UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN MATEMATIKO Oddelek za fiziko DIPLOMSKO DELO Doroteja Kardum Maribor 2016

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN MATEMATIKO Oddelek za fiziko DIPLOMSKO DELO Doroteja Kardum Maribor 2016

2

3 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN MATEMATIKO Oddelek za fiziko Diplomsko delo PRIMERJAVA POUČEVANJA FIZIKE IN ASTRONOMIJE NA IZBRANIH OSNOVNIH IN SREDNJIH ŠOLAH V AVSTRIJI IN SLOVENIJI Mentor: doc. dr. Robert Repnik Somentor: doc. dr. Vladimir Grubelnik Kandidat: Doroteja Kardum Maribor 2016

4 ZAHVALA Za vso strokovno pomoč in nasvete pri nastajanju diplomskega seminarja se iskreno zavalujem mentorju doc. dr. Robertu Repniku in somentorju doc. dr. Vladimirju Grubelniku. Zahvala gre tudi moji družini in Mateju, ki so me spremljali skozi vsa moja leta študija, mi stali ob strani in me vedno znova vzpodbujali pri mojih življenjskih podvigih. Hvala tudi vsem, ki so kakorkoli pomagali pri nastajanju mojega diplomskega dela.

5 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN MATEMATIKO Oddelek za fiziko IZJAVA Podpisana Doroteja Kardum, rojena , študentka Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, dvopredmetnega študijskega programa Fizika in Biologija, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Primerjava poučevanja fizike in astronomije na izbranih osnovnih in srednjih šolah v Avstriji in Sloveniji, pri mentorju doc. dr. Robertu Repniku in somentorju doc. dr. Vladimirju Grubelniku avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso uporabljeni brez navedbe avtorjev. Maribor, (podpis študenta)

6 KARDUM, D: Primerjava poučevanja fizike in astronomije na izbranih osnovnih in srednjih šolah v Avstriji in Sloveniji Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za fiziko, IZVLEČEK Vzgoja in izobraževanje sta temelja prihodnosti in osnovni človekovi pravici sodobnega sveta. Vsaka država, ki se zaveda pomembnosti kvalitetnega izobraževanja in kaj ji ta na daljši rok prinese, želi ustvariti izobraževalni sistem, ki bi državljane izoblikoval v samostojne in odgovorne osebke, ki se lahko opirajo na kakovostno pridobljeno znanje, obenem pa, najbolj ustrezal potrebam države same. V diplomskem delu smo raziskovali štiri velika poglavja izobraževalnega sistema Slovenije in Avstrije. V prvem poglavju smo opisovali in med seboj primerjali sisteme primarne, sekundarne in terciarne ravni izobraževanja obeh držav. Opisali smo učne načrte primarnega in izbrane učne načrte sekundarnega izobraževanja predmetov iz vsebin fizike in astronomije. Zanimalo nas je, v čem so si učni načrti obeh držav na določeni ravni med seboj podobni in v čem se razlikujejo. V tretjem poglavju smo raziskovali avtonomijo učiteljev obeh držav. Pri tem smo na primarni, nižji in višji sekundarni ravni izobraževanja izvedli intervjuje učiteljev in jih povprašali o njihovem osebnem mnenju, kako avtonomni so pri urah pouka iz vsebin iz fizike in astronomije, izbiri učnih metod, učbenikov, ocenjevanju znanja, nakupih fizikalnih pripomočkov, načrtovanju ekskurzij na temo fizike in astronomije ter o številu ur, ki jih lahko namenijo temam po lastni izbiri. Odgovore smo analizirali in med seboj primerjali. V zadnjem poglavju diplomskega dela smo opisali izobraževanje učitelja fizike obeh držav in med seboj primerjali predmetnike izbranih fakultet, ki nudijo izobraževalne programe fizike, saj smo predvidevali, da do razlik pride tudi tam. Ključne besede Šolski sistem, poučevanje, avtonomija učitelja, učni načrti, fizika in astronomija.

7 KARDUM, D: Comparison of teaching Physics and Astronomy of chosen elementary and secondary schools in Austria and Slovenia Graduation Thesis, University of Maribor, Faculty of Natural Sciences and Mathematics, Department of Physics, ABSTRACT Bringing-up and education are the future fundaments and the basic human rights of the modern world. Every country, which is aware of the importance of the qualitative education and what are the perks of it in the long term, wants to create the education system, which would make its citizens independent and responsible individuals, who would be able to rely on qualitatively gained knowledge and would at the same time suit the needs of the country itself. In the present graduation thesis we explored four chapters, the education system of Slovenia and Austria. In the first chapter we described and compared the system of primary, secondary and tertiary level of education in both countries. We described the curricula of primary and certain curricula of secondary education from the content of physics and astronomy. We wanted to find out what do curricula of both countries resemble in and what the differences are. In the third chapter we researched the teacher s autonomy in both countries. We interviewed teachers of primary, lower and upper level of secondary level education about their personal opinion on how autonomous they are in physics and astronomy lessons, the choice of teaching methods, textbooks, assessment of knowledge, the purchase of physics didactical equipment, planning of excursions and the number of lessons available for topics of their choice. We analyzed and compared their answers. In the last chapter of the graduation thesis we described the physics teacher education in both countries and compared the curricula of selected faculties as we assumed that the differences also occur here. Key words School system, teaching, teacher s autonomy, curricula, physics and astronomy.

8 KARDUM, D: Der Vergleich des Physik- und Astronomieunterrichts bei den ausgewählten Schulen im Primarstufe, Sekundarstufe I und Sekundarstufe II in Slowenien und Österreich Diplomarbeit, Universität Maribor, Fakultät für Naturwissenschaften und Mathematik, Institut für Physik, KURZFASSUNG Erziehung und Bildung sind die Grundlagen der Zukunft und die grundlegenden Menschenrechte der modernen Welt. Jeder Staat, der sich über die Wichtigkeiten einer qualitätsvollen Bildung bewusst ist und was ihm ihre Langzeitwirkung bringt, will ein Bildungssystem erstellen, welches in der Lage wäre die Bürger in selbständige und verantwortungsvolle Personen auszubilden, die sich auf ein qualitätsvoll erworbenes Wissen stützen können, aber dass es gleichfalls bestmöglich dem Bedürfnissen des Staates selbst entspricht. In der Diplomarbeit untersuchten wir vier Kapitel, aus der Bildung in Slowenien und in Österreich. In dem ersten Kapitel beschrieben wir die Bildungssysteme, den primären, sekundären und tertiären Bildungsniveau der beiden Staaten und die Systeme mit einander verglichen. Wir beschrieben die Lehrpläne der primären und die gewählten Lehrpläne der sekundären Bildung der Schulfächer Physik und Astronomie. Wir wollten wissen, worin sich die Lehrpläne der beiden Staaten auf einem bestimmten Niveau ähneln und worin sie sich unterscheiden. In dem dritten Kapitel untersuchten wir die Autonomie der Lehrer der beiden Staaten. Dabei führten wir ein Interview mit Lehrern, auf dem primären, dem niedrigen sekundären und auf dem höheren sekundären Bildungsniveau, durch und fragten sie nach ihrer eigenen Meinung, wie autonom sie bei dem Physik- und Astronomie-Unterrichtsstunden sind, fragten nach der Auswahl der Lehrmetoden, Lehrbücher, über die Wissensbewertung, über die Einkäufe der physikalischen Instrumenten, über das Planieren von Exkursionen zum Thema Physik und Astronomie und nach der Zahl der Stunden, die sie den Themen nach eigener Wahl widmen. Die Antworten analysierten und verglichen wir mit einander. In dem letzen Kapitel der Diplomarbeit beschrieben wir die Bildung des Physiklehrers der beiden Staaten und die Stundenpläne der gewählten Universitäten, die die Programme der Bildungs-Physik anbieten, miteinander verglichen, denn wir ahnet, dass es auch dort zu Unterschieden kommt.

