Microsoft Word - diploma_koncna verzija.doc

Transkripcija

1 Informatika v organizaciji in managementu NADGRADNJA SPLETNE STRANI LIKOVNE ŠOLE SAB Mentor: doc. dr. Branislav Šmitek Kandidat: Daniela Bajrović Kranj, marec 2011

2 ZAHVALA Zahvaljujem se doc. dr. Branislavu Šmitku za mentorstvo in nasvete pri izdelavi diplomske naloge. Zahvaljujem se tudi lektorici Petri Tomažin, ki je lektorirala mojo diplomsko nalogo. Posebna zahvala Ajdinu Bajroviću za pomoč pri oblikovanju spletne strani.

3 POVZETEK Glavni razlog za spremembo gospodarstva je predvsem tehnološki napredek in ena ključnih tehnologij je internet, ki nam ponuja različne možnosti, da komuniciramo z ljudmi v realnem času, kjer koli na svetu se nahajajo. Tako lahko opravljamo stvari hitreje, učinkovito in preprosto. Interaktivnost interneta omogoča uporabnikom iskanje, oblikovanje, objavljanje in posredovanje informacij. Komuniciramo lahko tudi preko danes izredno priljubljenih spletnih omrežij, ki so lahko prav tako ena izmed možnosti povezovanja podjetja z uporabnikom. So orodja, ki omogočajo učinkovito, enostavno in cenovno zelo ugodno doseganje ciljnih porabnikov. Za podjetja je pomembno, da se uspejo prilagoditi spremembam gospodarstva. V svojem diplomskem delu obravnavam nadgradnjo spletne strani za likovno šolo, ki je ena izmed dejavnosti, ki jo nudi družinsko podjetje SAB. Predstavljene so ideje, rešitve, organizacija, končna izvedba, realizacija ter vzdrževanje spletne strani in profila na socialnem omrežju Facebook. Opisan je celoten pristop k nalogi, izdelava koncepta, vsebin, informacij, tehnologije in vgradnja vizualnih učinkov. Z nadgrajeno spletno stranjo bo naša pozornost usmerjena na možnosti trženja in pridobivanja prepoznavnosti likovne šole. KLJUČNE BESEDE - HTML - multimedijski gradniki - internet - Photoshop - CorelDRAW

4 ABSTRACT The main reason for the change of the economy is primarily technological progress and one of the key technologies is the Internet. It offers various opportunities to communicate with people in real time, anywhere in the world, and helps to do things quickly, efficiently and easily. Interactivity of Internet allows users to search, to create, to publicate and disseminate information. We can also communicate via now extremely popular online networks, which can also be one of the potential of integration between businesses and users. They are tools that enable efficient, easy and cost positive achievement of the target consumers. It's important for businesses to manage the economy to adjust to changes. In my thesis I discuss about upgrade of the website for the art school, which is one of the activities offered by the family company SAB. I represent the ideas, solutions, organization, and the final design, realization and maintenance of web pages and profiles on social network Facebook. I describe the overall approach to the task, making the concept, content, information, technology and installation of visual effects. With upgraded website will be our focus on marketing opportunities and obtaining of recognition of the art school. KEYWORDS - HTML - multimedia elements - Internet - Photoshop - CorelDRAW

5 KAZALO 1 UVOD PREDSTAVITEV OPIS OBSTOJEČEGA STANJA IN OPREDELITEV PROBLEMA PRIČAKOVANI REZULTATI INTERNET INTERNET IN NJEGOVA PRIHODNOST SOCIALNO OMREŽJE POTEK IN METODOLOGIJA DELA IZDELAVA KONCEPTA PROGRAMSKA OPREMA PROGRAMSKI JEZIK HTML MULTIMEDIJSKI GRADNIKI ADOBE PHOTOSHOP IN COREL DRAW NADGRADNJA SPLETNE STRANI GRAFIČNA PREDLOGA ZBOR VSEBIN IN STRUKTURA SPLETNE STRANI PROFIL LIKOVNE ŠOLE NA SPLETNEM OMREŽJU VZDRŽEVANJE SPLETNE STRANI ZAKLJUČEK EVALVACIJA NADGRADNJE ANALIZA NADGRAJENE SPLETNE STRANI...23 LITERATURA IN VIRI...28 KAZALO SLIK...29 KRATICE IN AKRONIMI...29

6 1 UVOD 1.1 PREDSTAVITEV SAB s.p. je družinsko podjetje, ki poleg izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja na področju kulture in umetnosti izvaja oblikovanje, izdelavo interierjev, organizacijo in vodenje likovnih dejavnosti za različne starostne skupine. Osrednja domena podjetja so likovni tečaji za otroke in odrasle, ki potekajo na različnih lokacijah. V podjetju sem zadolžena za organizacijo, načrtovanje in izvajanje likovnih tečajev, delavnic ter stike s strankami. Pri delu s strankami smo dlje časa ugotavljali, da želijo pridobiti več informacij o programu, likovnih tehnikah, načinu izvajanja programa, prostorih likovne šole in velikosti skupin. S širjenjem ponudbe obstoječa predstavitvena spletna stran ni več zadostovala potrebam podjetja, zato smo se odločili za nadgradnjo. 1.2 OPIS OBSTOJEČEGA STANJA IN OPREDELITEV PROBLEMA Prvotna spletna stran je uporabnikom omogočala zgolj seznanjanje z osnovnimi informacijami o terminih in lokacijah tečaja. Skromna vsebina za uporabnike ni bila privlačna in ni nudila vseh potrebnih informacij, ki bi uporabnike prepričala. Da naša dejavnost ne bi bila deležna samo ustne reklame, smo se načrtno lotili nadgradnje spletne strani. Idejna zasnova nadgradnje spletne strani je temeljila na uporabi večpredstavnostnih gradnikov, ki bi uporabnikom omogočala prijazen in pregleden dostop do informacij. Pri nadgradnji je potrebno definirati namen, določiti ciljno skupino uporabnikov, zbrati in izdelati vsebino, ki jo nato grafično in programsko sestavimo. Celota mora biti funkcionalna, informativna in estetsko dovršena. Za učinkovito doseganje poslovnih ciljev pa je poleg tega potrebno spletni strani izboljšati pozicijo na brskalnikih. To nam omogoča postopek optimizacije spletne strani, ki temelji na pravilnem izboru ključnih besed, ki omogočijo stráni uspešno pozicioniranje na iskalnikih in s tem več obiskovalcev. Za večjo prepoznavnost šole bomo uporabili socialno omrežje Facebook, ki je danes izredno priljubljeno in predstavlja pomemben vir informacij. Brezplačen dostop do strani omogoča priključitev v različna omrežja, ki omogočajo uporabnikom povezavo in komuniciranje z ostalimi člani in njihovimi prijatelji. Facebook nudi različne vsebine in aplikacije, ki omogočajo uporabnikom, da s pošiljanjem obvestil informirajo ostale uporabnike. Za nas zelo uporabna je aplikacija, ki ponuja objavo fotografskih albumov. Tako bomo lahko z uporabo spletnega albuma likovne izdelke naših učencev predstavili širši množici. 1.3 PRIČAKOVANI REZULTATI Z nadgradnjo spletne strani in z oblikovanjem profila na socialnem orodju Facebook želimo doseči večjo prepoznavnost likovne šole na slovenskem tržišču. Daniela Bajrović: Nadgradnja spletne strani likovne šole SAB stran 2

