Microsoft Word - 01 Spremembe in dopolnitve Statuta UM.doc

Transkripcija

1

2 OBVESTILA, letnik 26 leto 2008, št. 3 Izdala:Univerza v Mariboru Za izdajatelja: doc. dr. Boštjan Brumen Tisk: Tiskarna tehniških fakultet Naklada: 100 izvodov Izdano:

3 Kazalo: 1. Spremembe in dopolnitve Statuta Univerze v Mariboru Zahtevnejši kriteriji za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru Podrobnejša merila za priznavanje mednarodne pomembnosti znanstvenih in umetniških del za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na Fakulteti za gradbeništvo Univerze v Maribor s področja arhitekture in prostorskega načrtovanja Pravilnik o priznavanju znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v študijski program Pravilnik o študijskem procesu študentov invalidov Univerze v Mariboru Sklep rektorja štev.: S 141/ MT z dne Spremembe in dopolnitve Splošnega akta o organiziranosti in sistemizaciji Univerze in članic št. A 17/ BB Pravilnik o dokumentiranju in evidentiranju osnovnih sredstev Univerze v Mariboru št. A2/ PU Pravilnik o računovodstvu Univerze v Mariboru št. A1/ PU Spremembe in dopolnitve Splošnega akta o sestavi, volitvah, oblikovanju in delovanju Senatov članic Univerze v Mariboru št.: A 15/ MT Splošni akt o sestavi, volitvah, oblikovanju in delovanju Senatov članic Univerze v Mariboru (UPB1)

4

5 Na podlagi 11. člena Odloka o preoblikovanju Univerze v Mariboru (Ur. l. RS št. 28/00, 98/03, 79/04, 64/06, 36/06, 137/06) in v skladu z določili 1. točke 1. odstavka 253. člena in 1. točke 1. odstavka 271. člena Statuta Univerze v Mariboru (Ur. l. RS št. 65/07 Statut UM UPB4) sta v enakem besedilu sprejela Senat Univerze v Mariboru na 9. redni seji dne in Upravni odbor Univerze v Mariboru na 5. izredni seji dne naslednje Spremembe in dopolnitve Statuta Univerze v Mariboru 1. člen Spremeni se 2. odst. 18. člena, tako da glasi:»pri odtujitvi in obremenitvi nepremičnine oziroma opreme večje vrednosti, pridobljene iz javnih sredstev za opravljanje izobraževalne in znanstveno-raziskovalne dejavnosti iz 11., 12., 13., 15. in 16. člena tega statuta, je potrebno soglasje ustanovitelja.«2. člen Briše se 1. odst. 21. člena. Sedanji 2. odst. postane 1. odst. 3. člen Spremeni se 2. odst. 21. člena, tako da se 3. točka glasi:»na Fakulteti za gradbeništvo 3.1 Inštitut za geotehniko 3.2 Inštitut za gradbeništvo 3.3 Inštitut za prometne vede 3.4 Inštitut za arhitekturo in prostor 3.5 Center za izobraževanje in strokovni izpopolnjevanje.«spremeni se 2. odst. 21. člena, tako da se v 14. točki doda podtočka 14.7, ki se glasi:»center za humano genetiko in farmakogenomiko.«spremeni se 2. odst. 21. člena, tako da se doda 15. točka, ki se glasi:»15 Na Fakulteti za naravoslovje in matematiko 15.1 Znanstveni in razvojni center FNM 15.2 Center za vseživljenjsko učenje FNM.«4. člen Spremeni se 2. odst. 21. člena, tako da se doda točka 12.3, tako da se glasi:»12.3 inštitut za energetiko.«5

6 5. člen Spremeni se 26. člen, tako da se glasi:»univerza in članice univerze imajo pečat, v katerem je ime univerze, pri članicah pa tudi ime članice univerze in grb Republike Slovenije, lahko pa tudi njihov sedež.«6. člen Brišeta se 1. in 2. odst. 27. člena. Sedanji 3., 4., in 5. odst. postanejo na 1., 2. in 3. odst. 27. člena. 7. člen Spremeni se 85. člen, tako da se doda 3. odst., ki glasi:»v primeru, da študentu prošnja ni bila odobrena, se ima študent pravico pritožiti na Univerzitetno komisijo za pritožbe študentov v roku 8 dni.«8. člen Spremeni se 87. člen, tako da se glasi:»študent, ki mu ni bil odobren vpis v isti ali višji letnik dodiplomskega ali podiplomskega študija, ker nima izpolnjenih vseh študijskih obveznosti po študijskem programu oziroma Komisija za študijske zadeve članice ni odločila v roku 15 dni, se ima pravico pritožiti na Univerzitetno komisijo za pritožbe študentov v roku 8 dni. Odločitev Univerzitetne komisije za pritožbe študentov je dokončna.«9. člen Brišejo se členi od vključno 96. člena do vključno 109. člena. Briše se 116. člen. 10. člen 11. člen Spremeni se 117. člen, ki se glasi:»o prehodu iz enega študijskega programa v drugi študijski program odloča na prošnjo študenta Komisija za študijske zadeve članice univerze, pri kateri namerava študent nadaljevati študij. Pri prehodu iz enega študijskega programa v drugega in pri vzporednem študiju se študentu priznajo izpiti in druge študijske obveznosti, upoštevajoč vsebino, obseg in zahtevnost znanja, ki se zahtevajo po študijskih programih. 6

7 Pri odločitvi o prehodu iz enega študijskega programa v drugega določi Komisija za študijske zadeve članice študentu pogoje na osnovi naslednjih meril: izpolnjevanje pogojev za vpis v novi študijski program, število razpoložljivih študijskih mest, študijske obveznosti (pri kreditno ovrednotenih programih tudi kreditne točke) iz prejšnjega programa, ki se lahko priznajo, obveznosti, ki jih mora študent opraviti, če želi diplomirati v novem programu. Na odločitev Komisije za študijske zadeve članice se je mogoče v roku 8 dni pritožiti na Univerzitetno komisijo za pritožbe študentov. Odločba Univerzitetne komisije za pritožbe študentov je dokončna.«briše se 2. odst člena. 12. člen 13. člen Spremeni se 2. in 3. odst člena, tako da glasita:»ponavljanje letnika lahko izjemoma dovoli komisija tudi študentu, ki je opravil manj kot polovico obveznosti za napredovanje v višji letnik, če so nastopili upravičeni razlogi, ki po tem Statutu omogočajo podaljšanje statusa študenta. Zoper določitev Komisije za študijske zadeve je v roku 8 dni dopustna pritožba na Univerzitetno komisijo za pritožbe študentov. Odločba Univerzitetne komisije za pritožbe študentov je dokončna.«14. člen Spremeni se 2. odst člena, tako da glasi:»zoper odločitev Komisije za študijske zadeve je v roku 8 dni dopustna pritožba na Univerzitetno komisijo za pritožbe študentov, katere odločitev je dokončna.«15. člen Doda se novi 1. odst člena, ki glasi: Zaradi kršitve pri izbirnem postopku se lahko kandidat v roku 8 dni od seznanitve z odločitvijo pritoži na Univerzitetno komisijo za pritožbe študentov. Odločitev Univerzitetne komisije za pritožbe študentov je dokončna. Sedanji 1., 2., 3. in 4. odst člena postanejo 2., 3., 4. in 5. odst člena. 16. člen Spremeni se 138. člen tako, da glasi:»kandidat za pridobitev doktorata znanosti mora članici univerze za vpis v program doktorskega študija predložiti dokazila o izpolnjevanju vpisnih pogojev skladno s 136. ali 136. a členom tega Statuta in Zakonom o visokem šolstvu Republike Slovenije.«7