9 Schlagwörter: Schulsystem, Lehrer Autonomie, Lehrplan, Physik und Astronomie.

10 KAZALO VSEBINE 1 UVOD IZOBRAŽEVALNI SISTEM V SLOVENIJI IN AVSTRIJI Izobraževalni sistem v Sloveniji Predšolsko vzgoja Osnovne šole v Sloveniji Srednje šole v Sloveniji Terciarno izobraževanje v Sloveniji Izobraževalni sistem v Avstriji Predšolsko vzgoja v Avstriji Primarna stopnja izobraževanja v Avstriji - primarstufe Sekundarna nižja stopnja izobraževanja v Avstriji Sekundarstufe I Sekundarna višja stopnja izobraževanja v Avstriji Sekundarstufe Terciarna stopnja izobraževanja v Avstriji Podobnosti in razlike šolskega sistema v Sloveniji in Avstriji Mednarodna standardna klasifikacija izobraževanja ISCED Primerjava izobraževalnih sistemov Slovenije in Avstrije na osnovi ISCED mednarodne klasifikacije za izobraževanje PRIMERJAVA UČNEGA NAČRTA PREDMETOV Z VSEBINAMI IZ FIZIKE IN ASTRONOMIJE NA PRIMARNI IN SEKUNDARNI NIŽJI IN VIŠJI STOPNJI IZOBRAŽEVANJA V SLOVENIJI IN AVSTRIJI Učni načrt in predmetnik Učni načrti predmetov z vsebinami iz fizike in astronomije na ravni primarne stopnje izobraževanja v Sloveniji in Avstriji Učni načrti predmetov z vsebinami iz fizike in astronomije na primarni stopnji izobraževanja v Sloveniji Učni načrti predmetov z vsebinami fizike in astronomije na primarni stopnji izobraževanja v Avstriji Primerjava učnih načrtov z vsebinami iz fizike in astronomije na ravni primarne stopnje izobraževanja v Sloveniji in Avstriji Učni načrti predmetov z vsebinami iz fizike in astronomije na nižji sekundarni stopnji izobraževanja v Sloveniji in Avstriji Učni načrti predmetov z vsebinami iz fizike in astronomije na nižji sekundarni stopnji izobraževanja v Sloveniji Učni načrti predmetov z vsebinami iz fizike in astronomije na nižji sekundarni stopnji izobraževanja v Avstriji... 52

11 3.3.3 Primerjava učnih načrtov z vsebinami iz fizike in astronomije na ravni nižje sekundarne stopnje izobraževanja v Sloveniji in Avstriji Učni načrti predmetov z vsebinami iz fizike in astronomije na višji sekundarni stopnji izobraževanja v Sloveniji in Avstriji Učni načrti predmetov z vsebinami iz fizike in astronomije na nižji sekundarni stopnji izobraževanja v Sloveniji Učni načrti predmetov z vsebinami iz fizike in astronomije na višji sekundarni stopnji izobraževanja v Avstriji Primerjava učnih načrtov z vsebinami iz fizike in astronomije na ravni višji sekundarne stopnje izobraževanja v Sloveniji in Avstriji PRIMERJAVA AVTONOMIJE UČITELJA FIZIKE IN ASTRONOMIJE V AVSTRIJI IN SLOVENIJI NA PRIMARNI IN SEKUNDARNI STOPNJI IZOBRAŽEVANJA Intervju z učitelji primarne stopnje izobraževanja v Sloveniji in Avstriji Intervju z učiteljico razrednega pouka osnovne šole v Sloveniji Intervju z učiteljico nižje stopnje osnovne šole (Volksschule) v Avstriji Intervju z učitelji nižje sekundarne stopnje izobraževanja v Sloveniji in Avstriji Intervju z učiteljem fizike na osnovni šoli v Sloveniji Intervju z učiteljice naravoslovnih predmetov na novi srednji šoli v Avstriji Intervju s profesorji višje sekundarne stopnje izobraževanja v Sloveniji in Avstriji Intervju s profesorjem fizike na gimnaziji v Sloveniji Intervju s profesorjem fizike na realni gimnaziji v Avstriji Analiza intervjujev ŠTUDIJ IZOBRAŽEVALNE FIZIKE V SLOVENIJI IN AVSTRIJI Študij izobraževalne fizike v Sloveniji Predmetnik študija izobraževalne fizike v Sloveniji Študij izobraževalne fizike v Avstriji Predmetnik študija izobraževalne fizike v Avstriji Primerjava študija izobraževalne fizike na izbranih fakulteti v Sloveniji in Avstriji ZAKLJUČEK LITERATURA

12 KAZALO SLIK Slika 1. Shema osnovnošolskega izobraževanja v Sloveniji... 4 Slika 2. Shema srednješolskega izobraževanja v Sloveniji... 6 Slika 3. Shema terciarnega izobraževanja v Sloveniji Slika 4. Shema primarne stopnje izobraževanja v Avstriji Slika 5. Shema sekundarne nižje stopnje izobraževanja v Avstriji Slika 6. Shema sekundarne višje stopnje izobraževanja v Avstriji Slika 7. Shema terciarnega izobraževanja v Avstriji Slika 8. Šolska avtonomija pri vsebini obveznega korikuluma na ISCED 1 in 2 po državah v Evropi Slika 9. Šolska avtonomija pri izbiri učbenikov na stopnji izobraževanja ISCED 1 in 2 po državah v Evropi Slika 10. Šolski nosilci odločajo o izbiri meril za notranje ocenjevanje učencev na primarni in sekundarni stopnji izobraževanja po državah v Evropi Slika 11. Šolska avtonomija po merilih za notranje ocenjevanje učencev na primarni in sekundarni stopnji izobraževanja po državah v Evropi KAZALO TABEL Tabela 1. Predmetnik naravoslovnih predmetov, ki vsebujejo teme iz fizike in astronomije na primarni ravni izobraževanja v Sloveniji Tabela 2. Predmetnik naravoslovnih predmetov, ki vsebujejo teme iz fizike in astronomije na primarni ravni izobraževanja v Avstriji Tabela 3. Vsebine iz fizike in astronomije obravnavane pri predmetu spoznavanje okolja Tabela 4. Vsebine iz fizike in astronomije obravnavane pri predmetu naravoslovje in tehnika Tabela 5. Vsebine iz fizike in astronomije obravnavane pri predmetu naravoslovje Tabela 6. Vsebine iz fizike in astronomije obravnavane pri predmetu stvarni pouk Tabela 7. Predmetnik naravoslovnih predmetov, ki vsebujejo teme iz fizike in astronomije na sekundarni nižji ravni izobraževanja v Sloveniji Tabela 8. Število ur predmeta fizika po razredih na teden na različnih programih nove srednje šole v Avstriji... 44

13 Tabela 9. Število ur predmeta fizika po razredih na teden splošne srednje šole nižje stopnje v Avstriji Tabela 10. Vsebine iz fizike in astronomije obravnavane pri predmetu naravoslovje Tabela 11. Vsebinske teme in tematski sklopi obravnavani pri predmetu fizika v osmem in devetem razredu osnovne šole v Slovenij Tabela 12. Tematski sklopi obravnavani pri predmetu fizika v novih srednjih šolah v Avstriji Tabela 13. Število ur predmeta fizika po letnikih na leto na različnih programih splošne srednje šole v Sloveniji Tabela 14. Število ur predmeta fizika po letnikih na leto na različnih programih splošne srednje šole v Avstriji Tabela 15. Obvezne in izbirne vsebine iz učnega načrta za splošne gimnazije v Slovenij Tabela 16. Obvezne in izbirne vsebine iz učnega načrta za klasične in strokovne gimnazije v Sloveniji Tabela 17. Pregled učnega načrta po vsebinah in razredih višje srednje šole višje stopnje v Avstriji Tabela 18. Predmetnik obveznih in izbirnih vsebin na programu enovit magistrski študijski program Predmetni učitelj Tabela 19. Predmetnik obveznih in izbirnih vsebin na programu enovit magistrski študijski program Dvopredmetni učitelja Tabela 20. Pregled predmetnika univerzitetnega študijskega programa Izobraževalne fizike sekundarne stopnje izobraževanja na Pedagoški višji šoli na Štajerskem v Avstriji Tabela 21. Pregled predmetnika magistrskega študijskega programa Izobraževalne fizike sekundarne stopnje izobraževanja na Pedagoški višji šoli na Štajerskem v Avstriji