7 Pričakovani rezultati nadgradnje spletne strani so: Izdelava estetske, učinkovite in pregledne spletne strani, ki bo vsebovala izboljšano in izbrano vsebino multimedijskega formata. Jasna vsebina, ki omogoča obiskovalcu, da z najmanj kliki pridobi želeno informacijo. Za učinkovito predstavitev posameznih likovnih tehnik bomo uporabili tudi video gradnik. Načrt strani vsebuje pregleden meni, ki se nahaja na desni strani ekrana. Tako kot je največkrat nameščena računalniška miška, ki nam služi za interaktivno delo z računalnikom oziroma nam omogoča dostop do vsebin. S postopkom optimizacije in doslednim vzdrževanjem omogočimo spletni strani uspešno pozicioniranje na iskalnikih. Profil na socialnem omrežju Facebook nam ponuja naslednje možnosti: Galerijo na spletni strani in aplikacijo foto albumov bomo uporabili kot stalni razstavni prostor za predstavitev likovnih del naših tečajnikov. Priljubljenost portala nam ponuja povezavo s številnimi uporabniki, katerim lahko posredujemo informacije o likovni šoli. Socialno omrežje bomo uporabili za promocijo nadgrajene spletne strani Za dodajanje vsebin v kodo smo izbrali urejevalnik Notepad ++, ki je enostaven za uporabo. Nekoliko bolj dolgotrajna je priprava in urejanje fotografij, ki jih dodajamo in menjavamo pogosto. Fotografije urejamo s pomočjo računalniškega programa Adobe Photoshop, ki je namenjen obdelavi fotografij in drugih grafik. Nič manj pomembno od spletnega oblikovanja pa ni upravljanje, vzdrževanje in spremljanje obiskanosti spletne strani. Vzdrževanje spletne strani je kontinuiran proces, ki je potreben, da se spletna vsebina prilagaja aktualnim naročnikovim ciljem in spreminjajočim potrebam uporabnikov. Z brezplačnim orodjem Google Analytics bomo spremljali obnašanje obiskovalcev, katero stran si uporabniki največkrat ogledajo, koliko časa preživijo na spletni strani in kakšen je odstotek novih uporabnikov. Dobljeni rezultati nudijo bogat vir informacij, ki pripomorejo k izboljšanju spletne predstavitve podjetja in prilagajanju zahtevam obiskovalcev. Daniela Bajrović: Nadgradnja spletne strani likovne šole SAB stran 3

8 2 INTERNET 2.1 INTERNET IN NJEGOVA PRIHODNOST Internet (International Network) je svetovno omrežje računalniških omrežij. Imenujemo ga tudi omrežje omrežji, saj ga sestavlja več milijonov računalniških omrežij, ki povezujejo več milijonov računalnikov s celega sveta. Internetu pravimo tudi informacijska avtocesta, saj nam omogoča hiter dostop do nepredstavljivo ogromne količine podatkov. Internet je najpogosteje rabljen komunikacijski kanal in največji medij sedanjosti, ki je letos praznoval 25. obletnico prve registrirane domene. Z rastjo spletnih domen raste tudi število spletnih strani. Danes naj bi obstajalo 53 mrd spletnih domen. Globalno omrežje naj bi uporabljala skoraj četrtina prebivalstva. Internet omogoča delovanje različnih servisov, med katerimi so najuporabnejši svetovni splet, elektronska pošta in neposredni klepet. Najbolj razširjena internetna storitev je elektronska pošta, ki omogoča pošiljanje, sestavljanje in sprejemanje sporočil po elektronskih komunikacijskih sistemih. Elektronska pošta omogoča pošiljanje istega sporočila na več naslovov v isti domeni in omogoča izmenjavo sporočil, ki vsebujejo datoteke. Razpošiljanje komercialnih sporočil preko elektronske pošte je ekonomično, nizko stroškovno, prihrani čas, omogoča obveščanje večjega števila uporabnikov, oblikovanje in obveščanje ciljne skupine, možnost osebnega komuniciranja s ciljno populacijo in pridobivanje neposrednih odzivov. Prejemnikovo pozornost pritegnemo z dobro oblikovano podobo sporočila, ki poleg grafičnih elementov vsebuje tudi primerno obliko besedila. Sporočilo je lahko v tekstovnem ali HTML formatu. Tekstovni format ne vsebuje vizualnih in interaktivnih dodatkov, zato je primernejši za pošiljanje samodejnih sporočil s spletne strani ali za sporočila, ki ni nimajo visoke informacijske vrednosti za prejemnika. V času širokopasovnih povezav, ki omogočajo hitro dostavo HTML sporočil v poštni predal prejemnika, se tak način informiranja pogosteje uporablja. S pravilno uporabljenimi elementi je sporočilo HTML formata atraktivnejše od preprostega tekstovnega sporočila. V zadnjih letih je splet prešel iz statičnosti v novo, veliko bolj dinamično in kreativno obliko. Težko je določiti natančen prehod iz Spleta 1.0, za katerega je bilo značilno, da je majhno število piscev ustvarjalo posamezne spletne strani za veliko število uporabnikov, v tako imenovani Splet 2.0. Bistvo Spleta 2.0 je dinamična oblika in participacija uporabnikov pri oblikovanju in objavljanju vsebin. S prehodom so se razvile tudi številne tehnologije, aplikacije in standardi. Med najbolj priljubljenimi orodji je spletni dnevnik oziroma blog, ki ga lahko oblikuje posameznik ali skupina ljudi. Naslednja orodja oziroma aplikacije, ki so med uporabniki interneta v vse večjem vzponu in so spletu prinesle več dinamičnosti, so spletne skupnosti. Pojem spletne skupnosti je zelo širok, zato tu lahko uvrstimo socialna omrežja, klepetalnice, forume, portale. Potem je tu spletna aplikacija Wiki, katere glavna prednost je enostavnost in preprostost ustvarjanja in posodabljanja sodelovalnih spletnih strani in je namenjena skupinskemu delu. Najbolj znana spletna stran, zgrajena s pomočjo Wiki orodja, je spletna enciklopedija Wikipedija. Daniela Bajrović: Nadgradnja spletne strani likovne šole SAB stran 4

9 Splet 2.0 je v okviru internetnega komuniciranja prinesel svežino in internetu kot mediju dodal interaktivnost, prilagodljivost in mobilnost. Splet je postal nepregleden vir informacij, ki se eksponentno večajo. Zaradi kompleksnosti je nemogoč hiter dostop do želenih informacij, zato strokovnjaki domnevajo, da je naslednja logična razvojna stopnja interneta naučiti računalnike in aplikacije razumeti vse te podatke. To poznamo že pri napredni možnosti iskanja, ki ga ponuja Google. V prihodnosti naj bi računalniki zaznali oziroma sami predvideli, kaj želimo vedeti. Semantični splet pomeni naslednjo razvojno stopnjo v logični evoluciji spleta, prihodnjo spletno izkušnjo. Revolucionaren bo predvsem preboj na področju spletne prodaje, trženja in oglaševanja. V ospredju bodo»inteligentni agenti«, ki bodo ustregli vsaki želji uporabnika, kar si bo zamislil. Semantični splet ni ločen splet, ampak je nadgradnja že obstoječega. Semantični splet niso spletne strani in povezave, temveč odnosi, relacije med podatki. ( imeti/kaj_vse_to_pomeni in kam_vse_to_pelje, 2010) Viziji o uporabi enotnega jezika za vse aplikacije pravimo semantični splet. Poleg enotnega jezika bi aplikacije imele sposobnost uporabljati informacije o posameznih podatkih, ki se v posameznih besedilih uporabljajo in jih s pomočjo elementov semantičnega spleta znajo prebrati in razumeti ter jih primerjati z drugimi podatki v spletu. Ideja o sinaptičnem (sinapsa) spletu je povzeta po delovanju naših možganov. Kemično podprte povezave v njih imenujemo sinapse. Vloga sinapse je, da s pomočjo elektrokemične (ločimo električne in kemične sinapse) reakcije prenaša vzburjenje iz ene živčne celice (nevrona) v drugo. Tako potujejo informacije do možganov in potem nazaj po telesu. ( imeti/kaj vse_to pomeni in_kam_vse_to_pelje, 2010) Prav tako logična razvojna stopnja se imenuje sinaptični splet, kjer so povezave med objekti pomembnejše od objektov in predstavljajo logično razvojno stopnjo od platforme do dostave dokumentov preko komunikacijske platforme (2.0). Cilj je medsebojna povezava spletnih strani in storitev, tako da bi neskončne povezave dobile strukturiran pomen. Medtem so predpostavke izvršnega direktorja Googla, Erica Schmidta, da bo uporaba interneta v prihodnjih petih letih doživela pomembne spremembe. Večina vsebin bo v kitajskem jeziku in prevladovale bodo spletne skupnosti, do katerih bomo dostopali prek širokopasovnega interneta, katerega hitrost bo znašala tudi 100 MB. Oblika vsebine se bo še bolje usmerila v video vsebine in ne bo več ločevanja med TV, radiem in spletom. ( 2010) Kljub zgornjim vizijam in predpostavkam nam množična uporaba interneta ponuja številne možnosti za poslovne sfere, trženje in za boljši doseg ciljnih potrošnikov. Lahko zaključimo, da je internet zelo interaktiven medij, ki podjetjem omogoča dialog s potrošniki. Povezava s potrošniki omogoča prepoznavanje njihov potreb in želja. Na temeljih teh ugotovitev lahko podjetja izoblikujejo oziroma prilagajajo svojo ponudbo in storitve dejanskim preferencam svojih potrošnikov. Daniela Bajrović: Nadgradnja spletne strani likovne šole SAB stran 5

