako lahko ocenjujemo, da bo semafor pričel z obratovanjem takoj po odpravi morebitnih nepravilnosti, ugotovljenih na komisijskem ogledu, ki bo v ponedeljek, «28

29 Zbor združenja zahodnoštajerske pokrajine za pomoč pri demenci Spominčice Šentjur je bil z dragoceno podporo združenja Spominčica Slovenskega združenja za pomoč pri demenci, na čelu s tedanjim predsednikom doc. dr. Alešem Kogojem, dr. med., spec. psihologije iz Ljubljane, krajevne skupnosti in občine Šentjur, ustanovaljen Vsled navedenega ima registrski sedež v Šentjurju, kjer so v domu starejših Šentjur, z direktorjem g. Goričanom, nudili vso pomoč, da se je združenje lahko sploh ustanovilo. Glavna ustanoviteljica in pobudnica tega združenja pa je bila dr. Zlata Felc, ki je obenem tudi predsednica Spominčic. Svetovalni telefon je še vedno pri združenju Spominčica v Ljubljani, deluje vsak delovni ponedeljek, sredo in četrtek od 15. do 17. ure na tel. št. O1/ Združenje zahodnoštajerske pokrajine je prostovoljno, samostojno, humanitarno, neprofitno in nevladno združenje fizičnih oseb, povezanih z dejavnostjo pomoči bolnikom z demenco, ki je najpogostejša duševna motnja v starosti. Svoje cilje dosega s pomočjo UO, komisije za izobraževanje in mednarodno povezovanje ter vodje skupine za OBČNI ZBOR SPOMINČIC samopomoč, g. Helene Jazbec. Izveden je bil sklop šestih predavanj o demenci z naslednjo tematiko: 1. Demenca ali starostna pozabljivost; 2. Kako demenco prepoznamo; 3. Pravica bolnikov z demenco; 4. Razumevanje potreb pri bolnikih z demenco; 5. Obravnava starostnikov z vidika nege in komunikacije; 6. Alzheimerjeva bolezen. Predavali so strokovnjaki iz Ljubljane, Maribora, Vojnika in doma starejših Šentjur. Skupina za samopomoč se je sestajala vsak prvi delovni četrtek od 17. do ure. Glavni izobraževalni program je zajemal: pomoč svojcem oseb z demenco,»pomagaj se mi spomniti«in pogled v svet oseb z demenco. Število udeležencev je bilo zadovoljivo, letos pa si želimo, da bi jih bilo še več. V letu 2009 načrtujemo pet predavanj ter vsak prvi četrtek sestanke skupine za samopomoč od v domu starejših v Šentjurju. Teme predavanj: 1. Varnejše bivanjsko okolje za osebe z demenco; 2. Pomoč svojcem bolnikov z demenco; 3. Poti k sporazumevanju z osebami z demenco: besedno in nebesedno sporazumevanje; 4. Ohranjanje gibalnih aktivnosti pri osebah z demenco; 5. Stari spomini in splošne izkušnje kot opora k sporazumevanju. Udeleženci bodo dobili informacije, da bodo bolje razumeli osebe z demenco, izmenjavali si bodo izkušnje, lažje razumeli svojce oseb z demenco, ki doživljajo stiske tudi zaradi nerazumevanja bolezni. Tako bodo oboji lažje dosegli višjo kakovost življenja. Vsi si bomo prizadevali pridobiti čimveč novih članov. Člani z ustreznim strokovnim in praktičnim znanjem bi se na področju demence udeleževali primernih izobraževanj v Sloveniji in v tujini. Ostali pa bi spoznavali to bolezen, ki ne prizanaša in ne izbira. Dobili pa bi tudi informacije, kako spoznati bolezen in kako jo v začetni fazi zavirati, da ne napreduje prehitro. Več informacij o Združenju Spominčica lahko dobite vsak prvi delovni četrtek od 16. do 17. ure na tel. št. O3/ Marija Lamut SREBRNE NITI ZAHVALA 6. januarja, ko sem praznovala 80. rojstni dan, sta me na domu prijetno presenetila župan občine Štore, g. Miran Jurkošek, in predsednik društva upokojencev, g. Mirko Vešligaj. Za pozornost in lepe želje se jima najlepše zahvaljujem. Albina Kok 29

30 SREBRNE NITI V SPOMIN Tistega januarskega popoldneva je mraz še posebno stiskal, kot da se hoče tudi narava v vsej svoji moči posloviti od človeka, ki mu je bilo v zibelko položeno nekaj več. Na kompolskem pokopališču smo se poslovili od Vladimirja Edvarda Renčlja. Vlado, kot smo ga klicali, se je rodil 15. marca leta 1926 delavski družini na Opoki. Že kot kratkohlačnik je začutil potrebo po likovnem ustvarjanju. Običajne otroške igre so mu bile tuje, raje je posedal pri sosedu lončarju, ki mu je včasih dal kakšno kepo gline, s katero je lahko nahranil svojo domišljijo. Pozneje je glino zamenjal za svinčnik in pisal in risal na vsak košček papirja. Ko mu je bilo 13 let, mu je umrla mama, dve leti kasneje pa je bila družina Renčelj izseljena v Srbijo. V Štore so se vrnili leta 1945 in Vlado se je zaposlil v železarni kot električar in kasneje ob delu končal srednjo tehniško šolo. Zagledal se je v Faniko Kavka in vzela sta se. V zakonu sta se jima rodila sinova Zlatko in Vasja. V Kompolah si je družina sezidala hišo, v katero so se vselili leta Kljub trdemu delu je Vlado vedno našel čas za svoje umetniško ustvarjanje. Leta 1982 se je upokojil in potem slikal in slikal... Marsikatera hiša se ponaša z njegovo sliko. Leta 1998 je ob občinskem prazniku dobil bronasti grb občine Štore. Ime Kompole oziroma Štore je Vlado ponesel na svojih razstavah po Sloveniji in tudi v tujino. Pa je prišla bolezen, zahrbtna in vztrajna, ki je bila močnejša in Vlado je moral kloniti. S spoštovanjem se ga bomo spominjali. 30 Ivanka Tofant