14 1 UVOD Vzgoja in izobraževanje sta esencialnega pomena za kakovosten razvoj posameznika in posledično tudi družbe, vendar pa sama po sebi nista dovolj. V šolah je potrebno kot učitelj podati in kot učenec prejeti kakovostno znanje, ki posamezniku predstavlja vseživljenjsko osnovo in mu tako omogoča reševanje bolj in manj zahtevnih življenjskih nalog v hitro spreminjajoči se današnji družbi [1]. Šolski sistem mora delovati tako, da je enak za vse, kar pomeni, da vsem zagotavlja pridobitev kakovostne izobrazbe, ki bi posledično imela velik vpliv na vsesplošno izobraženost prebivalstva posamezne države. Merila za kakovostno znanje opisujejo potrjeni učni načrti na različnih ravneh vzgojno izobraževalnega sistema, kot je na primarni in nižji in višji sekundarni stopnji izobraževanja [2 5]. V njih so zapisani cilji in standardi, ki jih je potrebno doseči pri pouku posameznega predmeta in postavljajo merila znanja na državni ravni, saj so za vse šole iste stopnje enaki ali vsaj podobni. Za učitelja lahko predstavljajo kakovostno vodilo, kaj je treba obravnavati pri dani snovi, obenem pa lahko omejujejo njegovo avtonomijo in možnost obravnavanja snovi malo drugače. Šolski sistem in vzgojno izobraževalne institucije morajo delovati tako, da strokovne delavce, ki delajo v šolah in vzgojno izobraževalnih inštitucijah, ustrezno zaščitijo pred možnimi posegi v njihovo avtonomijo na področju vzgoje in izobraževanja. Seveda se pri tem razume, da delovanje strokovnih delavcev mora biti v skladu z zakonodajo in moralnim ravnanjem in mora zanj strokovni delavec imeti ustrezno strokovno utemeljitev [1]. V diplomskem delu smo se osredotočili na avtonomijo učitelja na področju kurikuluma, preverjanja in ocenjevanja znanja in učnih metod, ki jih pri urah uporablja. Zanimalo nas je mnenje učiteljev in profesorjev, kako zelo avtonomni so pri svojih urah fizike oziroma urah, ki vsebujejo vsebine fizike in astronomije, zato smo v empiričnem delu izvedli intervjuje z učitelji in profesorji na vseh treh stopnjah izobraževanja in njihove odgovore podrobno analizirali in med seboj primerjali. Zanimalo nas je, kako avtonomne se pri svojem delu počutijo, kljub temu da se učni načrti obeh držav med seboj razlikujejo. Ker predvidevamo, da do razlik med obema izobraževalnima sistemoma, učnimi načrti in avtonomijo učitelja pride že pri izobraževalnem procesu učiteljev in 1

15 profesorjev, smo podrobneje preučili tudi izobraževalni sistem učitelja ali profesorja fizike na izbrani univerzi v Sloveniji in Avstriji in ga opisali v diplomskem delu. O temah navedenih v diplomskem seminarju, kot so šolski sistem, učni načrt, avtonomija učitelja in izobraževanje učiteljev Avstrije in Slovenije ni prav veliko napisanega. Podatke o izobraževalnih sistemih in avtonomiji učiteljev lahko najdemo na spletnih straneh EUYDICE, informacijsko omrežje o izobraževanju v Evropi [6]. Na omenjeni spletni strani je dostopnih tudi množica raziskav na temo izobraževanja v Evropi. Učni načrti za osnovne šole so prosto dostopni na spletnih straneh Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport v Sloveniji in Zveznega ministrstva za šolstvo in ženske zadeve v Avstriji [7, 8]. Na teh spletnih straneh lahko najdemo tudi informacije o šolskem sistemu posamezne države in zakonih, ki na posameznih stopnjah izobraževanja veljajo. Ob pregledu literature smo zasledili dve diplomski deli na omenjeno tematiko. Prva opisuje obravnavo izbranega tematskega sklopa pri predmetu spoznavanje okolja v Sloveniji in stvarni pouk v Avstriji, ki sta del predmetnika primarne stopnje izobraževanja, pri čemer si pri definiranju vsebin, ki jih pri stvarnem pouku avtorica opisuje pomaga tudi s knjigami, delovnimi zvezki in priročniki za učitelje [9]. Avtorica diplomskega dela Primerjava izobraževalnih sistemov Slovenije in Avstrije je v svojem delu oba šolska sistema najprej primerjala med seboj, nalogo pa naravnala še v smeri, kako povezano je šolstvo tudi z gospodarstvom in kako pomembno je, da je povezano tudi z drugimi institucijami, še posebej kadar govorimo o smereh poklicnega izobraževanja [10]. 2

16 2 IZOBRAŽEVALNI SISTEM V SLOVENIJI IN AVSTRIJI Zaradi boljšega razumevanja raziskovalnega problema v diplomski nalogi najprej opišemo vse ravni izobraževalnega sistema v Sloveniji in Avstriji ter oba sistema razložimo ob slikah. V nalogi je predstavljen International Standard Classification of Education ali mednarodni sistem za klasifikacijo ISCED 2011 na osnovi katerega izobraževalna sistema med seboj tudi primerjamo [11] Izobraževalni sistem v Sloveniji V času svojega izobraževanja posameznik pridobi znanje, ki mu predstavlja vseživljenjsko osnovo za reševanje manj ali bolj zahtevnih nalog pri njegovi zaposlitvi ali na splošno v življenju. Pomembno je, da pridobi čim več znanja in ga kasneje zna uporabiti tudi v praksi. Zato je eden izmed glavnih ciljev izobraževanja v Sloveniji zagotovitev kakovostne izobrazbe vsemu prebivalstvu in omogočanje osebnostnega razvoja posameznika v skladu z njegovimi sposobnostmi in interesi [1, 7]. Šolski sitem v Sloveniji sestavljajo tri večja poglavja ali sklopi izobraževanja. To so osnovnošolsko, srednješolsko in terciarno izobraževanje. Kot izobraževalno ustanovo, ki v Sloveniji ni obvezna, vendar se kljub temu z njo sreča večina slovenskih otrok smo opisali tudi predšolsko vzgojo in vrtec. V Sloveniji opravlja naloge na področju predšolske vzgoje, osnovnošolskega obveznega izobraževanja, srednješolskega izobraževanje, osnovnega glasbenega izobraževanja, višjega šolstva in izobraževanja odraslih Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Naloge na področju visokega šolstva pa Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo [7, 8] Predšolsko vzgoja Predšolska vzgoja je v Sloveniji neobvezna. Izvajajo jo javni in zasebni vrtci. Starši imajo pravico do zbiranja vrtca in tako posledično tudi programa. Vrtci v Sloveniji so razdeljeni glede na trajanje programov in samo organizacijo. Javni vrtci se ravnajo po programu za predšolske otroke, Kurikulumu za vrtce, ki ga je sprejel Strokovni svet RS za splošno izobraževanje. Zasebni vrtci lahko izvajajo programe s posebnimi pedagoškimi načeli kot so Steiner, Decroly, Montessori in podobno, ki pa morajo biti priznani iz strani 3