10 2.2 SOCIALNO OMREŽJE Slika 1: Logo spletnega socialnega omrežja Facebook (Vir: ) Spletna socialna omrežja oziroma socialni mediji so napredne spletne strani, ki s svojimi aplikacijami privabljajo številne uporabnike in jim nudijo cel spekter storitev, ki omogočajo spletna druženja, izmenjavo mnenj, fotografij, video posnetkov, glasbe, delitev zanimivih povezav, pisanje blogov in mnogo drugih. Uporabnikom ponujajo interaktivnost in različne možnosti komunikacije oziroma prenašanja informacij. Socialno omrežje je orodje, ki je močno pripomoglo tako k večji dinamičnosti kot tudi interaktivnosti spleta, zato postaja vloga spletnih socialnih omrežij danes tako v zasebne kot v poslovne namene čedalje pomembnejša. Spletne strani, ki temeljijo na gradnji socialnih mrež, danes doživljajo rast, ki se je pred leti ne bi upal nihče napovedati. Po napovedih analitikov naj bi se trend rasti še nadaljeval in pridobival na pomenu in tržnih deležih, kar je za poslovno sfero in trženje izrednega pomena. Težko je določiti začetek nastanka socialnih omrežij. Spletna omrežja, ki so leta 1994 med prvimi začela delovati v smeri povezovanja ljudi, so spletne strani, kot so Geocities, Theglobe in leto kasneje ustanovljen Tripod. Naštete spletne strani so bile takrat za uporabo zahtevnejše in so od uporabnikov zahtevale veliko računalniškega znanja. Vendar so že skušale združevati oziroma povezovati ljudi in uporabnikom omogočale vzpostaviti svojo spletno stran ter preko nje objavljati informacije in ideje. Z vidika uporabnosti in izgleda so bile omenjene strani zelo okorne ter statične. Druga vrsta spletnih strani, prav tako namenjena povezovanju uporabnikov, so bila tako imenovana spletna mesta, ki so na podlagi elektronskih naslovov oziroma elektronske pošte ustvarjala povezave. Primer take spletne strani je Classmates, ki je temeljil na ohranjevanju in navezovanju stikov med bivšimi sošolci iz osnovne šole, srednje šole in kolegi s študijskih let. Leta 1997, torej dve leti kasneje, je podobna stran, imenovana SixDegrees, že omogočala oblikovanje osebnega profila uporabnikov. Uporabnik je lahko oblikoval seznam prijateljev, pregledoval, kateri souporabniki imajo sorodne interese, in z njimi navezoval stike. Leta 1999 je nov mejnik postavila spletna stran Epinions. Uporabniki so na tem spletnem mestu lahko prebirali in pisali mnenja o izdelkih, primerjali njihove cene in podobno. Stran je vse do danes ohranila mesto ene izmed najboljših spletnih nakupovalnih vodičev. Leta 2010 je bila ustanovljena stran Friendster. Spletna stran je začela povezovati določene kroge uporabnikov in graditi socialna omrežja, ki jih poznamo danes. Do Daniela Bajrović: Nadgradnja spletne strani likovne šole SAB stran 6

11 leta 2004 je bila omenjena stran glavna na področju povezovanja uporabnikov interneta. Priljubljenost takih spletnih mest se je močno povečala in s tem posledično so se v teh letih začele razvijati še druge podobne strani, kot so MySpace in Bebo. Fiendster je okoli leta 2005 zgubil boj s konkurenčno stranjo MySpace, ki jo je danes po številu članov in tudi po številu obiskov že prehitel Facebook. Facebook je spletišče, ki ga je leta 2004 izdelal Mark Zuckerbeg kot študent univerze na Harvardu. Spletno socialno omrežje je bilo prvotno razvito za spoznavanje študentov na univerzi Harvard, nato pa se je naglo razširilo tudi med študente drugih univerz, dijake srednjih šol, na koncu pa je postalo dostopno javnosti. Na svetu je ogromno socialnih omrežij, vendar je največji fenomen med njimi Facebook. Vključevanje v spletna socialna omrežja je danes v poslovni sferi čedalje pomembneje, saj spletna omrežja ponujajo enostaven način za doseganje večje prepoznavnosti na trgu, učinkovito oglaševanje izdelkov, storitev in povezovanje s svojimi uporabniki. Povezava podjetji s spletnimi omrežji omogoča uporabnikom odprte možnosti za podajanje mnenja, komentarjev, predlog in pritožb. Uporabniki aktivno in kreativno sodelujejo oziroma prispevajo k izgradnji spletnega mesta. Slabost odprte komunikacije je možnost negativne kritike, podajanja neprimernih in netočnih informacij o podjetju. Podjetja morajo biti pozorna in vedno pripravljena tako situacijo razrešiti s primerno razlago. V nadaljevanju se bom osredotočila na omrežje Facebook, ki je po številu uporabnikov in številu obiskov prvo med vsemi svetovnimi spletnimi omrežji. V izhodišču sta na spletnem omrežju Facebook v okviru trženjskega komuniciranja na voljo dve poti. Prva je kreiranje profila ali oglasa. Postopek kreiranja profila na Facebooku je zelo preprost in deluje kot manjša predstavitvena spletna stran. Na svojem profilu ali strani lahko podjetje objavlja razne informacije. Informacije lahko obsegajo predstavitev in dejavnosti podjetja, lokacijo podjetja, delovni čas, kontaktne podatke, novice in obvestila, ponudbe storitev, opise, slike, video predstavitve in veliko več. Podjetja lahko dodajo povezavo na svojo spletno stran. Možnosti je veliko, učinkovitost pa je odvisna od kreativnosti oziroma sposobnosti podjetja, da prepriča in navduši uporabnike omrežja. Veliko vlogo igra število in kakovost stikov, ki jih podjetje pridobi. Daniela Bajrović: Nadgradnja spletne strani likovne šole SAB stran 7