31 Trenutne aktivnosti društva Društvo v novem letu nadaljuje z začetimi aktivnostmi. Štirje projekti so že v izvajanju. Pripravljamo se na izvajanje še štirih projektov, ki vam jih bomo predstavili v naslednji številki. Na poziv za nabor projektih idej za leto 2010 je prispelo kar 21 idej, ki smo jih že pregledali, obravnaval jih je upravni odbor in sprejel prednostne vsebine, ki bodo podprte v letu Podprte bodo aktivnosti, ki bodo nadaljevanje ali nadgradnja projektov 2008 in 2009, podpora trženju produktov območja in varstvu okolja. Pripravljamo dopolnitev DRUŠTVO»RAZNOLIKOST PODEŽELJA«Lokalne razvojne strategije, v marcu pa objavo javnega poziva za nabor projektov za leto O tem, kaj je poslanstvo društva, kaj pristop»leader«in kakšne so možnosti in priložnosti, da se preko tega uresničujejo podjetne in inovativne ideje na podeželju, seznanjamo društva, ki so naši člani, na njihovih zborih članov. Vabilo na 2. zbor članov društva 17. marca ob 16. uri bo na turistični kmetiji Slemenšek v Razgorju 2. zbor članov našega društva. Vabimo člane, pa tudi vse, ki želite izvedeti kaj več o skupnem pristopu k razvoju podeželja občin Celje, Laško, Štore in Vojnik, da se nam pridružite. Letos bo zbor članov volilni. Po zboru bo sledila predstavitev projektov v izvajanju. Spletna stran društva Aktivirali smo spletno stran, ki je še v dodelavi. Vabimo vas, da si jo ogledate, nam morda posredujete kakšno pobudo, vprašanje. Spletna stran je: na kateri si lahko preberete več o poslanstvu društva ter aktivnostih na projektih. O DELU DRUŠTEV PROJEKTI V IZVAJANJU Kraške jame na območju občin Celje, Laško, Štore in Vojnik Na območju občin Celje, Laško, Štore in Vojnik je registriranih 26 kraških jam. Vse so naravne vrednote državnega pomena. Nekatere med njimi ležijo znotraj ekološko pomembnih območij, Nature 2000 ter znotraj vodovarstvenih območij. Jame bomo ponovno raziskali, dokumentirali, določili njihovo lego. Natančno določene lege vhodov jam in podatki o jamah bodo koristili upravljavcem vodnih virov, izdelovalcem tematskih pohodnih, kolesarskih, učnih in drugih poti, upravljavcem naravnih vrednot, turističnim ponudnikom. Grožnja na poti trajnostnega razvoja ter zdravega in kvalitetnega življenja posameznika so tudi divja odlagališča odpadkov v kraških jamah, ki predstavljajo grožnjo virom pitne vode. Vzpostavili bomo digitalni kataster divjih odlagališč odpadkov v jamah. Za divja odlagališča bomo skušali opredeliti vpliv na okolje ter predlagali način sanacije. Z osveščanjem javnosti bomo pomagali pri preprečevanju nadaljnjega obremenjevanja jam ter s tem tudi pitne vode. Uspešno začeli s projektom»razvoj ponudbe učnih in oglednih vsebin na podeželju«kgzs-zavod CE V okviru projekta»razvoj ponudbe učnih in oglednih vsebin na podeželju«želimo na območju občin Celje, Laško, Štore in Vojnik razviti mrežo ponudnikov, ki jih bomo smiselno vključili v izobraževalni program vrtcev in šol ter tudi v turistično ponudbo kraja. Izdali bomo katalog ponudbe učnih in oglednih vsebin na podeželju za vrtce, šole in ostale obiskovalce. Na KGZS Zavodu-CE smo za potencialne ponudnike v januarju izvedli dve zelo dobro obiskani delavnici, in sicer prvo na temo usposabljanje za delo z otroki in drugo na temo kako pripraviti programe ogledov za obiskovalce. Na prvi delavnici, ki smo jo izvedli 15. januarja v prostorih KGZS-Zavoda CE v Celju, so se bodoči ponudniki usposabljali za delo z otroki iz vrtcev in osnovnih šol. Vzgojiteljica iz vrtca Laško Darija Učakar in učiteljica Polona Bastič iz OŠ Vojnik sta podrobno predstavili učne vsebine v vrtcih in v nekaterih razredih osnovne šole. Udeleženci so spoznali, v katere učne vsebine bi lahko vključili predstavitev in ponudbo svojih kmetij. V nadaljevanju sta obe predavateljici podali zelo koristne napotke za delo z otroki oz. za podajanje snovi na takšen način, da je Utrinek z delavnice otrokom razumljiv in predvsem zanimiv. Pri sprejemanju skupin je zelo zaželeno, da so otroci aktivno vključeni v učni proces, da se jih zaposli, da sami poskusijo kaj narediti in lahko ta izdelek pokažejo. 31