17 mednarodnega združenja in Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje. Otroci lahko obiskujejo vrtec od prvega leta starosti do prvega razreda osnovne šole [14]. Pred obdobjem popolne uveljavitve devetletne osnovne šole, so vrtci izvajali program priprave na osnovno šolo ali drugače imenovano Malo šolo, ki pa je bila za otroke preden so prestopili prag osnovne šole obvezna. Otrok lahko vrtec obiskuje kjerkoli, in tako ni vezan na vrtec v občini ali mestu, kjer ima stalno ali začasno bivališče [15] Osnovne šole v Sloveniji Osnovno šolsko izobraževanje v Sloveniji je za otroke in mladino brezplačno. Traja devet let in je obvezno. Otrokovi straši, skrbniki ali druge osebe, pri katerih je otrok v oskrbi morajo poskrbeti, da se otrok redno udeležuje pouka, in opravi vse obveznosti, ki mu omogočijo uspešno zaključitev osnovne šole [16]. Z vpisom v osnovno šolo v Sloveniji otrok pridobi naziv učenec. Slika 1. Shema osnovnošolskega izobraževanja v Sloveniji [17]. Osnovnošolsko izobraževanje v Sloveniji je razdeljeno na tri triletja oziroma tri vzgojno izobraževalna obdobja. Vsako triletje ima svoje vsebinske in organizacijske značilnosti ter vrsto pedagoških delavcev, ki poučujejo posamezno izobraževalno obdobje [12]. Prvo vzgojno izobraževalno obdobje traja od prvega do tretjega razreda. Učence prvega razreda poučuje učitelj razrednega pouka. Izjema je prvi razred, kjer lahko hkrati poučujeta učitelj razrednega pouka in vzgojitelj predšolskih otrok ali dva učitelja razrednega pouka. Prehod iz vrtca ali domačega varstva je tako otrokom olajšan, obenem 4

18 pa so ure bolj zanimive in bogatejše. Pri pouku športa, glasbe in likovne umetnosti lahko razredni učitelj sodeluje tudi z učiteljem razrednega pouka. Učni načrt je prilagojen razvojni stopnji otrok. Učenje poteka integrirano, preko igre. Učiteljici znanje in napredek učencev redno spremljajo in vsa tri leta opisno ocenjujejo. Drugo izobraževalno obdobje traja od četrtega do šestega razreda. Tukaj večino ur poučuje učitelj razrednega pouka, posamezne predmete pa že učitelj predmetnega pouka. Ocenjevanje je številčno od 1 do 5. Predmetnik postane bogatejši za nekaj novih predmetov. Tretje izobraževalno obdobje traja od sedmega do devetega razreda osnovne šole [1 3]. Predmete poučujejo učitelji predmetnega pouka. Vsak predmet drug učitelj, strokovnjak na posameznem področju. Z devetletnim programom osnovne šole se je pričel izvajati tudi program, kjer se učenci pri posameznih predmetih delijo v manjše delovne skupine. Učenci so razdeljeni na osnovi zmožnosti pri posameznem predmetu, kar učitelju omogoča, da težavnost ure lahko prilagodi glede na učence same. Od 4. do in vključno s 7. razredom osnovne šole delo po skupinah pri predmetih slovenščina, italijanščina na narodno mešanih območjih in pri matematiki in tujem jeziku lahko poteka zgolj eno četrtino ur namenjenih posameznem predmetu v tekočem letu. V 8. in 9. razredu se število ur dela v skupinah lahko poveča in ali organizira vso leto. Vsako skupino posameznega predmeta poučuje drug učitelj. Če zaradi premajhnega števila ur programa dela v manjših delovnih skupinah za določene predmete ni možno izvesti učitelj znotraj razreda izvaja defirenciacijski pouk in težavnost prilagaja glede na njihove zmožnosti [12]. Ob koncu šestega in devetega razreda osnovne šole se znanje učencev v Sloveniji preveri z nacionalnim preverjanjem znanja, ki predstavlja pomemben element pri ugotavljanju in zagotavljanju kakovosti šolskega dela [18]. Ob koncu šestega razreda se preveri znanje iz slovenščine, matematike in tujega jezika. Na narodno mešanih območjih se preverja znanje italijanskega ali madžarskega jezika. V devetem razredu se zraven matematike in maternega jezika, namesto tujega jezika preveri predmet, ki ga vsako leto določi minister za šolstvo. Rezultat, ki ga učenec doseže pri nacionalnem preverjanju znanja, ne vpliva na zaključno oceno posameznega predmeta, niti na zaključni uspeh ali uspešen zaključek osnovne šole. Pomembno vlogo odigra v primeru kadar je vpis na srednjo šolo kamor se učenec vpisuje omejen, zaradi enakega seštevka zaključnih ocen učencev, ki se na šolo vpisujejo iz obveznih predmetov. Preverjanje poteka tako, da vsi učenci v državi na isti dan, ob enaki uri, pod enakimi pogoji rešujejo enake preizkuse znanja. Učenec preizkus opravlja na 5

19 šoli, na katero je vpisan. Preverja se zgolj znanje, cilji in standardi znanja, ki so zapisani v učnem načrtu posameznega predmeta. Priprave za preverjanje znanja na nacionalnem preverjanju znanja niso posebej potrebne [1, 2] Srednje šole v Sloveniji Izobraževanje na srednjih šolah v Sloveniji je za mladino brezplačno in traja od 2 do 5 let. Trajanje programa je odvisno od programa za katerega se posameznik odloči. Srednješolsko izobraževanje se deli na splošno, kamor spadajo gimnazije in na poklicno in strokovno izobraževanje. Z vpisom na katerokoli srednješolsko izobraževanje v Sloveniji mladostnik pridobi naziv dijak [20]. V primeru da je srednja šolo na katero se je dijak vpisal predaleč, da bi se lahko vsak dan vozil v šolo z javnim prevozom, lahko zaprosi za bivanje v dijaškem domu. Slika 2. Shema srednješolskega izobraževanja v Sloveniji [17]. Srednješolsko izobraževane v Sloveniji delimo na štiri osnovne programe in enega nadaljevalnega. Nižje poklicno izobraževanje traja 2 leti. Zaključi se z zaključnim izpitom. Na izobraževanje se lahko vpiše vsak, ki je izpolnil osnovnošolsko obveznost in končal najmanj 7. razred osnovne šole. Z zaključeno nižjo poklicno izobrazbo lahko posameznik nadaljuje izobraževanje na programih srednje poklicno izobraževanje in srednje strokovno in tehniško izobraževanje. Smeri nižje poklicnega izobraževanja so pomočnik pri tehnologiji gradnje, pomočnik v tehnoloških procesih, preoblikovalec 6