8 17. člen Spremeni se 139. člen tako, da glasi:»kandidat, ki želi pridobiti doktorat znanosti, mora predložiti članici univerze, na kateri je vpisan, prijavo teme doktorske disertacije z : biografskimi podatki, predlogom teme in predlogom potencialnega mentorja ter dispozicijo doktorske disertacije, dokazili o izpolnjevanju pogojev za prijavo, praviloma bibliografijo z izpisom iz sistema COBISS. Senat članice univerze imenuje na prvi seji komisijo za oceno teme doktorske disertacije, ki ugotovi, ali kandidat izpolnjuje pogoje za pridobitev doktorata znanosti in oceni ustreznost predlagane teme (oceni, ali dajejo predložena tema in vprašanja, ki jih kandidat namerava obravnavati v disertaciji, kandidatu dovolj možnosti za samostojen in izviren prispevek k ustrezni znanstveni disciplini). Komisija za oceno teme doktorske disertacije ima najmanj tri člane in jo sestavljajo habilitirani visokošolski učitelji in znanstveni delavci z znanstvenega področja, s katerega želi kandidat pridobiti doktorat znanosti. En član komisije je praviloma visokošolski učitelj druge univerze. Če je tema doktorske disertacije s področja več znanstvenih disciplin, mora biti sestavljena tako, da bo zagotovljen interdisciplinarni pristop. Komisija je dolžna pripraviti svojo oceno in mnenje praviloma v enem mesecu, najpozneje pa v dveh mesecih od njenega imenovanja in ga predložiti senatu članice, ki ga obravnava na svoji prvi naslednji seji. Če je poročilo komisije pozitivno, komisija skupaj z mnenjem predlaga senatu članice mentorja, ki bo spremljal kandidatovo delo pri izdelavi disertacije in mu dajal navodila za delo.«18. člen Doda se 139 a. člen, ki se glasi:»članica univerze zagotavlja doktorskemu kandidatu pomoč pri pripravi doktorske disertacije. Če je tema interdisciplinarna, se praviloma imenuje dodatni mentor somentor. Mentor oziroma somentor kandidatu za pridobitev doktorata znanosti je lahko visokošolski učitelj v nazivu docent, izredni profesor, redni profesor in zaslužni profesor, če je znanstveno aktiven na področju z disertacijo povezane discipline. Mentor oz. somentor je dolžan omogočiti kandidatu občasne stike zaradi izvajanja svetovalnih funkcij. Znanstveno aktivnost predlaganega mentorja ugotavlja Senat univerze. Kriterije iz tretjega odstavka tega člena lahko na predlog članic univerze s splošnim aktom določi Senat univerze. 8

9 Senat članice po obravnavi pozitivnega mnenja komisije pošlje predlog teme doktorske disertacije s predlogom mentorja oziroma somentorja, skupaj z gradivom in svojim mnenjem Senatu univerze v odobritev. Pred obravnavo na Senatu univerze obravnava gradivo Komisija pristojna za podiplomski študij.«19. člen Spremeni se 1. odst člen tako, da glasi:»senat univerze sprejme svojo odločitev o predlagani temi doktorske disertacije in mentorja oziroma somentorjev v dveh mesecih od vložene zahteve.«briše se 2. odst člena. 20. člen Spremeni se 141. člen tako, da glasi:»na predlog univerze oz. komisije za oceno teme disertacije določi pristojni organ univerze kandidatu rok, v katerem naj predlagano temo spremeni oz. svojo prijavo po navodilih dopolni, od članice pa lahko zahteva, da v določenem roku predlaga drugega mentorja.«21. člen Spremeni se 142. člen tako, da glasi:»senat univerze izda kandidatu sklep o svoji odločitvi in o tem seznani članico. Sprejeto temo vpiše univerza v posebno evidenco doktorskih kandidatov z datumom odobritve.«briše se 143. člen. Spremeni se 156. člen tako, da glasi: 22. člen 23. člen»svečanost, na kateri se promovirajo doktorji znanosti, začne in vodi rektor univerze, ki da besedo dekanu članice univerze ali mentorju ali somentorju, na kateri je kandidat zagovarjal doktorsko disertacijo. Dekan ali mentor ali somentor na kratko poda podatke o življenju in delu kandidata, o njegovi strokovni in znanstveni dejavnosti, o poteku zagovora, o predmetu disertacije in o znanstvenih rezultatih v disertaciji. Na koncu rektor objavi, da so izpolnjeni pogoji za podelitev doktorata znanosti, proglasi kandidata za doktorja znanosti določenega znanstvenega področja oz. discipline in mu izroči diplomo. 9

10 Vse pravice, povezane s pridobitvijo naziva doktor znanosti, pričnejo teči z dnem promocije kandidata.«24. člen Spremeni se naslov 5. podpoglavja, ki glasi:»priznavanje tujega izobraževanja in ekvivalence v tujini pridobljenih spričeval in diplom.«25. člen Spremeni se 170. člen, tako da glasi:»način, postopek, dokumentacijo in evidence ter druga vprašanja na področju priznavanja tujega izobraževanja se uredi s splošnim aktom, ki ga sprejme Senat Univerze v Mariboru.«26. člen Spremeni se 1. odst člena, ki se glasi:»postopek za izvolitev ali ponovno izvolitev v naziv visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca in visokošolskega sodelavca se začne na osebno prošnjo kandidata, ki jo vloži na rektorat univerze. 27. člen Spremeni se 2. odst člena, tako da se glasi:»če je prošnja ali so priloge nepopolne, nerazumljive ali niso pravilno sestavljene pozove strokovna služba univerze kandidata, da pomanjkljivosti v roku, določenem v zahtevi za dopolnitev, odpravi.«28. člen Spremenijo se 1., 2. in 3. odst člena, ki se glasijo:»strokovne službe univerze obvestijo članico univerze o prejetju popolne vloge v roku 3 dni. Senat članice najkasneje v roku enega meseca po prejetju obvestila o vložitvi popolne vloge imenuje komisijo najmanj treh poročevalcev za izdelavo strokovnega poročila o kandidatovem izpolnjevanju pogojev za izvolitev v naziv in dodatnega člana, ki je na voljo v primeru, ko kateri izmed prvotno imenovanih članov ne odda poročila. V kolikor senat članice ne imenuje članov komisije iz 2. odst. tega člena v roku, jih imenuje v roku 8 dni rektor univerze po posvetu z dekanom s seznama poročevalcev za določeno znanstveno oziroma umetniško področje, ki so že bili člani komisij v prejšnjih postopkih.«sedanja 2. in 3. odst člena postaneta 4. in 5. odst člena. 10