32 O DELU DRUŠTEV Na drugi delavnici, izvedeni 29. januarja v Sorževem mlinu pri Novi cerkvi, je bil poudarek na pripravi programov za obiskovalce. Predavateljica Polona Zorko iz STIK-a Laško je pripravila zelo dobre napotke za sprejem obiskovalcev, ki so zajemali načrtovanje ogledov, pripravo primernih pogojev za sprejem skupin, oblikovanje in izračun cene za ogled kmetije, pripravo na vodenje ter ob odhodu skupine obvezno analizo izvedbe vodenja. Veliko konkretnih primerov je omogočilo lažje razumevanje predstavljene teme. V nadaljevanju je Dean Muhovec, prav tako iz STIK-a Laško, prisotne opozoril, na kaj naj bodo pozorni pri pisni predstavitvi svojih programov, ki jih bomo predstavili v skupnem katalogu ponudnikov učnih in oglednih vsebin na podeželju, ki bo na voljo šolam in vrtcem. Prve in druge delavnice se je udeležilo več kot 20 bodočih ponudnikov, v projekt pa jih je trenutno vključenih več kot 30, pridružujejo se nam še novi. Skupina udeležencev je zelo pestra, nekateri že imajo veliko izkušenj pri sprejemanju skupin in pridno tržijo svojo dejavnost, drugi so šele pri začetni ideji. Udeleženci so pohvalili izbor tem in predavatelje in ker se veliko naučijo tudi iz izkušenj drugih prisotnih, bomo na njihovo željo v projekt vključili oglede kmetij, ki svojo dejavnost že tržijo. Dediščina je skrb vseh nas Porta B, Zavod za razvoj in promocijo kulturne dediščine Revitalizacija kulturne dediščine je projekt, ki smo ga na zavodu Porta B začeli izvajati oktobra lani znotraj lokalne akcijske skupine (LAS) občin Celje, Laško, Štore in Vojnik Društva»Raznolikost podeželja«. Namen projekta je oživitev kulturne dediščine na območju omenjenih občin ter oblikovati pozitiven pristop do revitalizacije in vsebinske oživitve vseh potencialov naravne in kulturne dediščine. Del dediščine danes je kot tak ovrednoten, del še čaka na vrednotenje, del spomenikov je zaščitenih in v fazi obnove, del jih še čaka na razglasitev ali obnovo. V sklopu projekta smo izvedli prve delavnice po posameznih občinah, kjer smo želeli s svojo strokovnostjo in znanjem pomagati posameznikom - lastnikom in upraviteljem (ne)materialne dediščine pri njeni obnovi oziroma vzdrževanju ter pri pridobivanju nepovratnih sredstev. Opravili smo že prve oglede na terenu in se z lastniki dogovorili za sodelovanje pri obnovi objektov kulturne dediščine. Z delavnicami in individualnimi svetovanji bomo nadaljevali tudi v prihodnje. Izdali smo prvi spletni priročnik Kako varovati dediščino, v nadaljevanju projekta jih bomo še nekaj, postavili bomo tudi razstavo in organizirali izobraževanja na temo pristopa h kulturni dediščini. Ker obnova kulturne dediščine ni vedno stvar odločitve posameznika, temveč sodelovanje več posameznikov znotraj kompetentnih institucij, je najbolj pomembno vzpostaviti in negovati medsebojni dialog. To smo želeli doseči z javnim posvetom stroke in lastnikov dediščine s širšega Celjskega. Samo tako bomo omogočili enakomeren razvoj celotnega področja, ki bo temeljil na ohranjanju in revitalizaciji dediščine ter njeni vključitvi v dopolnilne dejavnosti na kmetijah in turistične programe na podeželju.»spoznajmo čebelarsko dediščino«32 Čebelarsko društvo Laško Čudovito čebelarsko razstavo, ki že nekaj let domuje v domu starejših Thermane d.d. in jo je videlo že lepo število ljudi iz cele Slovenije, smo se namenili nadgraditi s projektom, ki smo ga naslovili»spoznajmo ČEBELARSKO DEDIŠČINO«. Rok za pripravo je bil zelo kratek, čas - sredina poletja in s tem dopustov - zelo neugoden. Marine Bezgovšek, Jožija Blagotinška in moje malenkosti - avtorja tega prispevka vse to ni zmotilo. Ideje so vrele na dan in pripravili smo projekt, katerega namen je promocija čebelarstva preko ureditve vrtov zdravilnih in medovitih rastlin ter delavnic in predavanj s čebelarsko tematiko. S projektom smo kandidirali na razpisu LAS»Raznolikost Projekt smo predstavili vojniškim in celjskim čebelarjem podeželja«za sredstva»leader«(nepovratna sredstva evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja) in bili izbrani. Projekt»Spoznajmo čebelarsko dediščino«že pričenjamo izvajati. Razdeljen je v tri faze in se bo izvajal v letu 2009 in Ovrednoten je na ,28 EUR. Sofinanciranje s strani»leader«bo EUR. V projekt so se poleg ČD Laško kot pobudnik, prijavitelj in izvajalec vključili tudi STIK Laško in Thermana d.d. Laško. Spisek udeleženih pa še ni končan, kajti k sodelovanju je povabljenih še kopica strokovnjakov in organizacij, računamo pa tudi na pomoč občine. Vabimo vas, da spremljate objave v medijih in se udeležujete naših dogodkov.

33 Trenutno je odprtih le nekaj razpisov. Na kratko vam jih predstavljam. Ukrep za naložbe mladih prevzemnikov: vlagatelji so kmetijska gospodarstva, ki jim je bil ali jim bo dodeljen status mladega prevzemnika po vlogi za leto 2008, predmet podpore so enostavne in zahtevne naložbe v lastno pridelavo kmetijskih proizvodov ter naložbe, namenjene izvajanju storitev s kmetijsko mehanizacijo, pogoji: vlagatelj mora izpolnjevati določene pogoje, med drugim mora njegova vloga doseči vsaj 18 točk; upravičeni stroški novogradnje in obnove objektov, nakup opreme in kmetijske mehanizacije (pri tem so postavljeni precej strogi pogoji za racionalno rabo kmetijske mehanizacije), prva postavitev ali prestrukturiranje trajnih nasadov, mrež proti toči, nakup in postavite zavarovanih prostorov, namakalne opreme, postavitev pašnikov in obor, nakup računalniške programske in strojne opreme, finančna pomoč se zagotovi v obliki nepovratnih sredstev od 50 % do 60 % (na OMD) vrednosti naložbe (brez DDV), razen pri nakupu kmetijske mehanizacije, kjer je 30 % oz. 40 % za kmetovanje na OMD. Ukrep ohranjanje in izboljšanje dediščine podeželja: vlagatelji so lahko pravne in fizične osebe ter lokalne skupnosti, ki so lastniki objekta ali zemljišča, kjer se bo izvajala naložba, predmet podpore - naložbe so razdeljene na 5 sklopov: - sklop 1: obnova kulturne, etnološke dediščine na podeželju, ki je nepremični spomenik lokalnega ali državnega pomena, - sklop 2: muzeji na prostem, ki prikazujejo kulturo in način življenja na podeželju, - sklop 3: ekomuzeji, - sklop 4: prostori za postavitve stalnih razstav etnološke dediščine, - sklop 5: ureditev in izgradnja tematskih poti, ki povezujejo naravne in kulturne znamenitosti določenega območja (vsaj 1 točkovno lokacijo naravne in kulturne dediščine, ki je vpisana v register nepremične kulturne dediščine, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo); pogoji: zagotovljena mora biti zahtevana dokumentacija, naložba se mora izvesti zunaj naselij s statusom mesta, vloga mora doseči 15 točk, upravičeni stroški so stroški v zvezi z obnovo ali izgradnjo objekta, nakup opreme (sklop 2, 3, 4 in 5), splošni stroški, finančni pogoji: nepovratna sredstva v višini 50 % naložbe (brez DDV). Za dodeljena sredstva se obračuna akontacija dohodnine. Ukrep zgodnje upokojevanje kmetov: vlagatelji so kmetje, starejši od 57 let, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na opravljanje kmetijske dejavnosti, še ODPRTI RAZPISI MKGP niso upokojeni in so pripravljeni kmetijo prenesti na izbranega prevzemnika, predmet podpore je izplačilo sredstev v obliki letne rente upravičencem, pogoji: med drugimi je pogoj, da kmetija, ki je predmet prenosa, ne sme biti manjša od 5 ha primerljivih kmetijskih površin, finančni pogoji: obdobje prejemanja rente je 10 let oz. do 70. leta starosti prejemnika. Renta je sestavljena iz fiksnega in variabilnega dela. Ukrep podpora ustanavljanju mikro podjetij: vlagatelji so podjetja, ki so ob oddaji vloge registrirana za upravičene dejavnosti, kot so s.p., gospodarska družba ali zadruga, predmet podpore so naložbe v že registrirana podjetja, kjer se naložba nanaša na določene dejavnosti (nekatere predelovalne dejavnosti, oskrba z električno energijo, plinom in vodo, gostinske nastanitvene dejavnosti, veterinarstvo, predšolsko vzgojo, socialno varstvo za nastanitvijo ali brez nastanitve, čuvanje, oskrba in nega hišnih živali), pogoji: vlagatelj mora imeti sedež ter izvesti naložbo izven dejavne kmetije, vlagatelj mora imeti sedež ter izvesti naložbo izven naselij s statusom mesta, upravičeni stroški: gradbena in obrtniška dela, usposabljanje za potrebe dejavnosti, nakup nove opreme, vključno z IKT ter splošni stroški, finančni pogoji: nepovratna sredstva 50 % vrednosti naložbe brez DDV. Ukrep diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti: vlagatelji so lahko podjetja, registrirana kot kmetija z dopolnilno dejavnostjo, s.p., gospodarska družba ali zadruga, ki z vlogo dosežejo vsaj 25 točk, predmet podpore so naložbe v proizvodne dejavnosti, povezane s tradicionalnimi znanji na kmetiji, proizvodne dejavnosti, povezane s predelavo proizvodov izven priloge I, pridobivanje energije za prodajo iz obnovljivih virov energije, prodajne dejavnosti (prodaja lastnih in drugih proizvodov na kmetiji), turizem (nastanitvene dejavnosti, strežba jedi in druge negostinske dejavnosti) ter druge dejavnosti, upravičeni stroški: gradbena in obrtniška dela, posebno usposabljanje za potrebe opravljanja dejavnosti, nakup opreme in ostali splošni stroški, upravičeni so stroški, nastali od datuma izdaje odločbe, finančni pogoji: nepovratna sredstva 50 % vrednosti naložbe brez DDV. Za dodeljena sredstva se obračuna akontacija dohodnine. Za več informacij o razpisih pokličite info točko KGZS-Zavod CE na številko 03/ O DELU DRUŠTEV 33