20 tekstil, pomočnik v biotehniki in oskrbi in oblikovalec lesa. Srednje poklicno izobraževanje traja 3 leta. Zaključi se z zaključnim izpitom. Na program se lahko vpiše vsak, ki je uspešno zaključil osnovno šolo ali nižje poklicno izobraževanje. Izobraževanje lahko posameznik nadaljuje na poklicno tehniškem izobraževanju ali maturitetni tečaj. Poklici v katere se posameznik lahko s pomočjo srednje poklicne šole v Sloveniji usmeri so prodajalec, cvetličar, zidar, tesar, elektrikar, mizar, gozdar, frizer, slaščičar in podobno. Poklicno tehniško izobraževanje traja dodatni 2 leti. Zaključi se zaključi s poklicno maturo. Nanj se lahko vpiše vsak, ki je uspešno zaključil triletni poklicni program in izpolnjuje dodatne pogoje pri posameznih programih, če so ti zahtevani. Dijak lahko svoje izobraževanje nadaljuje na višji strokovni šoli, visoki strokovni šoli in pod pogojem, da je pri maturi opravljal dodaten predmet, tudi na univerzitetnem študijskem programu. Po končani šoli v sklopu tehniškega izobraževanja posameznik lahko pridobi izobrazbo mehatronik, administrator, orodjar, grafičar, bolničar- negovalec in podobno. Srednje strokovno oziroma tehniško izobraževanje traja 4 leta. Zaključi se z opravljanjem poklicne mature. Na program se lahko vpiše vsak. ki je uspešno zaključil šolanje na osnovni šoli ali program nižjega poklicnega izobraževanja. Dijak lahko izobraževanje nadaljuje na višje strokovno ali visoko strokovno izobraževanje ali ob uspešno opravljenem dodatnem predmetu na maturi na univerzitetni program. Po opravljenem srednje strokovnem oziroma tehniškem izobraževanju posameznik pridobi naziv tehnik stroke [15, 9]. Poklicne in strokovne srednje šole imajo nalogo učencu posredovati znanje, mu pomagati osvojiti spretnosti in poklicne zmožnosti, ki so potrebne za opravljanje njegovega bodočega poklica ali na nadaljnje izobraževanje. Tukaj lahko posameznik pridobi nižje poklicno, srednje poklicno ali srednje strokovno izobrazbo. Nižje in srednje poklicni programi se izvajajo v sodelovanju z potencialnim delodajalcem; gospodarsko družbo, samostojnim podjetnikov ali posameznikom, ki samostojno opravlja dejavnost, saj je za uspešno zaključen program potrebno opraviti, tudi nekaj ur praktičnega dela. Praktično delo v srednjih strokovnih in tehničnih šolah se deli na praktični pouk, ki se izvaja v šoli in praktično usposabljanje, ki se izvaja pri izbranem delodajalcu. Praktični pouk obsega pridobivanje osnovnega ali temeljnega poklicnega znanja in spretnosti, ki ga pri bodočem delodajalcu dijak ne more dobiti in bi mu olajšale vključitev v njegov delovni proces. Praktično usposabljanje temelji pridobitvi delovnih izkušenj na dejanskem delovnem 7

21 mestu za poklic za katerega se izobražuje v konkretnih delovnih situacijah. Delodajalci vsako leto, šest mesecev pred pričetkom šolskega leta objavijo razpis prostih mest namenjenih praktičnemu usposabljanju [20]. Praktično in teoretično izobraževanje dijaka skupaj, lahko traja največ 8 ur dnevno, vendar ne sme presegati tedenske delovne obveznosti, zmanjšane za dve polni uri in ne šolski uri, ki je določena z zakonom in kolektivno pogodbo o delu. Izobraževalni programi poklicnega in strokovnega izobraževanja se v Sloveniji vrednotijo s kreditnimi točkami. Kreditna točka je merska enota za vrednotenje vseh oblik dela oziroma učnih obveznosti dijaka, kot so pouk, projektno delo, seminarske naloge, samostojno delo z literaturo, delo potrebo za izdelek, storitev, nastop, ki ga mora opraviti dijak za doseganje ciljev posameznega izobraževalnega programa. Uporaba kreditnih točk omogoča lažji prenos in ovrednotene dosedanjih dosežkov dijaka na drugo šolo ali mi olajša dostop na trg dela v Sloveniji ali tujini [1 3]. Gimnazijski programi spadajo k splošnemu izobraževanju. Tajajo 4 leta. Na program se lahko vpiše vsak, ki je uspešno zaključil osnovno šolo. Pri nekaterih programih je pogoj nadarjenost ali spretnost in psihofizična sposobnost. Program se zaključi z uspešno opravljeno splošno maturo. Gimnazije ne izobražujejo za poklic. Njihov namen je, posameznika pripraviti na uspešno izobraževanje na univerzitetnih programih. Po uspešno zaključenem gimnazijskem programu dijak pridobi naziv gimnazijski maturant. Po končani gimnaziji je možen prehod tudi v poklicni tečaj, kjer lahko pridobi znanje in naziv za željen poklic. V Sloveniji poznamo več tipov gimnazij. To so splošne gimnazije, klasične gimnazije, gimnazije s športnim oddelkom in strokovne gimnazije [22]. Naloga gimnazij je, da na mednarodno primerljivi ravni posredujejo znanje dijakom, ki je potrebno za nadaljevanje njihovega izobraževanja na visokošolskih in univerzitetnih programih. V gimnaziji dijak po 4 letih uspešnega izobraževanja in opravljeno maturo pridobi srednješolsko izobrazbo in naziv gimnazijski maturant. Matura se v gimnazijskih programih opravlja po končanem četrtem letniku gimnazije ali po končanem maturitetnem tečaju. Gimnazije lahko izvajajo maturitetni tečaj, ki pa ni v sklopu gimnazijskega izobraževanja. Gre za pripravo na maturo in traja največ eno šolsko leto. Za uspešno opravljen gimnazijski program je potrebno uspešno opraviti splošno maturo in za uspešno opravljen poklicno tehniški in srednje strokovni izobraževalni program 8

22 poklicno maturo. Splošna in poklicna matura sta državna izpita, ki se opravljata ob koncu zadnjega letnika izobraževanja. Dijak na maturi dokazuje doseganje standardov znanj, ki so določeni s cilji posameznega programa. Splošna matura je sestavljena iz petih predmetov. Trije predmeti so iz skupnega dela predmetov, kar pomeni da so za vse dijake enaki. To so slovenščina, matematika in tuji jezik in so obvezni za vse dijake. In dveh izbirnih predmetov, ki si jih dijak izbere sam. Po želji si dijak pri splošni maturi lahko izbere tudi šesti predmet, ki prav tako spada k izbirnemu delu predmetov. Poklicna matura se opravlja iz štirih predmetov. Od tega sta dva predmeta skupnega in dva izbirnega tipa. Po želji lahko dijak, ki opravlja poklicno maturo, opravlja tudi peti predmet in tako kandidira za vpis na željen univerzitetni program. Matura se tako kot eksterno preverjanje znanja v osnovnih šola za učence preverja za vse dijake pod enakimi pogoji. Posamezni premet se po celi Sloveniji piše na isti dan, ob isti uri. Znanje, ki se preverja na maturi, je zapisano v maturitetnem katalogu posameznega predmeta, ki ga določi Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na predlog Državne komisije za splošno maturo. Maturitetni izpitni katalog navadno izide dve leti pred izvedbo splošne mature za katero velja znanje predpisano v katalogu [16, 17]. Dijak se lahko obenem izobražuje na večjih izobraževalnih programih. V tem primeru, se šole dogovorijo in določijo kako bo dijak opravil svoje obveznosti na posamezni šoli. Dijak lahko obveznosti izobraževalnega programa, ki ga obiskuje, če se s tem strinja učiteljski zbor, opravi z izpiti. To mu omogoči hitrejše napredovanje v višji letnik. Če je dijak ob koncu šolskega leta uspešno pravil vse obveznosti in je tako ocenjen s pozitivno oceno iz vseh predmetov napreduje v višji letnik. Če pa dijak do konca šolskega leta obveznosti posameznega letnika ni opravil, lahko manjkajoče obveznosti opravi v obliki izpitov. Če je pri teh neuspešen, mora letnik ponavljati v celoti. Uspešnost dijakov in doseganje standardov znanja, ki so določeni po učnem načrtu in katalogih znanja, profesor preveri znanje dijakov. Znanje lahko preverja v pisni in ustni obliki, ali obliki izpita, z vajami, seminarskimi nalogami, nastopi ali oceno drugih izdelkov, kot so na primer risbe pri likovni umetnosti. Pri srednjih poklicnih in strokovnih programih se preverja in ocenjuje tudi obvladovanje dijakovih poklicnih zmožnosti, spretnosti in veščin. Dijaka se oceni po merilih in postopkih v skladu z izobraževalnim sistemom, ki jih sprejme šola po predpisih ministra. Postopnik in merila morajo biti tudi javno dostopna [21]. 9