12 3 POTEK IN METODOLOGIJA DELA 3.1 IZDELAVA KONCEPTA Struktura prvotne spletne strani je imela statično obliko. Vsebina je obsegala samo osnovne podatke o našem podjetju in dejavnostih likovne šole. Uporabniki interneta so na spletni strani pridobili kontaktne informacije, termine tečajev in delavnic. Tako obliko spletne strani imenujemo spletna vizitka. Naš cilj je spletno vizitko likovne šole s pomočjo multimedijskih gradnikov nadgraditi v uspešno spletno stran, ki bo ustrezala sodobnim standardom, obiskovalcem ponujala ažurno in učinkovito predstavitev dejavnosti in storitev. Kakovostno izdelana stran je konkurenčna prednost. Z dobrim oblikovanjem, primerno izbrano spletno vsebino, celostno zasnovo in učinkovitostjo spletne strani predstavimo množici uporabnikov interneta svoje podjetje. Pri izdelavi koncepta smo najprej določili namen spletne strani, primarne cilje likovne šole, ciljno skupino uporabnikov, vsebino, organizacijo postavitve. Sledila je priprava, zbiranje in selekcija materiala in načrt za oblikovno in tekstovno zasnovo. Po zaključeni idejni zasnovi je sledila računalniška izvedba s pomočjo programerja in vključitev nadgrajene strani na internet. Po zaključku izdelave smo se usmerili v predstavitev in promoviranje spletnega naslova. Pri tem smo si pomagali z različnimi brezplačnimi aplikacijami in obveščanjem preko elektronske pošte. Daniela Bajrović: Nadgradnja spletne strani likovne šole SAB stran 8

13 4 PROGRAMSKA OPREMA 4.1 PROGRAMSKI JEZIK HTML Kratica HTML je nastala iz besede Hayper Text Markup Language in opisuje označevalni jezik, ki združuje preproste ukaze ter se uporablja za izdelavo spletnih strani oziramo za prikazovanje želene vsebine v spletu. Označevalni jezik HTML predstavlja osnovo spletnega dokumenta, s pomočjo katerega ustvarimo strukturo in semantično ureditev dokumenta. Deluje tako, da z oznakami HTML povemo brskalniku, kako razporedi, uredi ali označi golo besedilo, lahko mu določimo slog, barvo, velikost pisave in celo pot premikanja. Programski jezik HTML je med uporabniki zaradi svoje preprostosti in funkcionalnosti zelo razširjen. HTML jezik so osnovali znanstveniki pod vodstvom Tima Berners Leeja med letoma 1989 in 1990 v Švici, v Evropskem centru za fiziko osnovnih delcev (CERN). Ker so si hoteli najnovejša spoznanja med seboj izmenjavati kar najhitreje, so potrebovali dovolj hiter način za izmenjavo podatkov besedil, slik in zvoka. Tega pa dotlej internet ni omogočal, saj je bilo do takrat namreč mogoče uporabljati le skrivnostne ukaze ali pošiljati preprosta tekstovna sporočila. Za osnovo jezika HTML so uporabili jezik SGML (Standard Generalized Language). Tako so se v začetku devetdesetih let začele pojavljati prve barvne strani in povezave med besedili. S pomočjo hiperpovezav je bilo mogoče med seboj povezati tekstovne ali slikovne strani. HTML jezik nam je tako omogočil izdelavo hiperteksta in je močno povezan z razvojem svetovnega spleta. Po iznajdbi jezika HTML se je splet zelo hitro širil, saj se jezika HTML zaradi enostavnosti ni bilo težko naučiti. HTML dokument je tako imenovani ASCII dokument, ki ga oblikujemo s tekstualnimi urejevalniki in ga lahko pripravimo na tri različne načine: besedilo lahko napišemo v urejevalniku besedila in ga spremenimo v HTML jezik, uporabimo lahko grafični urejevalnik za HTML ali pa dokument pripravimo v najobičajnejšem tekstovnem urejevalniku. Dokument je oblikovan s pomočjo oznak, ki jih pišemo med znaka za manjše in večje. Z oznakami HTML jezika povemo pregledovalnikom spletnih strani, kako naj prikažejo posamezne elemente. Oznaka velja od mesta, kjer smo jo napisali, pa do preklica. Za preklic oznake uporabimo poševnico. V oznake lahko pišemo z velikimi ali malimi črkami. Nekatere oznake in elementi lahko vsebujejo tudi atribute. Ob začetku pisanja HTML dokumenta napišemo oznako <html>, nato pa sledita glavni sestavini glava <head> in telo <body>, kjer napišemo glavno vsebino, nato pa zaključimo glavo z oznako </head>, telo z </body> in celotno spletno stran z oznako </html>. Vsaka koda HTML je sestavljena iz glave in telesa. V glavi opišemo dokument s tem, da mu določimo naslov, ki se prikaže v naslovni vrstici pregledovalnika, ključne besede (uporabljajo jih iskalniki), način kodiranja, obliko posameznih elementov, jezični sistem. V glavi so stvari, ki se ne prikažejo na strani, ampak drugje, ali pa so za uporabnika nevidne. V telesu pa so vsa besedila in slike ter vse, kar želimo, da se na strani pokaže. Besedilo lahko razdelimo na odstavke, vmes pa lahko vstavljamo razne tabele, grafe, sezname, slike in druge dodatke. Poznamo kar precej programov za pisanje HTML kode. Najpogostejši med njimi je prav zagotovo beležnica. Je zelo preprost program za urejanje besedil. V njem lahko ročno pišemo kodo, kar naredi stran zelo natančno dodelano v primerjavi z Daniela Bajrović: Nadgradnja spletne strani likovne šole SAB stran 9

14 grafičnim urejevalnikom. Pri uporabi beležnice za postavitev spletne strani moramo kodo natančno poznati in razumeti. Poznamo pa tudi precej grafičnih urejevalnikov (Macromedia Dreamweaver, Microsoft FrontPage itd.), ki jih imenujemo tudi WYSIWYG (What You See Is What You Get) in nam omogočajo oblikovanje besedila med pisanjem, pri katerih grafično izdelamo stran in nam ni treba ročno vnašati kode. Urejevalnik besedil med našim pisanjem samodejno ustvarja HTML kodo. Za izdelavo dinamične strani ni dovolj samo HTML, ker HTML je le opisni jezik, ki zgolj opisuje položaj in izgled strani ter elementov znotraj spletne strani in s tem ne dopušča nobene dinamičnosti. Dinamični HTML je samo razširitev klasičnega HTML. Lahko bi rekli, da gre za novo tehnologijo, sestavljeno iz prejšnjih tehnologij. Najpopularnejša programa za doseganje dinamičnosti sta PHP in ASP. Slednje bi lahko bolj točno imenovali skriptni in ne programski. Njihova koda se vrši v skriptni obliki, najpogosteje med HTML oznakami. (Mrhar, 2002c) ASP (Active Server Pages) je Microsoftov proizvod, vezan izključno na strežnike, ki delujejo na Windows operacijskem sistemu. ASP ima podobno skladnjo kot Visual Basic. PHP (Hypertext Preprocessor) se po možnostih postavlja ob bok Microsoftovem ASP-ju. Originalno je vezan na serverje z operacijskim sistemom Unix, a je sintaksa dokaj podobna kot pri programskem jeziku in C++. Glavna prednost PHP-ja pa je v tem, da je Open Source, se pravi zastonj. (Mrhar, 2002a) Vse, kar uporabnik vidi znotraj svojega brskalnika, so deli HTML kode, a nikoli ne vidi PHP skripte, ki se vrši na strežniku. Zaradi tega se takšen način programiranja spletne strani imenuje tudi Server Side programiranje. (Bilke, 2002) Pri določanju oblikovnih slogov uporabljamo skriptni jezik CSS (Cascading Style Sheets), ki je namenjen opisu prezentacije elementov dokumenta. Kaskadni slog ali stilna predloga CSS omogoča, da izgled in vsebino spletne strani obravnavamo ločeno. S pomočjo kaskadnih slogov lahko oblikujemo različne predmete na spletnih straneh: besedilo, slike, robove, povezave, oblivanje besedila. Če kaskadni slog uporabimo le za oblikovanje na eni spletni strani, so njegove lastnosti navedene v glavi spletne strani (znotraj oznak <HEAD>) to je notranja (interna) stilna predloga. Kaskadni slogi, s katerimi oblikujemo več spletnih strani, pa so shranjeni v posebni datoteki s končnico.css in to je zunanja (eksterna) stilna predloga. Ime te datoteke in pot do nje sta navedeni v glavi spletne strani. Če je naslov datoteke napačen ali datoteke ni v mapi, stran ne bo oblikovana s kaskadnimi slogi in obiskovalec bo videl spletno stran povsem drugače, kot smo načrtovali. S kaskadnimi slogi pa lahko tudi na novo opredelimo lastnosti oznak HTML. Kaskadni slog je sestavljen iz treh delov: selektor (običajno element HTML), elementu lahko določimo različne lastnosti, vsaka lastnost ima na voljo določene vrednosti, ki določajo predstavitev elementa. (Powell, 2001) Java je programski jezik, s pomočjo katerega naj bi splet resnično oživel. Z Javo združljivi brskalniki se imenujejo interpreti (to so programi, ki poženejo drug program). JavaScript je programski jezik, ki sicer ni tako zmogljiv kot Java, vendar ga je mnogo lažje uporabljati. Ukaze lahko vpišemo kar v spletnih straneh; brskalnik te ukaze prepozna in jih požene. (dr. Branislav Šmitek, Orodja za svetovni splet) JavaScript je predmetno orientiran programski jezik, ki omogoča izboljšanje in posodobitev oblike, ki se uporablja za izračunavanje in rokovanje z objekti na uporabniški strani. JavaScript sam po sebi ni uporaben, ker vanj ne moremo vnašati Daniela Bajrović: Nadgradnja spletne strani likovne šole SAB stran 10