11 29. člen Doda se 193. a člen, ki se glasi:»strokovni poročevalci v postopku izvolitev v naziv imajo vlogo izvedenca po Zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, in ne morejo sodelovati pri obravnavi in odločanju o izvolitvi v naziv kandidata, za katerega so izdelali strokovno poročilo, na Senatu članice UM, na Habilitacijski komisiji UM ali Senatu UM.«30. člen Spremeni se 2. odst člena, ki se glasi:»pri kandidatu, pri katerem se pedagoška usposobljenost ugotavlja s preizkusnim predavanjem, dekan članice imenuje posebno komisijo v roku 8 dni od prejema obvestila o vložitvi popolne vloge s strani kandidata. Komisija v sporazumu s kandidatom določi temo in datum preizkusnega predavanja, ki mora biti v roku 15 dni od imenovanja, ter oceni uspeh preizkusnega predavanja. O tem izdela komisija posebno poročilo v roku 3 dni po opravljenem preizkusnem predavanju.«31. člen Spremeni se 195. člen, ki se glasi:»mnenje o kandidatovi pedagoški sposobnosti in o njegovem odnosu do študentov dajo tudi študenti. Strokovna služba univerze pozove v roku 8 dni od prejema popolne vloge kandidata Študentski svet članice k podaji mnenja ter mu dostavi rezultate ankete. Če študenti ne dajo mnenja v enem mesecu od poziva, se šteje, da je mnenje pozitivno. Pozitivno mnenje študentov je procesni pogoj za nadaljevanje postopka.«32. člen Spremeni se 196. člen, ki se glasi:»komisija za izdelavo strokovnega poročila izdela poročilo in poda predlog za ustrezni naziv, ko preuči predlog in ko prejme drugo dokumentacijo, najkasneje v roku dveh mesecev od njenega imenovanja.«poročilo mora vsebovati: 1. mnenje o strokovni usposobljenosti kandidata ter o njegovi znanstveni oz. umetniški ustvarjalnosti; 2. mnenje o praktičnih izkušnjah kandidata in njihovi ustreznosti; 3. mnenje, v kolikšni meri temelji kandidatova celotna dejavnost na dosežkih sodobne znanosti; 4. mnenje o kandidatovi organizacijski sposobnosti; 5. predlog naziva, v katerega se naj kandidat izvoli.»v kolikor komisija za izdelavo strokovnega poročila oziroma posamezen poročevalec ne odda popolnega poročila, ga strokovna služba univerze pozove na dopolnitev in mu določi rok za dopolnitev, ki se ga mora poročevalec držati. V kolikor poročevalec ne odda poročila tudi po na novo določenem roku, se pozove k oddaji poročila dodatnega poročevalca.«11

12 33. člen Spremeni se 3. odst člena, ki se glasi:»poročilo s celotno dokumentacijo in morebitnimi pripombami kandidata strokovna služba rektorata v postopku ponovne izvolitve v naziv predloži v obravnavo in odločanje Senatu članice univerze. V postopku prve izvolitve v naziv se dokumentacija predloži v obravnavo na Habilitacijsko komisijo univerze in nato v podajo predhodnega mnenja na Senat univerze. Postopek se konča z izvolitvijo na senatu članice. V primeru izvolitve rednih profesorjev in znanstvenih svetnikov se postopek konča z izvolitvijo na Senatu univerze.«34. člen Spremeni se 1. odst člena, ki se glasi:»v primerih iz četrtega odstavka prejšnjega člena obravnava najprej poročilo Habilitacijska komisija Senata univerze.«35. člen Spremeni se 2. odst člena, ki se glasi:»o podaljšanju rokov odloča Senat članice ali strokovna služba univerze po pooblastilu Senata članice.«36. člen Spremeni se 1. odst člena, ki se glasi:»če je Habilitacijska komisija ali strokovna služba univerze zahtevala dopolnitev dokumentacije za izvolitev v naziv, se mora dopolnitev opraviti v roku, ki ga določi Habilitacijska komisija ali strokovna služba univerze. Rok za dopolnitev ne sme biti daljši od dveh mesecev.«37. člen Sedanji 204. člen postane 203. člen in 203. člen postane 204. člen. 38. člen Pred 203. člen se doda naslov 4. podpoglavja, ki se glasi:»4. Delovna mesta visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev.«12

13 39. člen Sedanji 208. člen postane 205 člen, sedanji 205. člen postane 206. člen. Sedanji 206. člen postane novi 207. člen. 40. člen Pred novim 207. členom, se doda naslov 5. podpoglavja, ki se glasi:»5. Sobotno leto.«41. člen Sedanji 207. člen, postane 208. člen. 42. člen Ustrezno se preštevilčijo podpoglavja V. poglavja in sicer sedanje 4. podpoglavje, postane 6. podpoglavje, sedanje 5. podpoglavje postane 7. podpoglavje, sedanje 6. podpoglavje postane 8. podpoglavje. 43. člen Spremeni se 211. člen tako, da se doda 3. odst., ki se glasi:»študenti invalidi so osebe, ki se zaradi dolgotrajnih fizičnih, mentalnih, intelektualnih ali senzornih okvar, v nasprotju z ostalimi študenti, srečujejo z ovirami, ki preprečujejo ali ovirajo njihovo polno in učinkovito vključevanje in sodelovanje v izobraževalnih procesih. Pridobitev statusa študenta invalida se podrobneje ureja s splošnim aktom univerze, ki ga sprejme Senat univerze po predhodnem soglasju študentskega sveta univerze.«dosedanji 3. in 4. odst. postaneta 4. in 5. odst člena. 44. člen Spremeni se 216. člen tako, da glasi:»študenti invalidi imajo pri izvajanju študijskih programov posebne prilagoditve pri obiskovanju predavanj, seminarjev, vaj in pri načinu opravljanja preizkusa znanja. Prilagajanje študijskega procesa študentom invalidom se podrobneje ureja s splošnim aktom univerze, ki ga sprejme Senat univerze po predhodnem soglasju študentskega sveta univerze. O načinu olajšav posameznih študentom invalidom odloča Komisija za študijske zadeve članice univerze.«13

14 45. člen Spremeni se 2. odst člena, ki se glasi:»hujše kršitve so: 1. dejanja, ki imajo znake kaznivih dejanj in se preganjajo po uradni dolžnosti ter niso združljiva s statusom študenta; 2. hujše kršitve javnega reda in miru v prostorih univerze ali članice univerze; 3. dajanje lažnih podatkov z namenom, da bi se neupravičeno okoristil ali okoristil koga drugega; 4. hujša kršitev reda in discipline na predavanjih, seminarjih, vajah ali v knjižnici; 5. druga, tretja in naslednje kršitve izpitnega reda v obliki goljufanja pri preverjanju znanja ali goljufanje pri izdelavi del; 5.a plagiatorstvo pri seminarskih in diplomskih nalogah, programih in drugih pisnih izdelkih; 6. poškodovanje premoženja univerze, članice oziroma druge članice univerze, povzročeno naklepoma, iz velike malomarnosti; 7. ponarejanje listin; 8. vsako dejanje ali opustitev, ki bi lahko povzročila nevarnost za življenje ali zdravje študentov, učiteljev ali drugih delavcev; 9. večkratna ponovitev lažjih kršitev dolžnosti; 10. prihajanje v prostore univerze, članice oziroma druge članice univerze pod vplivom alkohola ali drugih narkotičnih sredstev; 11. vsako vedenje, ki kvari ugled univerze, njene članice oziroma druge članice univerze v mednarodnem merilu.«46. člen Spremeni se 1. odst člena, tako da se doda 1.a točka, ki se glasi:»1. a prva kršitev izpitnega reda v obliki goljufanja pri preverjanju znanj.,«47. člen Spremeni se 1. odst člena, ki se glasi:»za kršitev dolžnosti in neizpolnjevanje obveznosti študentov se lahko izrečejo naslednji ukrepi: opomin, ukor, prepoved opravljanja izpita, izključitev z univerze za dobo do dveh let, trajna izključitev iz univerze.«48. člen Spremeni se 3. odst člena, ki se glasi:»izključitev z univerze za dobo do dveh let se lahko izreče za hujšo kršitev, s katero je bila povzročena večja materialna škoda ali druga večja škoda za ugled univerze, njene članice oziroma druge članice univerze, če je bilo z dejanjem ogroženo življenje drugih študentov ali delavcev, če se je bistveno oviral izobraževalni, 14