34 O DELU DRUŠTEV 34 Izobraževanje je pomembna prvina lovstva, slovenska lovska organizacija pa je tudi naravovarstvena organizacija, katere glavni cilj je varstvo narave in trajnostno upravljanje z divjadjo, ki bo ob aktivnem sodelovanju s souporabniki prostora na dolgi rok zagotavlja in spodbuja biotsko pestrost naravnega okolja. Že pred sto leti so slovenski lovci zapisali v svojem ustanovnem aktu, da bo ena njihovih glavnih nalog izobraževanje njih samih kot tudi okolja, torej ostalih državljanov, začenši z otroki. Danes je naloga vsakega člana lovske organizacije, da obnavlja in poglablja znanje o okolju in lovstvu, po možnosti pa ga tudi prenaša na nelovce, če seveda obstaja takšen interes. Naša organizacija je specifična interesna združba, katere član je lahko vsak moralen državljan in tako stojimo v vrsti pred jesenskim lovom kmetje, delavci, zdravniki, policisti, profesorji in duhovniki. Zelo veseli smo žensk v svojih vrstah, pa so zaenkrat še zelo redke. Nobena stihija ni dovoljena, vlada skoraj vojaški red. Dvaindvajsettisoč udov nas je trenutno včlanjenih v slovensko lovsko organizacijo, kmalu nas bo manj, saj zaradi vse strožje zakonodaje, koncesionarstva in drugih dejavnikov, prednostno zdajšnje recesije, biti lovec ne bo dano vsakemu. V lovski družini»bojansko«izkazujemo velik pomen izobraževanju. Lovski izpit smo tako ali tako opravili vsi, imamo nekaj lovskih čuvajev (tudi Tonči, ki ga tu predstavljam, je čuvaj), mentorjev za vzgojo začetnikov imamo ravno prav, vrhunska kinologa, ki vesta vse o psih, sta v družini dva (Bogdanovič, Cmok) in celo dva lovska tehnika premoremo LOVEC TONČI S KOMPOLSKIMI OTROKI (starešina Jelen in Ludvik Zvonar). V svoj šolski program so nekatere osnovne šole na Slovenskem uvedle tudi kratka, vendar za otroke zanimiva predavanja o lovstvu. Tudi v naši občini izkazuje že dolgo vrsto let takšen interes podružnična šola v Kompolah. Hvalevredno od tamkajšnjega učiteljskega kolektiva in seveda vodstva, ki to dovoljuje in pospešuje. Mnogo let, kar od povojnega časa druge svetovne vojne naprej, je vsakoletno obiskoval otroke in jim predaval lovsko znanje pokojni stari lovec Jagrov Nača, v našem prostoru znan živalozdravilec. Od njegovega odhoda v večna lovišča naprej to uspešno dela lovski čuvaj Tonči Rozman, domačin in lovec od zibeli naprej. Na pričajoči fotografiji je upodobljen z letošnjim otroškim vrtcem v Kompolah, srečuje pa se seveda z otroki šolskih letnikov in jim govori o življenju živali v gozdu, pomoči lovcev živalim v hudih zimah, o krmljenju ptic pozimi. LD Bojansko je vsa leta dajala šolam ptičjo pičo, predvsem zrnje in semena. No, recesija nas vse stiska za vrat, tako je tudi ta pomoč zadnji čas izostala. Lovec Tonči odgovorno in z velikim žarom opravlja svojo funkcijo več kot 20 let. Otroke tudi popelje v naravo, kjer jim pokaže lovske naprave, preže, solnice. Organiziral jim je tudi pečenje kostanja pri lovskem bivaku v Šentjanžu. Vse v stilu koristnega s prijetnim. In tako je prav, mar ne? Ja, tudi lovstvo je drugačno, kot je bilo. Včasih je bilo domena bogatih, nato so v socialističnih časih sicer lahko lovili vsi, funkcionarji so pač imeli prednost in ker se jim ni bilo treba kaj prida lovsko izobraževati, je tu in tam kakšen tak funkcionar prišel domov z lova s krvavimi gatami in iz tega je potem nastal politični problem! Ti, lovec in čuvaj Tonči, pa kar tako naprej in še druge navduši za svoje nesebično delo! Kulturni referent LD Jože Kragelj -Jok