23 2.1.4 Terciarno izobraževanje v Sloveniji Terciarno izobraževanje v Sloveniji obsega višješolski, visokošolski in univerzitetni program. Študij se izvaja na visokih strokovnih šolah, fakultetah, univerzah, umetniških akademijah in samostojnih visokošolskih zavodih po Sloveniji [13]. S študijskim letom 2009/2010 so še zadnje fakultete po Sloveniji stopile v prenovljen študijski program imenovan bolonjski program, ki temelji na praktični uporabi znanja in sprotnemu študiju. To naj bi posledično doprineslo k rednemu in hitrejšemu zaključevanju študija. Program je zastavljen fleksibilno in modularno. To pomeni, da študentom ob izpolnjevanju potrebnih obveznosti omogoča tudi prehajanje med samimi programi. Bolonjski program teži k oblikovanju enotnega evropskega visokošolskega prostora, ki bi naj študentom omogočal nove možnosti izobraževanja in zaradi enovitega kreditnega sistema točkovanja ECTS lažje prehajanje med programi, vključevanje v mednarodne izmenjave in kasneje tudi zaposlitve doma in v tujini [24]. V Sloveniji obstajajo po bolonjskem sistemu tri stopnje izobrazbe. Programe smo opisali in jih razložili ob sliki. V Sloveniji univerzitetne študijske programe izvajajo tri javne, ena zasebna in dve mednarodni univerzi. Javne univerze v Sloveniji so Univerza v Mariboru, Univerza v Ljubljani in Univerza na Primorskem. Znotraj vsake univerze so fakultete, ki izvajajo programe za posamezne smeri stroke in se ukvarjajo z znanstvenoraziskovalno dejavnostjo. Zasebna univerza v Sloveniji je Univerza v Novi Gorici, ki je bila ustanovljena iz strani Mestne občine Nova Gorica, Občine Ajdovščina, Inštituta Jožef Štefan in Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. V Sloveniji delujeta tudi dve mednarodni univerzi. To sta Alma Mater Europaea Evropske znanosti in umetnosti in EMUNI Evro-sredozemska univerza[14]. Izobraževanje na prvi stopnji bolonjskega programa v Sloveniji traja tri do štiri študijska leta in poteka v sklopu visokošolskega strokovnega ali univerzitetnega programa. Konča se z diplomo. Študent po uspešno opravljeni prvi stopnji pridobi naziv diplomant. Druga stopnja po bolonjskem študijskem je magistrski in enovit magistrski program. Izobraževanje traja eno do dve leti, študent pa si po uspešno opravljenih obveznostih pridobi naziv magister stroke. Naziv magister se piše za imenom in ni enak nazivu magister pridobljenem po starih študijskih ne bolonjskih programih. Po starem ne 10

24 bolonjskem študijskem programu, ki so bili v Sloveniji v veljavi pred bolonjsko študijsko reformo so študentje pridobili naziv magister znanosti. To je bila vmesna stopnja med bolonjsko drugo in bolonjsko tretjo stopnjo izobrazbe, ki pa danes ni več v veljavi. Tretja in tudi najvišja stopnja izobrazbe po omenjenem programu je doktorski študijski program. Izobraževanje traja tri leta in se uspešno zaključi z doktorsko nalogo oziroma doktoratom. Študent si pridobi naziv doktor znanosti [13]. Slika 3. Shema terciarnega izobraževanja v Sloveniji [17]. Čeprav se programi in predmetniki, ki jih univerze v Sloveniji ponujajo, med seboj razlikujejo, so pripravljeni po vzoru evropskih fakultet, ki imajo svoje programe ovrednotene po sistemu ECTS (European Credit Transfer System) in v skladu z navodili Evropske komisije za izvedbo kreditnega sistema študija. Eno študijsko leto je v celoti ovrednoteno s 60 kreditnimi točkami, kar se porazdeli na predmete, ki so v posameznem študijskem letu na predmetniku [14]. Študij v Sloveniji se deli na redni in izredni študij. Predavanja rednih študentov potekajo v dopoldanskem času, predavanja za izredne študente pa modularno. To pomeni, da študentje vaje in predavanja obiskujejo večkrat na teden v popoldanskem času, lahko tudi ob sobotah. Predavanja poslušajo po sklopih. Vsak sklop zajema en predmet. Po končanem sklopu sledi preverjanje v obliki ustnega ali pisnega izpita, kombinacije obeh 11

25 ali obveznost v obliki seminarskega dela. Pri rednih študentih potekajo predavanja v večini predmetov v istem sklopu. Ko se obdobje predavanj zaključi, sledi izpitno obdobje. 2.2 Izobraževalni sistem v Avstriji Avstrija je po ustavi iz leta 1920 po ureditvi parlamentarna demokratična republika. Sestavlja jo devet zveznih dežel; Dunaj, Predalpska, Tirolska, Zgornja Avstrija, Salzburg, Štajerska, Gradiščanska in Koroška, te se delijo na 15 mestnih in 89 podeželskih okrožij. Vsaka izmed omenjenih zveznih dežel ima svoj deželni parlament Landtag, na čelu katerega je deželni glavar Landeshauptmann, ki je iz strani deželnega parlamenta izvoljen za mandat petih let. Glavni uradni jezik Avstrije je nemščina. Za izobraževalni sistem je v Avstriji zadolženih kar sedem ministrstev. Vsako skrbi zraven ostalih odgovornosti na posameznem področju še za naloge v sklopu izobraževanja. Glavne naloge na področju izobraževanja v Avstriji opravljata Bundesministerium fűr Bildung und Frauen (BMBF) Zvezno ministrstvo za šolstvo in ženske zadeve, ki opravlja naloge na področju primarnega in sekundarnega izobraževanja, obenem je odgovorno za usposabljanje in izobraževanje vzgojiteljev in učiteljev in Bundesministerium fűr Wissenschaft, Forschung und Wirtschaft (BMWFW) Zvezno ministrstvo za znanost, raziskave in gospodarstvo, ki je najvišji nadzorni organ za javne in zasebne univerze, univerze aplikativnih znanosti in organizacijo usposabljanja vajencev znotraj dualnega izobraževalnega sistema. Naloge na področju izobraževanja, vendar samo v sklopu svoje stroke v obliki izobraževanja in usposabljanja opravljata Bundesministerium fűr Gesundheit (BMG) Ministrstvo za zdravje in Bundesministerium fűr Land und Forstwirtschaft, Umwelt und Wasserwirtschaft Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo, okolje in vodno gospodarstvo. Za brezplačen prevoz dijakov in učencev, ki se morajo v šolo voziti z javnim prevozom in za program učbenikov skrbi Bundesministerium fűr Familien un Jugend (BMFJ) Zvezno ministrstvo za družino in mlade. Bundesministerium fűr Arbeit, Soziales und Konsumentenschutz (BMASK) Zvezno ministrstvo za delo, socialno varnost in zaščito potrošnikov, skrbi za razmere na trgu dela, za nezaposlen delež prebivalstva in njihovo usposabljanje za lažjo zaposlitev. Čisto zadnje področje, je področje financiranja raziskav, inovacij in tehnologij, za katerega skrbi Zvezno Ministrstvo za promet, inovacije in tehnologijo ali drugače, Bundesministerium fűr Verkehr, Inovtionen und Technologie (BMVIT) [25, 10]. 12