15 znanstveno-raziskovalni ali drugi proces, za tretjo kršitev izpitnega reda v obliki goljufanja pri preverjanju znanja ali v primeru goljufanja pri izdelavi del ali če so bili storilcu v zadnjih dveh letih za hujše kršitve vsaj dvakrat izrečeni milejši ukrepi.«49. člen Spremeni se 4. odst člena, ki se glasi:»v primeru, da je bila izrečena izključitev iz univerze za dobo do dveh let, se pri ponovni kršitvi pod pogoji iz tretjega odstavka izreče trajna izključitev iz univerze.«doda se 5. odst člena, ki se glasi:»s splošnim aktom univerze, ki ureja izpitni red in h kateremu poda soglasje študentski svet univerze, se za izrekanje ukora in opomina predpiše drugačen postopek, kot je predviden v členih 231 do 243.«50. člen Doda se 225 a. člen, ki se glasi:»sankciji opomin in ukor, ko se izrekata za kršitev izpitnega reda, se izrekata po skrajšanem postopku.«51. člen Spremeni se 226. člen, ki se glasi:»izrečeni ukrep opomina po rednem in skrajšanem postopku se izvrši z vročitvijo študentu, izrečeni ukrep ukora po rednem postopku pa se izvrši tako, da se po dokončnosti odločitve na primeren način objavi v prostorih univerze, članice oziroma druge članice za 15 dni na oglasno desko oziroma zagotovi javno objavo. Po skrajšanem postopku izrečeni ukrep ukora se izvrši v skladu s splošnim aktom univerze, ki določa izpitni red. Ukrep izključitve z univerze se izvrši tako, da se študentu za določeno dobo prepove udeležitev se izobraževalnega, znanstveno-raziskovalnega ali drugega dela na univerzi, fakulteti ali drugi članici univerze in se po dokončnosti odločitve to na primeren način objavi za 15 dni.«52. člen Spremeni se 1. odst člena, ki se glasi:»kršitve dolžnosti in neizpolnjevanje obveznosti študentov, njihovo odgovornost za kršitve ugotavljajo in ukrepe izrekajo disciplinska sodišča za študente ter v primeru prve in druge kršitve izpitnega reda po skrajšanem postopku izvajalec izpita.«53. člen Za 230. členom se doda 5. podpoglavje z naslovom»skrajšani postopek pri izreku sankcij.«15

16 54. člen Doda se 230 a. člen, ki se glasi:»v primeru, da je študent pri preverjanju znanja prvič zaloten pri goljufanju v celotnem teku študija, izvajalec izpita študentu izreče opomin in s tem prepoved opravljanja izpita na naslednjem izpitnem roku skladno z določili splošnega akta, ki ureja izpitni red. Zoper izdani izrečeni opomin lahko študent v roku 15 dni od izreka opomina vloži ugovor na disciplinsko sodišče I. stopnje. Odločitev disciplinskega sodišča I. stopnje je dokončna. V kolikor je pritožba študenta utemeljena, se mu mora omogočiti opravljanje izpita v izrednem izpitnem roku.«doda se 230 b. člen, ki se glasi: 55. člen»v primeru, da je študent pri preverjanju znanja drugič zaloten pri goljufanju v celotnem teku študija, izvajalec izpita študentu izreče ukor in s tem prepoved opravljanja izpita na naslednjih dveh izpitnih rokih skladno z določili splošnega akta. Zoper izdani izrečeni ukor lahko študent v roku 15 dni od izreka ukora vloži ugovor na disciplinsko sodišče I. stopnje. Odločitev disciplinskega sodišča I. stopnje je dokončna. V kolikor je pritožba študenta utemeljena, se mu mora omogočiti opravljanje izpita v izrednem izpitnem roku.«56. člen Doda se 230 c člen, ki se glasi:»disciplinsko sodišče I. stopnje pri skrajšanem postopku uporablja določila, ki so določena v tem statutu za delo disciplinskega sodišča II. stopnje pri rednem postopku.«57. člen Za 230. c členom se doda 6. podpoglavje z naslovom»redni postopek pri izreku sankcij.«ustrezno se preštevilčijo podpoglavja VI. poglavja in sicer 5. podpoglavje, postane 7. podpoglavje. 16

17 58. člen Doda se 1. odst člena, ki se glasi:»kadar statut ali drugi splošni akt univerze ne določata drugače, se ugotavljanje disciplinske odgovornosti študentov izvede po rednem postopku.«dosedanji 1. in 2. odst. postaneta, 2. in 3. odst člena. 59. člen Spremeni se 236. člen, ki se glasi:»če na obravnavo ne pride študent, zoper katerega je uveden postopek, disciplinsko sodišče I. stopnje odloči, ali se obravnava izvede v njegovi odsotnosti ali pa se preloži. Če je bil študent pravilno povabljen, pa svojega izostanka ni opravičil, se lahko obravnava izvede v njegovi odsotnosti. Če študent ni bil pravilno vabljen, je treba glavno obravnavno preložiti in študenta pravilno povabiti nanjo. Če je sicer pravilno vabljeni študent svoj izostanek opravičil, vendar je to opravičilo neobrazloženo, neutemeljeno, lažno ali očitno meri na zavlačevanje postopka, se lahko obravnava opravi v njegovi odsotnosti.«60. člen Briše se 2. odst člena. 61. člen Spremeni se 4. odst člena, ki se glasi:»rektor univerze zagotavlja zakonitost dela ter učinkovitost poslovanja univerze. Za svoje delo rektor odgovarja Senatu univerze in Upravnemu odboru univerze.«62. člen Spremeni se 2. odst člena, ki se glasi:»»na Medicinski fakulteti je za dekana imenovan visokošolski učitelj, ki je zaposlen na tej fakulteti in je diplomiral na medicinski fakulteti. Na Fakulteti za zdravstvene vede UM je za dekana imenovan visokošolski učitelj, priznan strokovnjak s področja zdravstvenih ved«63. člen Spremeni se 2. odst. 354 člena, ki se glasi:»dekan lahko študenta iz upravičenih razlogov, na njegovo prošnjo, oprosti v celoti ali delno plačila šolnine in drugih prispevkov za študij, lahko pa mu dovoli plačevanje v obrokih. Zoper odločitev dekana članice ni ugovora.«17

18 Prehodne in končne določbe 64. člen Te spremembe in dopolnitve Statuta Univerze v Mariboru začnejo veljati osmi dan po objavi v Obvestilih Univerze v Mariboru. Določbe Statuta, ki se nanašajo na spremembe in dopolnitve členov v 3. podpoglavju V. poglavja z naslovom - postopek habilitacij, stopijo v veljavo s oz. po sprejemu pravilnika, ki bo urejal postopek izvolitev v naziv. Rektor Predsednik Upravnega odbora Univerze v Mariboru Univerze v Mariboru prof. dr. Ivan Rozman, l. r. izred. prof. dr. Zmago Turk, l. r. 18