35 V soboto, 3. januarja 2009, smo se štorovski planinci pridružili brežiškim, ki so vabili na 3. pohod po poti slovenskega tolarja. Start je bil v zaselku Osredek, ki leži na obrobju kozjanskega parka. Brez pomoči planinskega vodnika in predsednika PD Brežice bi startno mesto težko našli, saj je do tja kar nekaj zavitih poti. Sledili smo njegovemu vozilu in kmalu zagledali na gričku kupček zgradb, pred njimi pa množico pohodnikov. Takoj smo uganili, da je to domačija Ivka Godlerja, ki je pobudnik in gostitelj pohoda. Ob izstopu iz avtobusa smo ugotovili, da zima kar pošteno kaže zobe, saj je bilo kljub soncu in deveti uri dopoldne zelo mrzlo. Narava je bila še vedno odeta v rahel sneg, ki mu je dodalo poseben čar ivje, oprijemajoče se vsake vejice in travne bilke.tudi oster veter je pripomogel k nizki temperaturi. Organizatorji pohoda so nam zaželeli dobrodošlico, nam opisali smer pohoda ter pokazali vrh hriba, ki se je belil v daljavi. Skozi zaselek smo oblikovali kar lepo kolono ter se po dobri uri zmerne hoje ustavili pred smerokazom za Veliki vrh z višino 701 meter. Da ne bi prehitro omagali, so nas ustavili mamljivi prigrizki ter kuhano vino in čaj. Po kratkem postanku ob prijetnem klepetu smo PO POTI SLOVENSKEGA TOLARJA se zagrizli v hrib. Pot je bila dokaj strma in spolzka, zato previdnost ni bila odveč. Pot je obraščalo pobeljeno drevje, pod njim pa gosto resje, ki je že kazalo nastavke za cvetove. Po slabi uri hoje navkreber smo vsi segreti zagledali obeležje, ki je opozarjalo na naš cilj. Ob klopci za počitek ter skrinjici z vpisno knjigo je stal trikoten spomenik z letnicami ter vdelanimi kovanci slovenskega tolarja, edinega res našega denarja. Kaj hitro se je iz grl pohodnikov oglasila slovenska himna. Obrazložili so nam tudi, kako je prišlo do postavitve obeležja ter kdo vse je poleg domačina Ivka Godlerja zaslužen za ta spomenik. Priložnostni pesnik nam je prebral pesem o denarju, ki jo je pridno sestavljal med potjo, zapeli smo še nekaj ljudskih in planinskih pesmi, nato pa smo se po drugi strani spustili v dolino. Kmalu so nas spet ustavili domačini s priboljški. Poleg njih nas je grela tudi njihova prijazna beseda. Pot se je nato vila malo navzdol čez travnike in skozi gozd pa znova malo navkreber in že smo zagledali parkirane avtomobile, ki so nas čakali na startu oziroma cilju pohoda. Kmalu smo se znašli v Ivkovi kleti, kjer nas je poleg žlahtne kapljice čakala tudi topla malica. Ob prijetnem klepetu in nekaj zapetih pesmih smo se poslovili od gostiteljev ter se odpravili proti domu. Poiskali smo novo pot ter si ogledali še nekaj zanimivih vasi v krškobrežiški okolici. Posebej nas je nasmejal naš šofer, ki je zjutraj po telefonu napačno razumel našo vodnico. Namesto besede pohod je razumel besedo pogreb. Čudno se mu je zdelo, zakaj mu je svetovala, naj vzame s sabo dobre čevlje. Še bolj je bil presenečen, ko nas je videl prihajati na avtobus s palicami. V veselem razpoloženju in prijetno utrujeni smo se dokaj zgodaj vrnili domov, veseli, da smo spoznali nove kraje in si pridobili nove prijatelje. Ker radi raziskujemo še neodkrite kotičke naše domovine in izbiramo še neraziskane poti, smo zelo hvaležni brežiškim planincem in domačinom, da so nam pokazali ta del Kozjanskega. Posebej se zahvaljujem predsedniku PD Brežice, našemu vodniku Tonetu, Ivku Godletju, ki je odprl vrata svojega hrama, pa tudi vsem planincem in njihovim prijateljem, ki so se trudili, da je pohod v mrzlem januarskem dnevu uspel. Upam, da naše srečanje ni bilo zadnje. Planinsko društvo Železar ŠTORE Jožica Krajnc O DELU DRUŠTEV REZULTATI DELA GASILCEV V LETU 2008 Ni dolgo od tega, ko smo leto 2008 zaključili, se od njega poslovili in že zakorakali v novo Pred nami je še samo občni zbor, kjer bomo uradno potrdili zaključni račun in analizirali delo skozi leto, ki je za nami. Gasilci prostovoljnega gasilskega društva Štore se imamo v preteklem letu z marsičim pohvaliti, saj smo veliko postorili za gasilski dom. Kljub temu, da smo veliko pridobili na področju operative, seveda z veliko pomočjo lokalne skupnosti, to je s strani občine Štore, ki je financirala nakup drage gasilske opreme, smo zraven primaknili še iz svojega mošnjička. Velika zahvala ljudem, ki imajo posluh in razumevanje za potrebe gasilstva. V letu 2008 nam je uspelo zamenjati skoraj vsa popolnoma dotrajana okna in vrata na gasilskem domu, zato moramo povedati, da brez pomoči dobrih občanov, ki so nam pomagali s prostovoljnimi prispevki za koledarje, to nikakor ne bi bilo izvedljivo. Tokrat upamo, da je še pravi čas, da se vam, spoštovani občani, še enkrat prisrčno zahvalimo za vaše prispevke in pomoč, za kar smo vam gasilci iz Štor iskreno hvaležni. Če kdorkoli vsaj malo spremlja delo našega društva, lahko potrdi, da smo dokaj dobri gospodarji, saj težko pridobljenega denarja ne namenjamo samo za interne zabave, izlete in podobno, tako kot si morda kdo napačno razlaga, temveč ga skrbno hranimo. Kljub visokim rednim stroškom, ki nas pestijo vsak mesec, to je poraba goriva, plina za centralno ogrevanje, elektrike, moramo veliko denarja nameniti za izobraževanje gasilcev, ki je tudi nujno potrebno. Vsi pa si želimo, da bi naš gasilski dom kolikor se da sodobno opremili, v njem marsikaj postorili, zato da bomo čim bolj radi prihajali bodisi na sestanke, na vaje za tekmovanja in na koncu tudi na družabna srečanja. Ker smo vztrajni in navajeni se marsičemu tudi odpovedati, bomo skušali naš dom še polepšati. Končno je to ponos vseh nas, štorskih gasilcev in tudi naših starejših članov, ki tudi vedno radi pridejo med nas. Če je komurkoli izmed vas blizu rek:»pomagati bližnjemu v nesreči«, se nam pridružite, zelo bomo veseli! Pozdravljamo vas z gasilskim pozdravom NA POMOČ! Za PGD Štore Danica MAČEK 35