15 podatkov in nam jih tudi ne vrača. Sodelovati mora s predmeti na uporabniški strani in njihovimi lastnostni in postopki. JavaScript omogoča integracijo dokumentov HTML, spletnih komponent (Java, ActiveX...) in komponent plug-in tako, da postanejo spletne strani dinamične. JavaScript je programski jezik, ki se uporablja za upravljanje z okni, okvirji, meniji, predstavitev besedila in slik, delo s piškotki (cookies), upravljanje z zgodovino in povezavami, za pošiljanje podatkov, časovni nadzor, preverjanje vnesenih podatkov in oblikovanje integriranih uporabniških vmesnikov. (Castro, 2000) 4.2 MULTIMEDIJSKI GRADNIKI Multimediji predstavljajo dinamičen način komuniciranja ter obsegajo prvine in medije, s katerimi zaznavamo, izražamo, posredujemo in shranjujemo informacijo. Pojem medij pri tem predstavlja načine in oblike, s pomočjo katerih se informacija (besedilo, slika, zvok ) predstavlja in prenaša, medtem ko pojem multi pomeni, da se predstavlja več teh medijev hkrati. Multimedija kot način podajanja informacij posega vsakodnevno v naše življenje, pri čemer se srečujemo z različnimi oblikami multimedijskih predstavitev, kot so oglaševanje, poslovne predstavitve, izobraževalne in učne predstavitve, predstavitve na javnih mestih, osebne predstavite itd. Multimedijske predstavitve delimo na linearne, interaktivne in hipermedio. Pri linearni predstavitvi je vloga uporabnika omejena na nadaljevanje predstavitve ali na preskok na naslednjo stran. Interaktivna predstavitev prepušča odvijanje predstavitve uporabniku, ki z določenimi postopki vodi aplikacijo. V tem primeru uporabnik s klikom na določen gumb, sliko, besedilo ali s preletom miškinega kazalca preko slike, besedila in drugih elementov sproži določeno dejanje in na ta način sam usmerja potek dogajanja. S temi aplikacijami lahko pridobimo dodatne podatke o določeni stvari v obliki besedila, slike, videa, zvoka ali kombinacijo vsega. Hipermedija je oblika večpredstavnih informacij s povezovanjem informacij iz različnih večpredstavnih prvin. (Collin, 1995) Za spletne strani morajo biti multimedijski zapiski digitalizirani. V splet multimedijske zapiske le vključujemo. Priprava multimedijskih zapisov zahteva specifične postopke in pripomočke. Poznamo različne formate multimedijskih zapisov. Omejila se bom le na formate, ki jih uporabljamo pri predstavitvi likovne šole. Slika je posnet statični objekt, ki je skeniran in preko videokamere ali fotoaparata prenesen v elektronsko obliko na računalniku. Fotografíja je tehnika trajnega zapisovanja slike na različne načine: mehansko, kemično ali digitalno. Animacija je iluzija gibanja, ki jo dosežemo s hitrim prikazovanjem sličic. Vsaka sličica je nekoliko drugačna od predhodne. Poznamo različne vrste animacij: animacija risbe, animacija lutk in predmetov ter računalniška animacija. Video je tehnika elektronskega, zajemanja, procesiranja, snemanja, shranjevanja, predvajanja ter rekonstruiranja sekvence mirujočih slik, ki skupaj v zaporedju tvorijo gibljive scene. Tehnika videa je bila najprej uporabljena za televizijo, kasneje pa se je razvila v več različnih formatov. Video posnetki na spletni strani likovne šole so precej skromni in so namenjeni le temu, da prikažejo animirane filme, ki so jih otroci ustvarili na delavnicah. Daniela Bajrović: Nadgradnja spletne strani likovne šole SAB stran 11

16 Vključevanje multimedijskih zapisov neposredno na spletno stran uporabljamo pri slikah in nekaterih oblikah animacije. Zvočne in video zapise lahko na spletni strani vključimo tudi tako, da vgradimo na spletno stran zanje predvajalnike ali pa vključujemo tovrstne zapise posredno z njihovimi naslovi na strežnik. Pomembno je, da uporabniku spletne strani omogočimo upravljanje multimedijskih zapisov na spletni strani: pavza, stop, ponovitev, nastavitev jakosti zvoka, utišanje. Zmogljivost predvajanja in prikaza multimedijskih vsebin na svetovnem spletu je odvisna od hitrosti in zmogljivosti računalnika, programske opreme, prenosnih linij ter drugih dejavnikov na internetu. Internet brskalniki so aplikacije, ki nam zagotavljajo interaktivni grafični vmesnik za iskanje in branje tekstovnih dokumentov. Omogočajo pa nam tudi predvajanje zvokov, animacij ter drugih multimedijskih zapisov, ki jih najdemo na spletu. (dr. Branislav Šmitek, Orodja za svetovni splet) 4.3 ADOBE PHOTOSHOP IN COREL DRAW Adobe Photoshop je profesionalen računalniški program za obdelavo fotografij in drugih grafik. Razvili so ga pri računalniškem podjetju Adobe Systems, ki razvija programsko opremo za izdelovanje kakovostnih računalniških izpisov, risanje, oblikovanje dokumentov in pripravo za tisk, izdelavo spletnih strani. Podjetje Adobe Systems je eden izmed vodilnih izdelovalcev grafičnih programov na svetu. Spoznavanje Adobe Photoshop je možno tudi z uporabo Adobovih elektronskih storitev. V primeru, da imamo v sistemu povezavo z internetom in nameščen spletni brskalnik, lahko na Adobovem spletnem mestu dobimo informacije o storitvah in izdelkih ter koristne nasvete. Adobe Online nam omogoča dostop do najnovejših informacij o storitvah, izdelkih in nasvetih za uporabo Photoshopa. Program Adobe Photoshop vsebuje različna orodja in ukaze za izboljševanje kakovosti fotografij. Prav tako nam omogoča popraviti napake v kakovosti barv, ki so nastale med fotografiranjem ali skeniranjem slike. Prvi korak je preverjanje prave ločljivosti slike. Pojem ločljivost se nanaša na število slikovnih pik, ki opisujejo sliko in določajo njeno podrobnost. Večja ločljivost pomeni večjo datoteko in daljši čas prenosa iz datoteke. (Gookin, 2001) Da bo slika ustrezala prostoru, kamor bo postavljena, uporabimo orodje za obrezovanje ali pa ukaz»crop«. Izbrišemo ali zavržemo lahko področja zunaj pravokotne izbire ali pa skrijemo območje znotraj izbire. Nato sliki prilagodimo tonski obseg, ki predstavlja količino kontrasta ali podrobnosti na sliki in se popravlja z ukazom»levels«. Nastavimo lahko bele in črne točke in tako razširimo tonski obseg ter nastavimo srednje odtenke. Zelo uporaben je ukaz»auto Contrast«, ki samodejno nastavi kontrast celotne mešanice barv na sliki, ter ukaz»auto Color«, ki prilagodi kontrast in barvo slike tako, da preišče dejansko sliko, da najde sence ter srednje in svetle odtenke. Daniela Bajrović: Nadgradnja spletne strani likovne šole SAB stran 12