26 Zraven vseh ravni izobraževalnega sistema, ki smo jih podrobneje opisali v nadaljevanju diplomskega dela, je omenjena še predšolska vzgojo, ki ne spada v izobraževalni sistem, vendar se z njo v Avstriji srečajo čisto vsi otroci, ki prestopijo šolski prag Predšolsko vzgoja v Avstriji V Avstriji kot oblika predšolske vzgoje delujejo javne in zasebne jasli (Crèche), ki so namenjene otrokom mlajšim od treh let in javni in zasebni vrtci (Kindergarten), ki so namenjeni otrokom od treh do šestih let. Otroci stari šest let in več, izobraževanje nadaljujejo na primarni stopnji izobraževanja. Predšolska vzgoja ni obvezna v celoti. Starši se sami odločajo ali bo njihov otrok do petega leta starosti obiskoval zgoraj omenjene oblike varstva otrok ali ne. Zadnje leto pred šolo, je obisk vrtca od septembra leta 2010 obvezen za vse otroke. Minimalna obveza prisotnosti je od 16 do 20 ur na teden in vsaj štiri dni v tednu. Obisk zadnjega leta vrtca je brezplačen. Prav tako je brezplačen v nekaterih zveznih deželah za posamezne starostne skupine. Za predšolsko vzgojo v Avstriji je odgovorno Zvezno ministrstvo za šolstvo in ženske zadeve, ki skrbi za izobraževanje vzgojiteljev, Zvezno ministrstvo za družino in mlade, ki ureja zakonsko podlago in ugodnosti varstva in deželne vlade, ki skrbijo za financiranje in organizacijo. Učenje poteka skozi igro. Glavni cilj predšolskega izobraževanja je spodbujanje otrokovega osebnostnega razvoja, vključevanje v novo okolje in čim bolj učinkovita priprava na začetek šole [26] Primarna stopnja izobraževanja v Avstriji - primarstufe Glavni cilj osnovnošolskega izobraževanja je nuditi kvalitetno splošno izobrazbo, ki prispeva k oblikovanju osebnosti otrok in gradi posameznika na njegovi socialni, čustveni, intelektualni in fizični ravni. V Avstriji področje primarne stopnje izobraževanja ureja Zakon o organizaciji šole. Učitelji so javni uslužbenci avstrijskih zveznih dežel. Za šolske prostore in organizacijo šolskega proračuna skrbijo lokalne oblasti [27]. Otroci v Avstriji prvič šolski prag prestopijo 1. septembra, ko dopolnijo starost šestih let. 13

27 Slika 4. Shema primarne stopnje izobraževanja v Avstriji [28]. Primarno stopnja izobraževanja v Avstriji predstavlja nižja stopnja osnovne šole, Volksschulen. Obsega štiri leta izobraževanja. To je od otrokovega šestega do desetega leta starosti. Za vsako šolsko leto ali generacijo otrok, je na šoli razpisan vsaj en razred, lahko tudi več razredov. V primeru da je učencev za razred na šoli premalo, se več generacij oziroma razredov združi v en razred. Volksschule se deli na dve ravni. Prva raven obsega prvi in drugi razred, ki skupaj tvorita celoto. Vsi učenci, ne glede na njihov končni uspeh v prvem razredu, napredujejo in izobraževanje nadaljujejo v drugem razredu. Zraven rednega pouka lahko po svoji izbiri obiskujejo še dodatne dejavnosti, kot so petje, dramski krožek, športne dejavnosti in podobno. Po zaključenem drugem razredu primarne stopnje izobraževanja, nadaljujejo šolanje na drugi ravni primerne stopnje, ki obsega tretji in četrti razred. Od tretjega razreda dalje postane predmetnik bogatejši za moderni tuji jezik, kot je Angleščina, Francoščina, Italijanščina, Hrvaščina, Češčina, ali Slovenščina. Predmet je obvezen, vendar se ne ocenjuje. Na šoli se lahko izvaja tudi dopolnilni pouk matematike in tujega jezika, ki je namenjen učencem, ki imajo pri razumevanju učne snovi težave, ali tistim ki so učno uro zaradi odsotnosti v primeru bolezni zamudili. Učitelji pred koncem četrtega razreda na osnovi učenčevih sposobnosti in ocen staršem svetujejo o vpisu in nadaljnjem izobraževanju [22, 24]. 14

28 2.2.3 Sekundarna nižja stopnja izobraževanja v Avstriji Sekundarstufe I Sekundarna nižja stopnja izobraževanja ali tako imenovana Sekundarstufe I se po novem od šolskega leta 2015/2016 deli na dve področji izobraževanja. To sta splošna višja srednja šola nižje stopnje ali Allgemein bildende höhere Schule (AHS), Unterstufe in nova srednja šola ali Neue Mittelschule [30]. Slika 5. Shema sekundarne nižje stopnje izobraževanja v Avstriji [28]. Učni načrt za sekundarno stopnjo izobraževanja je predpisan v Zakonu o organizaciji šolstva in vsebuje zgolj splošna določila. Splošna višja srednja šola nižje sekundarne stopnje izobraževanja ali Algemein bildende höhere Schule (AHS) je kot nekakšna oblika nižje gimnazije. Učencem tako kot višja stopnja osnovne šole (Hauptschule) ponuja razširjeno znanje splošnega značaja in učence pripravlja za nadaljnjo izobraževanje na višji ravni sekundarnega izobraževanja. Izobraževanje na splošni višji srednji šoli nižje sekundarne stopnje skupno traja osem let. Deljeno je na nižjo in višjo stopnjo izobraževanja. Nižja stopnja traja od petega do osmega razreda, višja pa od devetega do dvanajstega razreda in že spada med višjo sekundarno raven izobraževanja o kateri smo več povedali v nadaljevanju. Od leta 2012 je v veljavi program imenovan nova srednja šola (Neue Mittelschule - NMS), ki je z šolskim letom 2015/2016 v celoti pokril nižjo sekundarno stopnjo izobraževanja [31]. Šolanje traja štiri leta. To je od petega do devetega razreda. Izobraževanje na programu nove srednje šole lahko nadaljujejo vsi 15

29 učenci, ki so uspešno zaključili četrti razred nižje osnovne šole. Uporabljajo novejše pristope poučevanja, ki temeljijo individualizacijo in notranji diferenciaciji posameznika in spodbujanju njegovih osebnih talentov. Spodbujalo tudi delo po skupinah in delo z multimedijskimi pripomočki, ki učencem pomagajo pri lažjem in boljšem razumevanju snovi. Učencem jw ponujen tudi pester nabor izven šolskih dejavnosti, kot so likovni krožki, športne aktivnosti in podobno. Učitelji naj bi učne načrte pripravljali skupinsko, iz vseh smeri nižje sekundarne stopnje izobraževanja. Od sedmega razreda naprej, pa učitelji staršem in učencem na podlagi učenčevih sposobnosti in interesov že svetujejo o vpisu za nadaljnjo izobraževanje [30, 32] Sekundarna višja stopnja izobraževanja v Avstriji Sekundarstufe 2 Sekundarna višja raven izobraževanja v Avstriji zajema izobraževanje od devetega do trinajstega razreda. V osnovi se deli na dve smeri. Na splošno in na poklicno smer. Splošna smer pokriva poklicne višje srednje šole (Berufsbildende höhere Schule - BHS) in splošne srednje šole (Allgemein bildende höhere Schule AHS), ki smo jih omenili v prejšnjem podpoglavju ko smo govorili o smereh sekundarne nižje stopnje izobraževanja. Slika 6. Shema sekundarne višje stopnje izobraževanja v Avstriji [18]. 16