36 UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA Učenci in učitelji OŠ Štore smo pripravili proslavo ob kulturnem prazniku in jo izvedli v četrtek, 5. februarja 2009, v mali telovadnici naše šole. Za učence in učitelje je bila proslava ob uri, za krajane ob 17. uri. Proslava se je začela s pesmijo Zdravljica, ki jo je zapel pevski zbor OŠ Štore. Program je povezovala Lena Gabršček in je vseboval: pesmi otroškega in mladinskega pevskega zbora pod vodstvom gospe Bojane Gajšek, plesni nastop Ali je kaj trden most? učencev 1. razreda, plesni nastop Ljudski plesi učencev 2. razreda, plesno glasbeni nastop Glasbeni kužki učencev 3. razreda, recital lepih misli učencev 5. razreda, Vid Rojc je zaigral na violino, Ema Kačičnik in Mojca Rezar sta zaigrali na flavto, David Kramer je zaigral na trobento, Aljaž Šumej in Eneja Kovač sta zaigrala na klavir, PROSLAVA OB KULTURNEM PRAZNIKU s kratkimi recitacijami slovenskih in tujih avtorjev so se predstavili naslednji učenci: - Eneja Kovač (Razmetana soba), - Urh Rojc (Voz življenja), - Betka Burger (Popotnikova nočna pesem), - Matic Dokler (Včasih bi kar zbežal), - Martina Rezar (Hčere sveta), - Laura Kolšek (Nežna deklica), - Rene Trupej (Pravice otrok), - Janez Krevel (Ljubi kruhek). Tina Sirk Ulcej 2. FEBRUAR SVETOVNI DAN VARSTVA MOKRIŠČ Mokrišča spadajo med najbolj produktivna okolja sveta. Za mokrišča je značilno, da so varuhi biotske pestrosti. So vir dobrin, saj zagotavljajo vodo in primarno produkcijo, od česar je odvisno preživetje neštetih vrst rastlin in živali. Članice eko krožka smo na temo mokrišč uredile šolski eko kotiček, kjer smo pojasnile, kaj so mokrišča, kakšen je njihov namen ter katere živalske in rastlinske vrste v takšnem okolju prevladujejo. Največ časa pa smo posvetile vprašanju: kako lahko posameznik sam poskrbi za ohranjanje mokrišč? To seveda lahko poteka na več načinov, vendar smo prišle do zaključka, da je najboljše začeti z majhnimi koraki. 1. Na pomen mokrišč se spomnim vsaj enkrat na leto. 2. Omejim uporabo umetnih gnojil in pesticidov. 3. Ne zasipavam močvirij, mlak ter ne odlagam smeti v naravo. 4. Trudim se ekološko kmetovati. 5. V mokrišča ne naseljujem kupljenih živali. 36 Lep ekološki pozdrav! Urška Jazbinšek Čanžek

37 VSE NAJBOLJŠE, SVETLANA MAKAROVIČ! Ne misli na to, kar se ti je zgodilo, ne glej več nazaj je bilo in minilo. Ne glej več nazaj, ne glej več nazaj, živeti je treba tukaj in zdaj! Ozri se okrog pa se malo nasmej, veš, svet ni obstal, svet se suče naprej! (Svetlana Makarovič: Mi kosovirji) UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA Mesec januar 2009 smo v šolski knjižnici posvetili Svetlani Makarovič, ki je 1. januarja letos praznovala svoj sedemdeseti rojstni dan. Otroci jo poznajo po številnih zgodbah, večinoma živalskih, ki jih je pisala za najmlajše, odrasli pa jo poznamo kot vsestransko umetnico brez dlake na jeziku. In kaj smo počeli, sprašujete? Izdelali smo plakate o življenju in delu Svetlane Makarovič in jih razstavili, v knjižnici na ogled postavili njene knjige, ki so jih tudi starejši učenci ponovno z zanimanjem pregledovali. Slavljenki je bila posvečena še januarska knjižna čajanka, kjer smo se pogovarjali o njenih knjigah, o knjižnih junakih (njihovih napakah, različnih prigodah) in ugotovili, da lahko večino dogodivščin prenesemo tudi v človeške vrste. Za zaključek čajanke smo prebrali kratko zgodbico o radovednem netopirju Kazimirju in izvedeli, od kod prihaja rek: ne tič, ne miš. Učenci podaljšanega bivanja so prav tako brali njene pravljice, jih ilustrirali, risbice pa razstavili na panoju pred knjižnico. Tretješolci so uporabili nekaj ročnih spretnosti in izdelali sceno pravljice Pod medvedovim dežnikom. Svetlana Makarovič Zapisala: Mojca Rožman METEOROLOGI Postali smo meteorologi, vremensko napoved sestavili, jo sošolcem predstavili, se pri tem močno zabavali. Izmerili smo temperaturo, pazili na uro, bila zelo je nizka, da še zdaj v mišicah nas stiska. Tega dne ne bomo pozabili, naslednjega pa zopet veselili. Katja Jernejšek, Lara Žibret, 5.b 37