17 Slika 2: Urejanje fotografij v Photoshopu Ko smo sliko uredili, smo določili njeno velikost, jo namestili na belo podlago, dodali ime, priimek in starost avtorja ter shranili s pomočjo ukaza»save For Web«. Pri analizi gradiva za galerijo smo se odločili, da bomo vsa likovna dela otrok in odraslih predhodno skenirali, ker tako dobimo kvalitetnejšo in bolj originalno podobo likovnega izdelka kot pri fotografiji izdelka. (Adobe Creative Team, 2002) Pri urejanju in oblikovanju materiala smo poleg Photoshopa uporabljali tudi CorelDRAW. CorelDRAW je zbirka zmogljivih grafičnih programov in je namenjen tako profesionalnim oblikovalcem kot občasnim uporabnikom. Podjetje, ki je razvilo grafični program, je COREL "Cowpland Research Laboratory" in je bilo ustanovljeno leta 1985 v Kanadi. V devetdesetih letih se je izkazalo kot zelo uspešno prav z izdelkom CorelDRAW, ki je v osnovi do danes ostal nespremenjen. CorelDRAW združuje v celoto kar nekaj uporabnih oblikovalskih in urejevalnih rešitev. Poleg običajnega dela z vektorskimi objekti (krivuljami, linijami in liki) omogoča delo s slikami in urejanjem besedila ter prelom strani. Program odlikuje enostaven, uporabniku prijazen grafični vmesnik, ki omogoča, da kar se da hitro dosežemo želen rezultat. Lahko zaključimo, da program CorelDRAW poleg enostavne in hitre uporabe združuje vsa potrebna orodja za hitro in enostavno izdelavo predstavitev projektov v obliki plakatov, brošur ali drugih tiskovin. (Wechtersbach,1994) Daniela Bajrović: Nadgradnja spletne strani likovne šole SAB stran 13

18 5 NADGRADNJA SPLETNE STRANI 5.1 GRAFIČNA PREDLOGA Grafična predloga na osnovi izdelanega koncepta, izbrane vsebine, informacij in dodelane strukture strani predstavlja osnovno podobo spletne strani in definira osnovno grafiko strani. Z izbiro grafične predloge določimo osnovno barvno shemo spletne strani, pozicijo besedila, postavitev in obliko gumbov, ozadje ter večje grafične elemente. Slika 3: Primer grafične predloge skeleta spletne strani Pri iskanju najoptimalnejše rešitve za izdelavo predloge za skelet spletne strani smo upoštevali več dejavnikov. Želeli smo rešitev, ki je primerna za stran z malo besedila in s poudarkom na slikovnem gradivu. Posebnost spletne strani je postavitev glavnega menija na desno stran monitorja. Ideja za tako postavitev je nastala pri opazovanju vsesplošne uporabe miške. Večina uporabnikov ima miško na desni strani in s tem je povezana pozicija glavnega menija. Daniela Bajrović: Nadgradnja spletne strani likovne šole SAB stran 14

19 Podmeni je namenjen besedilu in pomanjšanim fotografijam (thumbnails), ki se pojavijo, ko se uporabnik nahaja na straneh, ki vsebujejo slikovno gradivo. Samo v primeru večje količine besedila se prostor podmenija podaljša navzdol. Lokacija prostora, ki smo ga poimenovali slika, je center spletne strani in želeli smo, da zajame največ prostora. Namenjen je predvajanju fotografij in video posnetkov ter predstavlja stalni razstavni prostor različnih likovnih izdelkov. Pozicija logotipa likovne šole se nahaja na desni stran zgoraj. Posebnost je diskretno spreminjanje barve kanvasa v skladu z barvo izbranega menija. (Zeleni kanvas se pojavi pri izbiri Likovna šola, pri kliku na Povezave se kanvas na logotipu spremeni v oranžno barvo itd.) Slika 4: Primer grafične predloge uvodne spletne strani 5.2 ZBOR VSEBIN IN STRUKTURA SPLETNE STRANI Pri zasnovi spletne strani je temeljnega pomena porazdelitev vsebine v vsebinsko odvisne sklope. Z izborom, razvrščanjem in spletno strukturo smo želeli doseči, da bi bila vsebina ustrezno predstavljena, dobro napisana in organizirana tako, da obiskovalce vodi po spletni predstavitvi. Uvodna stran, slika 5, je prvi stik z obiskovalcem, zato smo se odločili za uvodno stran, ki vsebuje logotip likovne šole, navigacijski meni na desni in preprosto Daniela Bajrović: Nadgradnja spletne strani likovne šole SAB stran 15

20 animacijo šestih slik, ki skozi menjavo prikazujejo oziroma naštevajo dejavnosti likovne šole. Slika 5: Struktura uvodne spletne strani Strukturo vsebine smo razdelili na naslednje vsebinske sklope, kot je razvidno na 5. sliki: likovna šola, program, tehnike, termini in vpisi, kontakt, galerija, obvestila in povezave. Posamezni sklopi so opisani in grafično prikazani v nadaljevanju. Slika 6: Struktura sklopa Likovna šola Daniela Bajrović: Nadgradnja spletne strani likovne šole SAB stran 16

21 Likovna šola, kot prikazuje slika 6, vsebuje cilje, namen in zgodovino likovne šole. Besedilo je kratko in jedrnato. Slika 7: Struktura sklopa Program Druga enota, ki jo prikazuje slika 7, vsebuje jedrnat in natančen opis programa, ki ga izvajamo v likovni šoli. Program se deli glede na ponudbo: tečaji za otroke, tečaji za odrasle, delavnice, priprave na sprejemne izpite, predavanja, vodeni ogledi in strokovne ekskurzije. Vsi programi vsebujejo kratek opis in slikovno gradivo. Slika 8: Struktura sklopa Tehnike Daniela Bajrović: Nadgradnja spletne strani likovne šole SAB stran 17

22 Sledijo likovne tehnike z opisom, slika 8. Tehnike smo razvrstili po naslednjem vrstnem redu: risanje, slikanje, grafika, kiparstvo, keramika in animacija, ki jo ponujamo kot novost v likovni šoli. S klikom na posamezno tehniko lahko uporabnik prebere osnovne lastnosti izbrane tehnike in si ogleda slikovno gradivo. Slika 9: Struktura sklopa Termini in vpis Sledi enota z informacijami o terminih in vpisih, slika 9, ki vsebuje pregleden urnik izvajanja tečajev za otroke in odrasle po posameznih lokacijah. Slika 10: Struktura sklopa Kontakt Daniela Bajrović: Nadgradnja spletne strani likovne šole SAB stran 18