19 Senat Univerze v Mariboru je na podlagi 253. člena Statuta Univerze v Mariboru (Ur. l. RS št. 65/2007 Statut UM UPB4) in 29. člena Meril za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev (Obvestila UM, št. XXIII , XXIV in XXIV ) ter na predlog Senata Fakultete za varnostne vede z dne sprejel Zahtevnejši kriteriji za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru 1. Za izvolitev v naziv docent je lahko izvoljen, kdor v pogledu kvalitativnega in kvantitativnega ocenjevanja kandidatov izpolnjuje pogoje 18., 19., in 24. člena Meril za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev Univerze v Mariboru (Obvestila UM, št. XXIII ) in dodatno: 1. Najmanj 1 znanstveno delo (od 3 navedenih iz 19. člena Meril) mora biti: a) izvirni znanstveni članek, objavljen v eni od revij s faktorjem vpliva (JCR), ali v revijah, indeksiranih v podatkovnih zbirkah SCI, SSCI ali A&HCI. 2. Ostali 2 znanstveni deli (od 3 navedenih iz 19. člena Meril) sta lahko: a) znanstveni članek, objavljen v enem od svetovnih jezikov v reviji iz seznama najpomembnejših mednarodnih indeksiranih podatkovnih zbirk, ki jih je potrdil Senat UM ali b) znanstvena monografija, objavljena v enem od svetovnih jezikov pri mednarodni založbi z mednarodno prodajno mrežo (pri kontinentalnem ali svetovnem združenju) ali c) samostojni znanstveni sestavek v monografiji, objavljen v enem od svetovnih jezikov pri mednarodni založbi z mednarodno prodajno mrežo (pri kontinentalnem ali svetovnem združenju). Pri vseh 3 znanstvenih delih mora biti kandidat prvi ali vodilni avtor. 2. Za izvolitev v naziv izredni profesor je lahko izvoljen, kdor v pogledu kvalitativnega in kvantitativnega ocenjevanja kandidatov izpolnjuje pogoje 20., 21., in 24. člena Meril za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev Univerze v Mariboru (Obvestila UM, št. XXIII ) in dodatno: 1. Najmanj 2 znanstveni deli (od 6 navedenih iz 21. člena Meril), morata biti znanstvena članka, objavljena v eni od revij s faktorjem vpliva (JCR), ali v revijah, indeksiranih v podatkovnih zbirkah SCI, SSCI ali A&HCI; pri tem mora biti pri enem delu kandidat prvi ali vodilni avtor. 2. Ostala 4 znanstvena dela (od 6 navedenih iz 21. člena Meril) so lahko: a) znanstveni članek, objavljen v enem od svetovnih jezikov v reviji iz seznama najpomembnejših mednarodnih indeksiranih podatkovnih zbirk, ki jih je potrdil Senat UM; pri tem mora biti kandidat prvi ali vodilni avtor, ali b) znanstvena monografija, objavljena v enem od svetovnih jezikov pri mednarodni založbi z mednarodno prodajno mrežo (pri kontinentalnem ali svetovnem združenju) ali c) samostojni znanstveni sestavek v monografiji, objavljen v enem od svetovnih jezikov pri mednarodni založbi z mednarodno prodajno mrežo (pri kontinentalnem ali svetovnem združenju); pri tem mora biti kandidat prvi ali vodilni avtor. 19

20 3. Za izvolitev v naziv redni profesor je lahko izvoljen, kdor v pogledu kvalitativnega in kvantitativnega ocenjevanja kandidatov izpolnjuje pogoje 22., 23., in 24. člena Meril za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev Univerze v Mariboru (Obvestila UM, št. XXIII ) in dodatno: 1. Najmanj 4 znanstvena dela (od 12 navedenih iz 23. člena Meril), morajo biti znanstveni članki, objavljeni v eni od revij s faktorjem vpliva (JCR), ali v revijah, indeksiranih v podatkovnih zbirkah SCI, SSCI ali A&HCI; pri tem mora biti kandidat pri dveh delih prvi ali vodilni avtor. 2. Najmanj 2 znanstveni deli (od 12 navedenih iz 23. člena Meril), morata biti izvirna znanstvena članka, objavljena v enem od svetovnih jezikov v revijah iz seznama najpomembnejših mednarodnih indeksiranih podatkovnih zbirk, ki jih je potrdil Senat UM; pri tem mora biti kandidat prvi ali vodilni avtor. 3. Ostalih 8 znanstvenih del (od 12 navedenih iz 23. člena Meril) je lahko: a) znanstvena monografija, objavljena v enem od svetovnih jezikov pri mednarodni založbi z mednarodno prodajno mrežo (pri kontinentalnem ali svetovnem združenju) ali b) samostojni znanstveni sestavek v monografiji, objavljen v enem od svetovnih jezikov pri mednarodni založbi z mednarodno prodajno mrežo (pri kontinentalnem ali svetovnem združenju); pri tem mora biti kandidat prvi ali vodilni avtor. Pri ponovni izvolitvi v isti naziv se upoštevajo kriteriji Meril za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev Univerze v Mariboru (Obvestila UM, št. XXIII ). Senat Univerze v Mariboru je sprejel Zahtevnejše kriterije za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru, na 9. redni seji

21 Senat Univerze v Mariboru je na podlagi 253. člena Statuta Univerze v Mariboru (Ur. l. RS št. 65/2007 Statut UM UPB4) in 29. člena Meril za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev (Obvestila UM, št. XXIII , XXIV in XXIV ) ter na predlog Senata Fakultete za gradbeništvo z dne sprejel PODROBNEJŠA MERILA ZA PRIZNAVANJE MEDNARODNE POMEMBNOSTI ZNANSTVENIH IN UMETNIŠKIH DEL ZA VOLITVE V NAZIVE VISOKOŠOLSKIH UČITELJEV, ZNANSTVENIH DELAVCEV IN VISOKOŠOLSKIH SODELAVCEV NA FAKULTETI ZA GRADBENIŠTVO UNIVERZE V MARIBORU S PODROČJA ARHITEKTURE IN PROSTORSKEGA NAČRTOVANJA V nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev s področja arhitekture in prostorskega načrtovanja je na Fakulteti za gradbeništvo Univerze v Mariboru izvoljen, kdor izpolnjuje pogoje po znanstvenih ali po umetniških kriterijih ob upoštevanju teh podrobnejših meril. (1) Znanstveno delo s področja arhitekture in prostorskega načrtovanja, ki mu stroka priznava mednarodno pomembnost, je poleg znanstvenih del, opredeljenih v 1., 2., 3. in 4. odst. 24. čl. Meril za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev (Meril) tudi izvirni znanstveni članek, objavljen v eni od revij, indeksiranih v mednarodnih podatkovnih zbirkah iz seznama dodatnih mednarodnih bibliografskih baz, sprejetega na 24. seji Senata FG, : ABI/INFORM, Architectural Publications Index CD/ROM=API on disc, Art Idex, Avery Index to Arch. Periodicals, CAB-Abstracts, CEDB-Civil Engineering Database, COMPENDEX, CBA-Constructio&Building Abstracts, CSA-Civil Engineering abstracts, ICONDA, INSPEC, ITDR-International Transport Research Documentation, METADEX, SCAWPSA-CSA Worldw. Pol. Sci. Abstracts, TOXCENTER, TRIS-Transportational Research Information System.. (2) Umetniško delo s področja arhitekture in prostorskega načrtovanja, ki mu stroka priznava mednarodno pomembnost in pomembnost za narodno ali državno samobitnost ali za kulturo, je v skladu s 24.čl. Meril izvedba oziroma predstavitev umetniškega dela s področja arhitekture in prostorskega načrtovanja, pri čemer mora kandidat izkazovati kritiko te izvedba oziroma predstavitve, objavljeno v umetniški, strokovni ali znanstveni reviji ali v monografiji v enem od svetovnih jezikov. (3) Kandidat za izvolitev v naziv docent na področju arhitekture in prostorskega načrtovanja mora izpolnjevati kvalitativne in kvantitativne pogoje iz 18. in 19. čl. Meril, pri čemer mora imeti najmanj 3 dela (od 3 navedenih iz 19. čl. Meril), ki predstavljajo mednarodno pomembno znanstveno delo s področja arhitekture in prostorskega načrtovanja ali najmanj 1 delo (od 3 navedenih iz 19. čl. Meril), ki predstavlja mednarodno pomembno umetniško delo s področja arhitekture in prostorskega načrtovanja. 21