38 UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA ZASLUŽENO 3. MESTO NA PODROČNEM TEKMOVANJU (dekleta) Glede na to, da nam ŠKL sezona letos ni najbolj naklonjena, saj imamo precejšnje težave s sestavo ekip (veliko bivših igralcev je že na srednji šoli), nam dekletom na tekmah med osnovnimi šolami prav gotovo ni šlo slabo od rok. Po osvojitvi naslova občinskih prvakinj smo si tako prislužile nastop še na področnem tekmovanju. V sredo, , smo se torej odpravile v Šempeter. Glede na to, da trenutno nimamo športne učiteljice in trenerke, nam ni uspelo imeti dovolj treningov, zato smo bile malce negotove glede igre, a vseeno smo bile odločene, da tistega dne domov prinesemo pokal. Še bolj pa smo bile na trnih glede žreba, ki je odločal o nasprotnikih na tekmi. A lahko bi rekli, da je bila sreča na naši strani, saj so bila v naši skupini dekleta iz OŠ Laško. Tako smo se za začetek spopadle z njimi in uspelo nam jih je premagati z rezultatom 2:0 v setih. Naše naslednje nasprotnice so bila dekleta iz OŠ Frana Kranjca in ta tekma ja bila odločilnega pomena, saj je odločala o uvrstitvi na tekme za prva tri mesta. K sreči tudi tokrat nismo imele večjih težav z nasprotnicami in smo ponovno zmagale z rezultatom 2:0. Nato pa je na vrsto prišla tekma z domačimi igralkami, se pravi z OŠ Šempeter. Vedele smo, da bo zelo težko zmagati, a nismo se pustile zmesti in smo še vedno upale na najboljše. Tekma se je začela. Na začetku smo celo močno vodile, toda kmalu so se domačinke zbrale in prevzele nadzor na igro. Kljub prizadevanjem nam rezultata ni uspelo obrniti nam v prid in tako smo izgubile možnosti za osvojitev 1. oz. 2. mesta. Poraz nas ni pretresel, saj nismo ravno pričakovale zmage, zato pa smo se toliko bolj potrudile v boju za 3. mesto. Naše nasprotnice so bila dekleta iz OŠ Zreče, ki niso bile slabe nasprotnice, a naša volja in želja po zmagi sta bili močnejši in tako smo tudi zadnjo tekmo tistega dne odigrale z odličnim rezultatom 2:0 in 3. mesto je bilo naše. Bile smo presrečne in čeprav se nismo uvrstile v predtekmovanje za državno prvenstvo, nismo bile razočarane. Naš cilj je bil dosežen in to je bilo najpomembnejše! Šolskih tekem odbojke je torej za letos konec in dosežen rezultat je zelo dober. Upajmo, da bo tudi naslednje leto tako uspešno, čeprav se veliko igralk poslavlja od šole in s tem tudi od odbojkarske ekipe. Lena Gabršček, 9.B BOJ DEKLET ZA NAZIV OBČINSKIH PRVAKINJ V ODBOJKI Učenke 8. in 9. razredov smo tudi letos odšle na prvenstvo v odbojki. Prvo tekmovanje je potekalo na IV. OŠ. Naše nasprotnice so bile učenke iz OŠ Lava. Bile smo prijetno presenečene, saj nam je igra šla zelo dobro od rok. Zmagale smo oba niza. Vendar s tem še nismo bile uvrščene na občinsko tekmovanje. Pred nami je bila tekma z IV. OŠ. Vedele smo, da tekma ne bo tako lahka, saj so bile tudi one dobro nasprotnice OŠ Lava. Ponovno smo se zelo potrudile ter prikazale dobro igro. Zmagale smo z zelo prepričljivim rezultatom 2:0 za OŠ Štore. Zelo vesele in polne pričakovanj smo komaj čakale naslednji turnir. To je bil boj za naziv občinskih prvakinj. Čez nekaj dni smo odšle na OŠ Hudinja. Tam sta nas ponovno čakali dve igri. Prva je bila proti III. OŠ. Kljub temu, da so bile nasprotnice dobre in so se zelo borile, jim ni uspelo zmagati. Od velikega zlatega pokala in naziva občinskih prvakinj nas je ločila le še ena igra. Naše zadnje tekmovanje v tem dnevu je potekalo proti OŠ Hudinja. V igri smo se dobro znašle ter nasprotnicam nismo dovolile priti do visokih rezultatov, zato nam je uspelo zmagati. Ponovno smo dobile vse nize in si s tem prislužile zlat pokal in naziv občinskih prvakinj. S tem se naša tekmovanja še niso končala, saj bo čez nekaj dni potekalo področno tekmovanje na OŠ Šempeter. Ciljale bomo na čim višje rezultate in upale na ponovno zmago. Anka Frece, 9.b 38

39 Društvo malega nogometa Štore OLMN Štore Matična št.: Davčna št.: TRR: PBS RAZPIS Občinske lige in pokala Štor v malem nogometu za sezono 2009 Štore, ŠPORT Organizator: Kraj tekmovanja: Način tekmovanja: Rok za prijavo: Društvo malega nogometa Štore na igriščih v Štorah in Kompolah a) tekmuje se po pravilniku za mali nogomet v Štorah in po obstoječih pravilih igre malega nogometa (pravila FIFA z dopolnili), b) tekmovanje poteka po kakovostnih ligah na osnovi rezultatov občinske lige 2008, na novo prijavljene se razporedijo v zadnjo ligo, c) v ligi veteranov je starostna omejitev 35 let, d) tekmovanje je eno, dvokrožno ali trikrožno, odvisno od števila prijavljenih ekip, e) igralni dan je petek, f) vsak igralec igra na lastno odgovornost. prijave sprejemamo do torka, , na naslov Svetli Dol 16/b, 3220 Štore, GSM: (Branko) 041/ , Na tomaz.mlakar1@siol.net, SKUPNI SESTANEK VODIJ EKIP IN ŽREB OLMN Štore bo v četrtek, 2. aprila 2009, ob 2000 uri v sejni sobi občine Štore. Prijavnina: Registracija igralcev: prijavnina za občinsko ligo malega nogometa Štore znaša 230,00 EUR. Prijavnino je potrebno poravnati pred žrebom. začetna registracija se vrši ob prijavi ali 10 dni pred pričetkom prvenstva. Nagrade: LIGA 1.mesto 2.mesto 3.mesto I. 200,00 EUR 150,00 EUR 100,00 EUR II. 150,00 EUR 100,00 EUR 50,00 EUR Veterani 150,00 EUR 100,00 EUR 50,00 EUR Pokali in plakete: Informacije: prve tri uvrščene ekipe v vsaki ligi prejmejo pokal v trajno last, najboljši strelec vsake lige pa plaketo. Prvouvrščena ekipa v I. ligi prejme predhodni pokal OLMN Štore. Ekipa, ki bo prejela najmanj kartonov (rubrika se vodi za tabelo rezultatov), prejme pokal. (Branko) 041/ in tomaz.mlakar1@siol.net Brank Mlakar 39