23 Enota kontakt, ki je prikazana na sliki 10, poleg telefonske številke in elektronske pošte ponuja pregledne zemljevide in povezave s prosto dostopnim strežnikom z geografskimi zemljevidi mest, ki ga ponuja podjetje Google in se imenuje Google Maps (Google zemljevidi). Slika11: Struktura sklopa Galerija Slika 12: Struktura pod menija Tečaji otroci Atraktivna in na novo uvedena enota je galerija (slika 11, slika 12), kjer lahko predstavimo likovne izdelke otrok in odraslih, fotografije raznih projektov in razstav, utrinke s tečajev, delavnic in strokovno vodenih ekskurzij, izvajanje posameznih likovnih tehnik, animirane filme in mnogo več. Fotografije, ki jih objavljamo, Daniela Bajrović: Nadgradnja spletne strani likovne šole SAB stran 19

24 urejamo s pomočjo računalniškega programa za obdelavo fotografij in grafik Adobe Photoshop. Enota z obvestili služi obveščanju in seznanjanju uporabnikov interneta z novostmi v likovni šoli. Povezave pa omogočajo tečajnikom hitri dostop do specializiranih trgovin z umetniškim materialom, spletnih strani zavodov in ustanov, ki se ukvarjajo na kakršen koli način z umetnostjo itn. Za izdelavo spletne strani smo uporabili HTML kodo. Ker gre za nadgradnjo že obstoječe spletne strani, smo po končanem programiranju imeli veliko dela s testiranjem in validacijo programske kode. Testiranje je proces iskanja napak oziroma vsaka aktivnost, katere osnovni cilj je ocena, ali spletna stran ustreza na začetku podanim zahtevam. Validacija pomeni testiranje posebnih postopkov glede na njihovo učinkovitost. Z validacijo programske kode želimo testirati pravilnost spletne strani za določen standard. V primeru napak lahko določeni brskalniki posamezne elemente prikažejo drugače ali pa jih sploh ne prikažejo. 5.3 PROFIL LIKOVNE ŠOLE NA SPLETNEM OMREŽJU Slika 13: Profil Likovne šola SAB na spletnem omrežju Facebook (Vir: ) Spletne socialne mreže postajajo vse bolj priljubljeno in cenovno ugodno trženjsko orodje za mala podjetja. Za samopromocijo in interakcijo s strankami smo izbrali socialno omrežje Facebook in izdelali profil likovne šole SAB. Profil likovne šole SAB (slika 13) vsebuje podatke o tečajih, delavnicah, programu, likovnih tehnika, lokacijah, kontaktne informacije, povezavo s spletno stranjo Daniela Bajrović: Nadgradnja spletne strani likovne šole SAB stran 20

25 Albumi s fotografijami nam služijo kot spletno razstavišče likovnih izdelkov naših tečajnikov. Enkrat tedensko izberemo likovno delo naših tečajnikov in ga posredujemo uporabnikom na ogled. Z uporabo socialnega omrežja smo pridobili vrsto novih strank in ponudb za delo. Likovna šola je s profilom na spletnem omrežju Facebook postala bolj izpostavljena in dosega večjo prepoznavnost. 5.4 VZDRŽEVANJE SPLETNE STRANI Po končani izdelavi in postavitvi spletnih strani nastopi faza vzdrževanja. Vzdrževanje spletne strani v glavni meri zajema ažuriranje podatkov in dodajanje novih informacij, novic, slik in ostalih elementov spletne strani. Redno posodabljanje spletne strani ugodno vpliva na optimizacijo in posledično na uvrstitev v iskalnikih. Ker nadgrajena spletna stran likovne šole ni kompleksna, smo se odločili, da jo bomo vzdrževali preko ftp-ja. Pri uporabi ftp-ja je obvezno shraniti kopijo spletne strani na fizično ločeni lokaciji, da imamo vedno nadomestilo, če pride do napak na strežniku. Z vzdrževanjem želimo, da nadgrajena spletna stran sledi novostim, dejavnostim in programu likovne šole in omogoča obiskovalcem, da v vsakem trenutku najdejo ažurne in uporabne informacije. Daniela Bajrović: Nadgradnja spletne strani likovne šole SAB stran 21

26 6 ZAKLJUČEK 6.1 EVALVACIJA NADGRADNJE Proces nadgradnje spletne strani je prinesel precej novih spoznanj in svežih idej za nadaljnji razvoj ponudbe in doseganje ciljev, povezanih s potrebami in željami naših uporabnikov. S prenovljeno spletno stranjo Likovne šole SAB smo gradili na zamisli, da bo ta učinkovita, uporabna, intuitivna in estetska. Vse to smo skušali doseči z naslednjimi rešitvami : Z imenom spletne strani smo dosegli, da vpis besede likovna šola v brskalnik (najdi.si, google.com) ponudi obiskovalcem našo spletno stran kot prvi izbor. Tako nam je že izbor imena v veliko pomoč pri doseganju prepoznavnosti spletne strani. Nadgrajena spletna stran likovne šole ponuja obiskovalcem vse potrebne informacije o likovnih tečajih, delavnicah, pripravah na sprejemne izpite, terminih, vpisih, tehnikah, raznolikosti programa, prilagojenem poučevanju različnih starostnih skupin, o povezavah s sorodnimi spletnimi stranmi itd. Vsebina spletne strani je kratka, razumljiva ter logično organizirana. Enostavnost iskanja informacij, hitra orientacija, konsistentnost in odpravo odvečnega klikanja smo upoštevali že v grafični podobi in pri nadgradnji to tudi uspeli uresničiti. Grafični dizajn spletne strani se navezuje na že obstoječe trženje Likovne šole (plakati, letaki, html sporočila ). Spletna stran deluje in se prikazuje enako v vseh pogosto uporabljenih brskalnikih (Google Chorem, Microsoft Internet Explorer, Netscape Navigator, Mozilla Firefox, Opera, Safari). Za hitro nalaganje spletne strani smo poskrbeli že pri programiranju (z optimizacijo kode) in z gostovanjem na slovenskem strežniku. Obiskovalci lahko nemoteno uživajo pri ogledu slikovnega gradiva, ki se nahaja v Galeriji. Dodatno vodilo pri optimizaciji spletne strani so bile skrbno izbrane ključne besede za meta oznake in opredelitev naslova. Pri izboru besed smo bili racionalni, saj preveliko število izbranih besed zmanjša težo vsake posamezne besede. Spletno stran smo po objavi prijavili v različne spletne iskalnike in imenike. Spreminjanje in urejanje vsebine na spletnem mestu je preprosto, kar je zelo ekonomična rešitev za tako malo podjetje. Baza elektronskih naslovov: Elektronskih naslovov ne pridobivamo le preko interneta. Stranko pri vpisu v likovno šolo prosimo za njen elektronski naslov. Vsak pridobljen elektronski naslov nam omogoča, da stranko periodično obveščamo o novostih, dejavnostih in pomembnih dogodkih. Bazo naslovov in podatkov gradimo na osebah, ki se zanimajo za našo dejavnost in storitve našega podjetja. Sporočila, ki jih pošiljamo, so relevantna za prejemnike, ker je skupina prejemnikov natančno izbrana. Pri informiranju tečajnikov in razpošiljanju komercialnih sporočil Likovne šole SAB uporabljamo HTML in navadna tekstovna sporočila. Večina sporazumevanja in informiranja med zaposlenimi v likovni šoli in Daniela Bajrović: Nadgradnja spletne strani likovne šole SAB stran 22