22 (4) Kandidat za izvolitev v naziv izredni profesor na področju arhitekture in prostorskega načrtovanja mora izpolnjevati kvalitativne in kvantitativne pogoje iz 20. in 21. čl. veljavnih Meril, pri čemer mora imeti najmanj 6 del (od 6 navedenih iz 21. čl. Meril), ki predstavljajo mednarodno pomembno znanstveno delo s področja arhitekture in prostorskega načrtovanja ali najmanj 3 dela (od 6 navedenih iz 21. čl. Meril), ki predstavljajo mednarodno pomembno umetniško delo s področja arhitekture in prostorskega načrtovanja.. (5) Kandidat za izvolitev v naziv redni profesor na področju arhitekture in prostorskega načrtovanja mora izpolnjevati kvalitativne in kvantitativne pogoje iz 22. in 23. čl. veljavnih Meril, pri čemer mora imeti najmanj 12 del (od 12 navedenih iz 23. čl. Meril), ki predstavljajo mednarodno pomembno znanstveno delo s področja arhitekture in prostorskega načrtovanja ali najmanj 6 del (od 12 navedenih iz 23. čl. Meril), ki predstavljajo prostorskega načrtovanja. (6) Predmeti s področja arhitekture in prostorskega načrtovanja, za katere je v študijskem programu Arhitektura 1. stopnje na Fakulteti za gradbeništvo Univerze v Mariboru možna izvolitev po znanstvenih ali po umetniških kriterijih, so: Arhitektura Orientacijski uvod v arhitekturo, Arhitekturno projektiranje, Risanje, vizualno izražanje, Arhitekturna vizualizacija, Kompozicija, Stavbarstvo, Studio; Prostorsko načrtovanje Osnove urbanističnega načrtovanja, Osnove krajinskega načrtovanja, Studio. (7) Predmeti s področja arhitekture in prostorskega načrtovanja, za katere bo v študijskem programu Arhitektura 2. in 3. stopnje na Fakulteti za gradbeništvo Univerze v Mariboru možna izvolitev po znanstvenih ali po umetniških kriterijih, se dodajo obema področjema v 6. odst. po akreditaciji programov s sklepom Senata Univerze v Mariboru. Senat Univerze v Mariboru je sprejel Podrobnejša merila za priznavanje mednarodne pomembnosti znanstvenih in umetniških del za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na Fakulteti za gradbeništvo Univerze v Mariboru s področja arhitekture in prostorskega načrtovanja, na 8. redni seji dne

23 Na podlagi Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 119/06), Meril za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Uradni list RS, št. 101/2004), Meril za kreditno vrednotenje študijskih programov po ECTS (Uradni list RS, št. 124/2004) in določili Statuta Univerze v Mariboru (Uradni list RS, št. 65/2007) je Senat Univerze v Mariboru na svoji 9. redni seji sprejel PRAVILNIK O PRIZNAVANJU ZNANJ IN SPRETNOSTI, PRIDOBLJENIH PRED VPISOM V ŠTUDIJSKI PROGRAM 1. Splošne določbe 1. člen (Namen pravilnika) (1) Ta pravilnik ureja postopke za ugotavljanje, preverjanje in priznavanje znanj ter merila za priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v študijski program, ki jih kandidati pridobijo s formalnim, neformalnim ali izkustvenim učenjem. 2. člen (Uporaba pravilnika) (1) Postopki za ugotavljanje, preverjanje in priznavanje znanj ter merila za priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v študijski program, se uporabljajo za kandidate, ki se vpisujejo na Univerzo v Mariboru in za že vpisane študente. (2) Za postopek priznavanja lahko zaprosijo tudi kandidati, ki so že vpisani, in želijo, da se jim znanja upoštevajo kot del opravljene študijske obveznosti na obstoječem programu. (3) Članice Univerze v Mariboru (v nadaljevanju članice) lahko posebnosti ugotavljanja, preverjanja in priznavanja znanj ter merila za priznavanje znanj in spretnosti podrobneje uredijo v lastnem pravilniku, ki mora biti v skladu s Statutom Univerze v Mariboru in s tem pravilnikom. 3. člen (Definiranje znanj in spretnosti) (1) Formalno pridobljena so tista znanja in spretnosti, ki jih kandidati pridobijo v okviru vzgojno-izobraževalnih in visokošolskih institucij in jih izkazujejo z različnimi spričevali in diplomami. (2) Neformalno pridobljena so tista znanja in spretnosti, ki jih kandidati pridobijo v vzgojno-izobraževalnih in visokošolskih institucijah ali zunaj njih, izkazujejo pa jih s potrdili o usvojenem znanju ali veščinah (tečaji, delavnice, seminarji ipd.). Izobraževalne aktivnosti kandidatom ne dajejo javno veljavne stopnje izobrazbe ali kvalifikacije. (3) Znanja in spretnosti, pridobljena s priložnostnim učenjem, kandidati pridobijo na delovnem mestu, doma in v vsakdanjem okolju ter zajemajo vsa znanja, spretnosti in izkušnje, ki jih pridobijo v vsakdanjem življenju. Tako pridobljena znanja se izkazujejo s potrdili delodajalca, lastnimi izdelki ali osebnimi zapisi. 23