40 ŠPORT KOVINAR V 3. SNL - VZHOD Nogomet se vrača na štorske zelenice 40 Pomlad, ki se počasi bliža, prinaša v naš kraj spet več živahnosti. Tako se po večmesečnem premoru nadaljuje letošnje nogometno prvenstvo in Kovinarji od njega pričakujejo veliko. Kovinarji so po 14. odigranih krogih v letošnjem prvenstvu v 3. slovenski nogometni ligi - vzhod na drugem mestu in zaostajajo samo za ekipo Dravinje. V spomladanskem delu prvenstva bodo odigrali še 12 tekem. Kot vsako leto so tudi letos začeli s pripravami ob koncu januarja. Kljub težavam, ki jih imajo Kovinarji vsako leto ob začetku spomladanskega dela (domača travnata površina ni primerna za zimsko vadbo), pa priprave potekajo nemoteno. Igralci trenirajo na VC Olimp, na igrišču z umetno travo in v dvorani AK Kladivarja v Celju. Poleg teh osnovnih kondicijskih treningov pa so v sklopu priprav načrtovana srečanja z ekipami, ki si jih je strokovni štab zamislil kot primerne za uigravanje moštva. Teden dni pred pričetkom prvenstva je tako moštvo uspešno odigralo kar nekaj pripravljalnih tekem in trener ter igralci ne skrivajo zadovoljstva nad uspešnostjo takšnega načina dela v pripravljalnem obdobju. Začetek prvenstva je sicer predviden za 15. marec, ko bodo Kovinarji odšli na najbolj oddaljeno gostovanje v spomladanskem delu - v Martjance, kjer jih bo gostila ekipa Čarde. Kovinarji so bili na domačem igrišču v jesenskem delu za njih premočan nasprotnik in gredo v Prekmurje po zmago. Načrt za spomladanski del je odigrati vse tekme na visokem nivoju in se po točkah približati moštvu Dravinje, kar bi ob morebitni napaki Konjičanov privedlo Kovinarje do situacije, da bi se priključili boju za prvo mesto in uvrstitvi v drugo slovensko ligo. Seveda so to bolj ugibanja in predvsem želje, kakršne pa zagotovo gojijo tudi v drugih (bolj izkušenih) klubih, ki še niso rekli zadnje besede v letošnjem prvenstvu. Pogled na lestvico in razpored nam namreč razkrivata, da je glavni favorit za osvojitev prvenstva moštvo Dravinje, Kovinar, Šmartno in Dravograd pa bodo ekipe, ki bodo poskušale priti na vrh ob za njih ugodnem razpletu. Kar najbolj razveseljuje, pa je dejstvo, da so Kovinarji spet moštvo, ki kroji sam vrh v tretji ligi. Aleš Korošec, NK Kovinar Lestvica v 3. SNL - vzhod po 14. odigranih krogih 1. Dravinja Kostroj : Kovinar Štore : Koroška Dravograd : Šmartno ob Paki : Odranci : Stojnci : Tehnostroj Veržej : Malečnik : Simer Šampion : Čarda : Mons Claudius : Črenšovci : Paloma : Trgovine Jager :41 8 Razpored kovinarjevih tekem v spomladanskem delu prvenstva: 15. marec 2009, Martjanci: NK Čarda - NK Kovinar 21. marec 2009, Štore: NK Kovinar - NK Šmartno ob Paki 29. marec 2009, Odranci: NK Odranci - NK Kovinar 4. april 2009, Štore: NK Kovinar - NK Malečnik 11. april 2009, Veržej: NK Tehnostroj Veržej - NK Kovinar 18. april 2009, Štore: NK Kovinar - NK Trgovine Jager Šmarje pri Jelšah 25. april 2009, Stojnci: NK Stojnci - NK Malečnik 2. maj 2009, Štore: NK Kovinar - NK Paloma 9. maj 2009, Slovenske Konjice: NK Dravinja - NK Kovinar 16. maj 2009, Štore ob: NK Kovinar - NK Črenšovci 23. maj 2009, Dravograd: NK Koroška Dravograd - NK Kovinar 30. maj 2009, Štore: NK Kovinar - NK Simer Šampion

41 AVSENIKOV ABONMA POLK IN VALČKOV V 14. sezoni Avsenikovega abonmaja polk in valčkov bo šest koncertov. Prvi je bil 8. februarja in je bil posvečen kulturnemu prazniku, drugi bo v nedeljo, 15. marca, ob uri in tretji bo v nedeljo, 19. aprila, ob uri. Jeseni bodo še trije koncerti, in sicer: 11. oktobra festival festivalov, nastop vseh zmagovalcev letošnjih glasbenih festivalov v Sloveniji, 15. novembra dve možnosti; jubilejno z Avseniki ob 10-letnici poimenovanja abonmaja v Avsenikov abonma polk in valčkov, ki se je zgodilo novembra 1999 na koncertu v Laškem ob prisotnosti Slavka Avsenika, sina Gregorja in Gašperjev, ali praznovanje martinovega, in 20. decembra božično-novoletni z vrhunsko udeležbo. OBVESTILA Marca bo koncert med drugim posvečen 8. marcu in 25. marcu, materinskemu dnevu, nastopili pa bodo: ansambel Petra Finka, Spev iz Šaleške doline, Razigrani muzikanti iz Laškega, folklorna skupina Kompole, kvartet Grmada, dvojčici Vesna in Vlasta in pevski zvezdi s televizijske oddaje, Jože Krajnc in Marjan iz ansambla Malibu. Vse žene bodo obdarjene. Utrinki s koncerta Vrtiljak polk in valčkov v decembru 2008 Foto: Matevž Debevšek 41

42 VABILA ŠKD RUDAR PEČOVJE in OBČINA ŠTORE VABILO Avsenikovega abonmaja polk in valčkov Drugi koncert, posvečen 8. in 25. marcu, bo 15. marca 2009 ob uri v kulturnem domu Štore. Cena vstopnice: 9 EUR Prodaja vstopnic: občina Štore 03/ , bistro Opoka Štore, kegljišče Lipa Štore, TIC Celje in na blagajni eno uro pred koncertom. Med gosti bodo ansambel Petra Finka, Spev iz Šaleške doline, Razigrani muzikanti iz Laškega, folklorna skupina Kompole, kvartet Grmada, dvojčici Vesna in Vlasta in pevski zvezdi iz televizijske oddaje, Jože Kranjc in Marjan iz ansambla Malibu. Vse žene bodo obdarjene. Organizatorji: občina Štore, športno-kulturno društvo Rudar Pečovje in NT&RC. 42

43 VABILO MJUZIKL PRAVA DEKLETA in STAND UP KOMEDIJA Martina Ipša KULTURNI DOM ŠTORE, v nedeljo 5. aprila 2009, ob uri. Cena vstopnice 15 EUR (dve predstavi za ceno ene) Preprodaja vstopnic: občina Štore (03/ ), bistro Opoka Štore, kegljišče Lipa Štore, trgovina Etra - Selič center Šentjur, TIC Celje in na blagajni eno uro pred predstavo. Mjuzikl PRAVA DEKLETA je drugi avtorski projekt Tine Gorenjak in režijski prvenec igralke Zvezdane Mlakar. Vroča dekleta in enako vroč fant. Prava dekleta so komične in še kako resnične zgodbe štirih deklet, ki se trudijo uspeti v svetu šovbiznisa. V dobri uri vas bodo z odlično glasbo, atraktivnimi koreografijami in zapeljivimi kostumi gotovo prepričale. Glasba RUDOLF GAS, koreografija ANJA ROBIDA, igrajo TINA GORENJAK, KRISTIJAN GUČEK, KATJA ŠANTL, MAJA MARTINA MERLJAK, ANJA ROBIDA. Ptujčanka Martina Ipša si stand-up komedije ne predstavlja kot golo stresanje nepovezanih šal, temveč kot izražanje svojega stališča o različnih aktualnih in intimnih temah. Skratka, Martina se ne šali, ko se šali.

44 Naj dan poseben bo za vas, mladenke brhke in ženice, prešerno voščim vam na glas, poklonim travniške cvetlice. Lepota vaša je in čar, cvetočih barvnih lepotic, toplina srčka naj bo dar in dnevi vaši brez bodic. Odbor za izdajo časopisa 10. marec naj bi bil dan mučenikov dan moških. No, kakorkoli že, vsak razlog je dober za praznovanje, zato ga lepo praznujte. Ženski del odbora za izdajo časopisa