27 komuniciranja z ostalimi ustanovami, podjetji in strankami poteka preko elektronske pošte. Tak način komuniciranja je ekonomičen in nizko stroškoven. Z izdelavo profila na spletnem omrežju Facebook smo likovno šolo in spletno stran bolj izpostavili. Spletni projekt z objavo ni zaključen, stran bo potrebno v bodočnosti nenehno dopolnjevati, obnavljati, optimizirati, testirati in izboljševati. 6.2 ANALIZA NADGRAJENE SPLETNE STRANI S storitvijo Google Analytics, ki ponuja podrobne statistike o obiskovalcih spletne strani, lahko spremljamo in spoznavamo obnašanje uporabnikov. Google Analytics nam ponuja podatke o obiskovalcih (število obiskovalcev v določenem časovnem obdobju, koliko obiskovalcev je bilo prvič na naši strani, koliko strani so si ogledali, koliko časa v povprečju so preživeli na spletni strani, iz katerega dela države prihajajo; Bounce Rate: koliko odstotkov obiskovalcev, ki so prišli na spletno stran, so jo zapustili, ne da bi opravili kakšno aktivnost; zvestoba strank: podatki o obiskovalcih, ki se vračajo na našo stran), tehnične podatke o obiskovalcih (kateri brskalnik uporabljajo, kakšen operacijski sistem imajo nameščen, kakšno resolucijo monitorja imajo, ali imajo nameščene Flash in Java gonilnike), iz katerih virov prihajajo obiskovalci (preko iskalnikov, katere ključne besede uporabljajo, ko prihajajo na stran preko iskalnikov direktno na stran, z drugih spletnih strani), podatke o vsebini (katere vsebine na spletni strani si obiskovalci najraje ogledajo, na katerih straneh največkrat zaključijo obisk, na katere povezave na posameznih podstraneh najraje klikajo, na katerih straneh največkrat pridejo na našo spletno stran). Daniela Bajrović: Nadgradnja spletne strani likovne šole SAB stran 23

28 Slika 14: Analiza Likovne šola SAB z orodjem Google Analytics pred nadgradnjo spletne strani (Vir: ) Slika 15: Analiza Likovne šola SAB z orodjem Google Analytics po nadgradnji spletne strani (Vir: ) Daniela Bajrović: Nadgradnja spletne strani likovne šole SAB stran 24

29 S prijavo v sistem se nam odpre delovna plošča, kot je prikazana na sliki, ki predstavlja število dnevnih obiskovalcev na strani v obdobju enega meseca. V tabeli Site Usage izvemo naslednjih šest podatkov za obdobje zadnjega meseca. Views predstavlja skupno število unikatnih obiskovalcev. Pageviews predstavlja število ogledov vseh strani, vključno s podstranmi. S Pages/Visit lahko ugotovimo, koliko strani na naši spletni strani v povprečju pogleda vsak obiskovalec. Bounce Rate nam pove, kolikšen del ljudi zapusti našo stran po ogledu prve strani, torej ne nadaljuje ogleda na podstrani. Avg. Time on Site nam pove povprečen čas, ki ga obiskovalec preživi na naši spletni strani. % New Visits nam pove, kolikšen delež obiskovalcev je nov, kolikšen delež pa jih je na strani prišlo že drugič ali celo večkrat. Tabela Traffic Sources Overview prikazuje delež obiskovalcev, ki so prišli preko iskalnikov Google, Yahoo, Najdi.si... delež direktnega prometa, ki ga predstavljajo tisti, ki so na stran prišli z vpisom domene v brskalnik, delež usmerjenih obiskovalcev, tisti, ki so prišli z drugih spletnih strani preko povezave. Tabela Content Overview prikazuje seznam najbolj obiskane vsebine na spletni strani. Google Analitics ponuja tudi podatke o obiskovalcih, med zanimivejše sodi: Browser Capabilities, kjer lahko zvemo, kateri brskalnik uporabljajo naši obiskovalci, katera velikost zaslona je največkrat uporabljena, kateri operacijski sistem uporabljajo, ali imajo omogočeno Javo in Flash. S temi podatki lahko svojo spletno stran prilagodimo tehničnim zmogljivostim računalnika uporabnikov. Traffic Sources nam prikaže vire prometa in nam pove več o tem, kako so obiskovalci prišli na našo spletno stran. Analiziramo in spremljamo lahko naslednje podatke : Referring Sites prikaže, koliko ljudi je na posamezni dan obiskalo spletno stran preko druge strani. Orodje nam ponuja tudi seznam vseh strani, ki so nam posredovale obiskovalce, z natančnim številom, koliko jih je bilo. Search Engines, podobno kot Referring Sites, predstavi obnašanje obiskovalcev, ki so prišli s spletnih iskalnikov, ter koliko obiskovalcev je prišlo iz katerega izmed njih. Keywords tu se nahaja seznam ključnih besed, preko katerih so obiskovalci prišli na našo stran. Med njimi pogosto najdemo tudi besede, ki sploh niso povezane z našo spletno stranjo. Ta tabela nam je pogosto v pomoč, ko se odločamo, za katero ključno besedo želimo našo stran optimizirati. Razdelek je pomemben vir informacij za optimizacijo. Z orodjem Google Analytics lahko spremljamo, katera vsebina je bolj zanimiva in katera manj. Informacije o vsebini imamo zbrane v razdelku Content: Top Content nam pove, katero stran si je ogledalo največ ljudi, Top Landing Pages in Top Exit Pages pa, na katero stran je prišlo in s katere strani je odšlo največ obiskovalcev. ( 2010) Daniela Bajrović: Nadgradnja spletne strani likovne šole SAB stran 25

30 Google Analytics je storitev, ki nam nudi natančno analizo spletnega mesta. Pri analizi spletne strani likovne šole se bomo osredotočili na podatke v razdelkih Site Usage in Content Overview. Slika 16: Razdelek Site Usage Likovne šola SAB pred nadgradnjo spletne strani (Vir: ) Meseca maja je pred nadgradnjo spletna stran dosegla naslednje rezultate: spletno stran je obiskalo 26 obiskovalcev (Visits), število ogledov vseh strani, vključno s podstranmi, je bilo 243 (Pageviews), 9,35 strani na spletni strani je pogledal vsak obiskovalec (Page/Visit), 7,69 % je zapustilo stran po ogledu prve strani (Bounce Rate), 00:10:08 je povprečen čas, ki ga je obiskovalec preživel na spletni strani (Avg. Time on Site), 3,85 % obiskovalcev je bilo novih (% New Visits). Slika 17: Razdelek Site Usage Likovne šola SAB po nadgradnji spletne strani (Vir: ) V mesecu septembru po nadgradnji je spletna stran dosegla naslednje rezultate: spletno stran je obiskalo 406 obiskovalcev (Visits), število ogledov vseh strani, vključno s podstranmi, je bilo 2, 462 (Pageviews), 6,06 strani na spletni strani je pogledal vsak obiskovalec (Page/Visit), 15,76 % je zapustilo stran po ogledu prve strani (Bounce Rate), 00:03:33 je povprečen čas, ki ga je obiskovalec preživel na spletni strani (Avg. Time on Site), 74,14 % obiskovalcev je bilo novih (% New Visits). Daniela Bajrović: Nadgradnja spletne strani likovne šole SAB stran 26

31 Slika 18: Razdelek Content Overview Likovne šola SAB pred nadgradnji spletne strani (Vir: ) Najbolj obiskane vsebine na spletni stani v mesecu maju pred nadgradnjo so: galerija 63 ogledov (25,93 %), uvodna stran spletne strani 56 ogledov (23,05 %), likovna šola 34 ogledov (13,99 %), tehnike 26 ogledov (10,70 %), kontakt 17 ogledov (7,00 %). Slika 19: Razdelek Content Overview Likovne šola SAB po nadgradnji spletne strani (Vir: ) Najbolj obiskane vsebine na spletni stani v mesecu septembru po nadgradnjo so: uvodna stran spletne strani 559 ogledov (22,71 %), program 377 ogledov (15,31 %), termini/vpis 309 ogledov (12,55 %), likovna šola 271 ogledov (11,01 %), galerija 250 ogledov (10,15 %). Z nadgradnjo spletne strani smo vidno povečali število obiskovalcev in tako uresničili enega izmed pomembnejših ciljev na poti k prepoznavnosti likovne šole. Daniela Bajrović: Nadgradnja spletne strani likovne šole SAB stran 27