24 2. Priznavanje znanj in spretnosti 4. člen (Izvajalec priznavanja) (1) Znanja in spretnosti, pridobljene pred vpisom v študijski program, ugotavljajo, preverjajo in priznavajo pristojni organi na članici. 5. člen (Načela za priznavanje) (1) Članice kandidatom priznajo znanja in spretnosti, pridobljene pred vpisom v študijski program, če le-ta po obsegu, vsebini in zahtevnosti v celoti ali delno ustrezajo splošnim oz. predmetno-specifičnim kompetencam, določenim s študijskim programom, na katerega se kandidati želijo vpisati ali so nanj vpisani. (2) Znanja in spretnosti, pridobljene pred vpisom v študijski program, se priznajo kot opravljena študijska obveznost na študijskem programu, na katerega se vpiše kandidat. (3) V kolikor znanja in spretnosti, pridobljene pred vpisom v študijski program, niso kreditno ovrednotene, jih je potrebno ustrezno kreditno ovrednotiti glede na Merila za kreditno vrednotenje študijskih programov po ECTS. (4) Kandidatom se v postopku za ugotavljanje, preverjanje in priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v študijski program, praviloma priznajo obveznosti do največ 30 ECTS po študijskem programu, na katerega se kandidati želijo vpisati ali so nanj vpisani, izjemoma pa se glede na specifiko študija kandidatu lahko prizna tudi več obveznosti. 6. člen (Podlaga za priznavanje) (1) Podlaga za priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v študijski program, so potrdila ali druge listine, in sicer: javno veljavne listine, potrdila izvajalcev izobraževanja in usposabljanja o uspešno končanem izobraževanju, spričevala ter druge listine, izdelki, storitve, projekti, objave in druga avtorska dela kandidatov, ustrezne reference o praktičnem usposabljanju in delovnih izkušnjah, znanja, pridobljena s samoizobraževanjem in priložnostnim učenjem. 3. Merila za priznavanje znanj in spretnosti 7. člen (Merila v postopku priznavanja) (1) V postopku priznavanja mora ocenjevanje pridobljenih znanj in spretnosti temeljiti na izobraževalnih kompetencah študijskega programa. Dokazano pridobljene kompetence, ki so ustrezno dokumentirane, se kandidatom priznajo ne glede na to, kje in kako so jih pridobili. 24

25 (2) V posebnih primerih morajo kandidati znanja in spretnosti, pridobljene pred vpisom v študijski program, dokazati na ustrezen način. Posebni primeri dokazovanja so: kadar kandidati predložijo dokazilo o tem, da so se udeležili izobraževanja, ne pa tudi, da je bilo njihovo znanje preverjeno, kadar kandidati za izobraževanje niso prejeli ustreznega dokazila, kadar kandidati ne morejo priskrbeti ustreznega opisa programa, s katerim bi lahko omogočili primerjavo. (3) Kandidatom se priznavajo: znanja in spretnosti, pridobljene z različnimi formalnimi programi in neformalnimi izobraževalnimi aktivnostmi, znanja in spretnosti, pridobljene z delom, samoizobraževanjem ali priložnostnim učenjem. 8. člen (Priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih na različnih formalnih in neformalnih programih izobraževanja) (1) Kandidati lahko zaprosijo za priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih v različnih formalnih ali neformalnih programih izobraževanja. Med take programe se štejejo vse sistematično organizirane izobraževalne dejavnosti, ki jih izvajajo vzgojnoizobraževalni in visokošolski zavodi ali druge inštitucije. (2) Podlage za priznavanje takih znanj so potrdila ali druge listine o opravljenem programu, v katerih so navedeni obseg, zahtevnost in vsebina programa (diploma, spričevalo, potrdilo o izobraževanju, certifikat ipd.). 9. člen (Priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih z delom, samoizobraževanjem in priložnostnim učenjem) (1) Kandidati lahko zaprosijo za priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih z opravljanjem dela, samoizobraževanjem in priložnostnim učenjem. (2) Postopek je v tem primeru drugačen, saj kandidati za uveljavitev takih znanj in spretnosti ne razpolagajo z ustreznimi dokazili, tj. s potrdili ali drugimi listinami o doseženem znanju oz. opisi izobraževalnega programa, ki bi omogočal primerjavo. (3) V postopku ugotavljanja, preverjanja in priznavanja takih znanj in spretnosti pristojni organ članice odloči, ali bo: znanja in spretnosti preveril, ocenil izdelke in storitve, ki jih je kandidat predložil kot dokaz, da le-te obvlada. 10. člen (Preverjanje znanj in spretnosti) (1) Za preverjanje znanj in spretnosti pristojni organ članice izbere način, ki je glede na cilje ter standarde znanja in spretnosti, ki se preverjajo, najbolj ustrezen. (2) Preverjanje znanja lahko poteka na naslednje načine: z razgovorom ali zagovorom, 25

26 z zagovorom v ta namen pripravljene seminarske naloge ali drugih pisnih izdelkov, projektov ipd., z vrednotenjem izdelka, z vrednotenjem postopkov, ki jih kandidati opravljajo pri praktičnem preizkusu, demonstracijah, nastopih, simulacijah ipd., z ustnim ali pisnim izpitom. (3) Članice lahko načine preverjanja znanj in spretnosti določijo glede na potrebe in naravo študijskega področja. 11. člen (Ocenjevanje izdelkov in storitev) (1) Kandidati so lahko že izdelali nek izdelek, s katerim dokazujejo, da obvladajo del znanj in kompetenc, ki naj bi jih pridobili s študijskim programom, v katerega se vpisujejo. Take izdelke lahko pristojni organ uporabi kot podlago za pripravo ocene o učnih izidih in kompetencah, ki jih kandidati dosegajo. (2) Z ocenjevanjem izdelkov in storitev se lahko ugotavljajo, preverjajo in priznavajo: opravljeno praktično delo, pisni izdelki, opravljene storitve na delovnem mestu. 4. Postopek za priznavanje znanj in spretnosti 12. člen (Vloga za priznavanje) (1) Postopek ugotavljanja, preverjanja in priznavanja znanj in spretnosti se začne na osnovi vloge kandidata, ki v pristojnem referatu za študentske zadeve vloži vlogo za priznavanje na obrazcu, ki je sestavni del tega pravilnika. (2) Če vloga kandidata ni popolna, referat zahteva, da se pomanjkljivosti odpravijo v določenem roku. Če kandidat vlogo dopolni v roku, se šteje, da je vloga vložena takrat, ko je bila le-ta ustrezno dopolnjena. V kolikor kandidat vloge ne dopolni v roki, ustrezni organ vlogo s sklepom zavrže. 13. člen (Sestavine vloge za priznavanje) (1) Vloga za priznavanje znanj in spretnosti mora vsebovati obrazec za priznavanje z ustreznimi prilogami oz. dokazili. (2) Priloge obrazcu za priznavanje so: javno veljavne listine, potrdila izvajalcev izobraževanja in usposabljanja o uspešno končanem izobraževanju, spričevala ter druge listine, portfolio, v katerem kandidati pripravijo svojo biografijo s podatki o izobrazbi, zaposlitvah ter drugih izkušnjah in znanjih, ki jih je pridobil, druga dokazila, kot so izdelki, storitve, objave ter druga avtorska dela, projekti, izumi, patenti ipd. 26

27 14. člen (Postopek priznavanja) (1) Postopek ugotavljanja, preverjanja in priznavanja znanj in spretnosti obsega oddajo vloge, dopolnitve vloge, obravnavo vloge pristojnega organa članice, izdajo odločbe in postopek za pritožbo kandidata zoper izdani sklep. 15. člen (Obravnava vloge pristojnega organa članice) (1) Če pristojni organ članice na podlagi predloženih dokazil ugotovi, da znanja in spretnosti po vsebini, obsegu in zahtevnosti v celoti ali delno ustrezajo kompetencam, ki temeljijo na izobraževalnih ciljih študijskega programa, lahko taka znanja prizna. (2) Če pristojni organ članice meni, da ne more odločiti o priznavanju znanja in spretnosti kandidata, lahko za mnenje zaprosi ustreznega visokošolskega učitelja ali s sklepom imenuje komisijo za ocenjevanje, ki poda svoje mnenje. (3) Če kandidat uveljavlja dokazila za pridobljena znanja in spretnosti, ki niso več aktualna oz. so se vsebinsko toliko spremenila, da se jih šteje kot nezadostno oz. nepopolno, v skladu s presojo o aktualnosti znanja določi dodatno delno ali celotno preverjanje znanja. (4) V kolikor imajo dokazila določen rok veljavnosti (licenca), se pri priznavanju upošteva njihov rok. Če je rok veljavnosti dokazila potekel, pristojni organ članice določi preverjanje, ki ga opravi imenovani visokošolski učitelj. (5) Uspeh kandidatov pri preverjanju znanja in spretnosti se oceni z opisnima ocenama»opravil«ali»ni opravil«. V kolikor kandidati pri preverjanju znanja in spretnosti niso uspešni, ponovno preverjanje ni mogoče. 16. člen (Izdaja odločbe) (1) Pristojni organ članice v odločbi navede, kako in katera znanja ter spretnosti se kandidatom priznajo (obvezni predmet, izbirni predmet, opravljeno praktično usposabljanje ipd.). (2) V kolikor pristojni organ odloči, da se kandidatom nekatera mnenja delno ali v celoti ne priznajo, se to v odločbi posebej pojasni. Enako velja v primeru, ko kandidati ne opravijo preverjanja znanja ali spretnosti. (3) Celoten postopek priznavanja znanja in spretnosti mora biti v skladu z določili Zakona o splošnem upravnem postopku zaključen najkasneje v dveh mesecih. (4) Na predlog dekana odločbo podpiše rektor UM. 27

28 17. člen (Pritožbe kandidatov) (1) Zoper odločbo pristojnega organa članice, s katerim je bila prošnja kandidata za priznavanje znanj in spretnosti zavrnjena, ima le-ta možnost, da v 8 dneh po prejemu odločbe vloži pritožbo oz. ugovor na senat članice. (2) Sklep senata članice o pritožbi oz. ugovoru kandidata je dokončen. 5. Vpis priznanih študijskih obveznosti v evidenco 18. člen (Vpis v evidenco) (1) Ob vpisu kandidatov na članice Univerze v Mariboru jim referat za študentske zadeve članice na podlagi izdane odločbe vpiše priznano študijsko obveznost (število kreditnih točk) v ustrezne evidenco. (2) Stroške postopka ugotavljanja, preverjanja in priznavanja znanj in spretnosti/postopka za priznavanje in uveljavljanje študijskih obveznosti plačajo kandidati na podlagi tarifnega dela cenika Univerze v Mariboru. (3) Prejete vloge s prilogami se hranijo v skladu z ustreznimi predpisi o hranjenju dokumentiranega in arhivskega gradiva, evidenca izdanih odločb pa se hrani trajno. 6. Prehodne in končne določbe 19. člen (1) Obrazci, navedeni v tem pravilniku, so sestavni del pravilnika. 20. člen (2) Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Obvestilih Univerze v Mariboru, in sicer za študente študijskih programov, usklajenih z bolonjsko deklaracijo po Rektor Univerze v Mariboru prof. dr. Ivan Rozman l.r. 28

29 PRILOGA 1 UNIVERZA V MARIBORU, Slomškov trg 15, 2000 Maribor tel. 02/ , fax. 02/ VLOGA ZA PRIZNAVANJE ZNANJ IN SPRETNOSTI, PRIDOBLJENIH PRED VPISOM V ŠTUDIJSKI PROGRAM IZPOLNI KANDIDAT Ime in priimek kandidata: Naslov kandidata: Poštna številka in kraj:. Telefonska številka:.... Naslov el. pošte:. Na Univerzi v Mariboru,.. (ime članice) se v študijskem letu... vpisujem na študijski program:.. Vlogi za priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v študijski program, prilagam naslednja: A/ DOKAZILA O PRIDOBLJENI JAVNO VELJAVNI IZOBRAZBI:... B/ DOKAZILA IZVAJALCEV IZOBRAŽEVANJA IN USPOSABLJANJA O USPEŠNO KONČANEM IZOBRAŽEVANJU, SPRIČEVALA IN DRUGE LISTINE:... C/DOKAZILA O ZNANJU IN SPRETNOSTIH, PRIDOBLJENIH S SAMOIZOBRAŽEVANJEM IN PRILOŽNOSTNIM UČENJEM: 1. ŽIVLJENJEPIS (obvezna priloga): 2. PORTFOLIO (obvezna priloga):.. 29

30 3. IZDELKI, STORITVE, PROJEKTI, OBJAVE IN DRUGA AVTORSKA DELA KANDIDATOV: DRUGO:..... D/DOKAZILA O ZNANJU IN SPRETNOSTIH, PRIDOBLJENIH Z DELOM:... Kraj in datum:... Podpis kandidata: IZPOLNI OSEBA, KI VODI POSTOPEK PRIZNAVANJA A/Vloga za priznavanje znanj in spretnosti je popolna. Datum prejema vloge:. Podpis:. Žig B/Vloga za priznavanje znanj in spretnosti ni popolna. Kandidat mora vlogo dopolniti z naslednjimi dokazili:.... Datum prejema popolne vloge: Podpis:..Žig 30

31 Na podlagi 2. tč v zvezi z 216. členom Statuta Univerze v Mariboru (Statut UM-UPB4, Ur. l. št. 65/2007) ter 34. členom Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru (Obvestila UM št. XXV ) je Senat Univerze v Mariboru po predhodnem soglasju Študentskega sveta Univerze v Mariboru z dne na svoji 9. redni seji dne sprejel PRAVILNIK O ŠTUDIJSKEM PROCESU ŠTUDENTOV INVALIDOV UNIVERZE V MARIBORU I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (1) Pravilnik ureja prilagajanje študijskega procesa študentom invalidom na Univerzi v Mariboru. (2) Prilagajanje se nanaša na dostopnost grajenega okolja, komunikacijsko dostopnost, prilagoditve predavanj in vaj ter ostalih oblik študijskega procesa, prilagoditve študijskih obveznosti ter dostopnost in prilagoditev študijske literature. (3) S pravilnikom se ureja prilagajanje študijskega procesa na študijskih programih 1., 2. in 3. stopnje študija in trenutno veljavnih študijskih programih ter študijskih programih za izpopolnjevanje. 2. člen (1) Univerza in članice univerze morajo zagotavljati enako obravnavanje študentov invalidov pri uveljavljanju njihovih pravic in obveznosti. Prepovedana je neposredna in posredna diskriminacija, nadlegovanje ter viktimizacija. (2) Članice univerze vsako leto v sodelovanju s študenti invalidi pripravijo in sprejmejo akcijski načrt za odpravljanje ovir za študente invalide glede na trenutne potrebe študentov invalidov in v okviru zmožnosti posamezne članice univerze. (3) Članice enkrat letno posredujejo poročilo o realizaciji akcijskih načrtov Študentskemu svetu univerze, ki s poročilom seznani Senat UM. 3. člen (1) Študenti invalidi so osebe, ki se zaradi dolgotrajnih fizičnih, mentalnih, intelektualnih ali senzornih okvar v nasprotju z ostalimi študenti srečujejo z ovirami, ki preprečujejo ali ovirajo njihovo polno in učinkovito vključevanje in sodelovanje v izobraževalnih procesih. 31