30 Izobraževanje na poklicni višji srednji šoli traja pet let. Učence usposablja za poklic, obenem pa jih izobražuje na stopnji potrebni za možnost nadaljevanja izobraževanja na želeni univerzi. V sklopu poklicnih višjih srednjih šol delujejo tudi vadbena podjetja ali Übungsfirmen, ki učencem omogočajo možnost uporabe teoretičnega znanja v praksi. Za uspešno zaključen program poklicne višje srednje šole sta potrebni opravljena matura in diploma. Šolanje na višji stopnji višje srednje šole višje sekundarne stopnje izobraževanja lahko nadaljujejo učenci, ki so uspešno zaključili šolanje na splošni višji srednji šoli nižje sekundarne stopnje. Učenci lahko izbirajo med različnimi tipi splošnih višjih šol nižje sekundarne stopnje, ki lahko prav tako kot višje stopnje osnovnih šol, učni načrt znotraj določenih okvirov prilagajajo svojim potrebam in potrebam učencev. Tako lahko izbirajo med več tipi višjih šol nižje sekundarne stopnje na višji stopnji. Splošne gimnazije (Gymnasium), ponujajo predvsem klasično usmerjeno izobraževanje, od sedmega razreda naprej je na predmetniku latinščina, in od devetega razreda naprej pa drugi tuji jezik. Realne gimnazije (Realgymnasium) se osredotočajo predvsem na matematične in naravoslovne predmete. Realne gimnazije različnih gospodarskih smeri (Wirtschaftskundliches Realgymnasium) ponujajo več poudarka na kemiji, ekonomiji, psihologiji, prehrani in podobno. Višje šole nižje sekundarne stopnje s poudarkom na umetnosti (Oberstufenrealgymnasium mit bildnerischem Schwerpunkt) imajo poudarek na likovni umetnosti ali glasbi. Zraven programov se v Avstriji na stopnji višje sekundarne stopnje izobraževanja izvajajo tudi programi s poudarkom na naravoslovju in poudarkom na instrumentalni glasbi. Za uspešno opravljen program, je potrebno opraviti diplomski izpit [30, 32]. Poklicna smer višje sekundarne stopnje izobraževanja v Avstriji poteka na treh tipih šol. To so poklicne srednje šole (Berufsbildende mittlere Schule - BMS), politehnične šole (Polytechnische Schule) in poklicne šole in šolanje vajencev (Berufsschule und Lehre). Šolanje na poklicnih srednjih šolah traja od enega do štiri let [30]. Poklicne srednje šole potekajo od devetega do dvanajstega razreda srednje šole, trajajo lahko od enega do štirih let. Učencem nudijo osnovna strokovna znanja in spretnosti na določenem področju ter kvalifikacijo za opravljanje izbranega poklica v primeru treh ali štirih let in usposabljanje za polkvalificiranega delavca v primeru šolanja enega do dveh let [33]. K poklicnim srednjim šolam v Avstriji spadajo trgovske šole (Handelschulen), šole za gospodinjstvo in komercialne poklice (Fachschulen für wirtschaftliche Berufe), socialne šole 17

31 (Fachschulen für Sozialberufe), turistične šole (Fachschulen für Tourismus), kmetijske in gozdarske šole (Land- und forstwirtschaftliche Fachschulen) in posebni tipi srednje stopenjskih sekundarnih šol za področje industrije in obrti, kot so gradbeništvo, tekstil, elektrotehnika, mizarstvo in podobno (Technisch-gewerbliche Fachschulen). Učenci se usposabljajo v podjetjih, šolskih laboratorijih in delavnicah. Srednjo poklicno izobraževanje opravi učenec, ki uspešno zaključi vse razrede izobraževanja in opravi zaključni izpit. Pri tem so izjema eno in dvoletni programi, ki na področju socialnih poklicev nimajo zaključnega izpita [25, 28]. Politehnične šole, so šole z enoletnim programom, namenjene tistim učencem, ki bi po osmem razredu primarne stopnje izobraževanja, želeli nadaljevati šolanje na poklicnih šolah z vajeništvom ali želeli po koncu politehničnega leta izobraževanja najti zaposlitev. Učencem nudijo splošno znanje in pripravo na poklic. Veliko učencev se po zaključeni politehnični šoli odloči za nadaljnjo izobraževanje na poklicnih šolah z vajeništvom. Te delujejo na principu dualnega izobraževanja. To pomeni da del izobraževanja (20 25 %) poteka znotraj izobraževalne ustanove v obliki teoretičnega dela in del (80 75 %) v obliki pripravništva v izbranem podjetju. Teoretični del se lahko izvaja na letni ravni, v obliki tečajev ali sezonsko. V primeru da se izvaja čez celo leto, predavanja potekajo en cel dan ali dva polovična dneva v tednu, celo šolsko leto. Če predavanja potekajo v obliki tečajev se morajo tečaji izvajati neprekinjeno osem tednov in če sezonsko, potem se predavanja izvajajo samo določen del šolskega lata. Učenci lahko izbirajo med 200 različnimi tipi tehničnega in poklicnega izobraževanja v obliki pripravništva. To so bančništvo, podjetništvo, trgovina, svetovanje in podobno. Izobraževanje zajema obdobje od dveh do štirih let in se konča z uspešno zaključenim izpitom za vajence. Dualni sistem učencem omogoča, da se odločijo kateri poklic bi radi opravljali in se posledično množično ne vpisujejo na nadaljnja izobraževanja terciarnega izobraževanja kot se to dogaja v Sloveniji [25, 27, 28] Terciarna stopnja izobraževanja v Avstriji Konservativna vlada je v letu 2002 na področju terciarnega izobraževanja v Avstriji sprejela nov zakon o organizaciji univerz imenovan Zakon o univerzah ali Universitätsgesatz. S tem je na novo uredila razmerje med univerzami in državo. Vse pristojnosti za organizacijo terciarnega šolstva je do omenjenega leta imela in urejala 18

32 centralna vlada. Tako so bile univerze v celoti odvisne od vladne administracije. Danes so univerze sicer še vedno državne institucije, kar pomeni, da jih država še vedno financira, vendar imajo veliko večjo avtonomijo odločanja v smislu notranje organizacije. Tako se lahko same odločajo glede urejanja učnih načrtov, predmetnikov, o odpiranju novih ali ukinjanju že obstoječih oddelkov in delno zaposlovanju novih profesorjev, po novem imajo tudi možnost izposoje denarja pri zasebnih bankah [34]. V Avstriji deluje kar 33 univerz. Slika 7. Shema terciarnega izobraževanja v Avstriji [28]. Visokošolsko izobraževanje v Avstriji poteka na univerzah (Universität), ki so lahko javne ali zasebne, visokih strokovnih šola (Fachhochschule) in pedagoških visokih šolah (Pädagogische Hochschule). Šolsko leto je razdeljeno v dva semestra, zimskega in poletnega. Učni načrt in predmetnik na določeni smeri in stopnji izobraževanja določi institucija sama [35]. Za vpis na visokošolski zavod v Avstriji je potrebno uspešno zaključiti sekundarno višjo stopnjo izobraževanja in s tem splošno (Reifeprüfung) ali poklicno maturo (Berufsreifeprüfung) in uspešno opraviti sprejemni izpit na izbrano 19

33 visokošolsko izobraževanje imenovan Studienberechtigungsprüfung v kolikor je to potrebno. Izobraževanje na terciarni stopnji je razdeljeno v tri dele ali stopnje. To so; program prve stopnje ali diplomski študij, program druge stopnje ali magistrski študij in program tretje in posledično tudi najvišje stopnje izobraževanja v Avstriji, doktorski študij. Programi prav tako kot v Sloveniji pripravljeni po vzoru evropskih fakultet, in ovrednoteni po sistemu ECTS (European Credit Transfer System) v skladu z navodili Evropske komisije za izvedbo kreditnega sistema študija [31, 32]. V Avstriji so z letom 2011/2012 sprejeli novo spremembo na ravni visokošolskega izobraževanja. Da bi preprečili izkoriščanje študentskih statusov so uvedli orientacijsko poskusno obdobje. Gre za časovni interval enega semestra. Da lahko študij nadaljuje mora študent opraviti vsaj dva izpita in s tem doseči od 4 do 30 kreditnih točk [35]. V kolikor študent cilja ne doseže, se mu svetuje o drugačnem izobraževalnem programu, ki ustreza njegovim željam in zmožnostim. 20

34 2.3 Podobnosti in razlike šolskega sistema v Sloveniji in Avstriji V prejšnjem poglavju smo opisali izobraževalni sistem v Sloveniji in Avstriji. Na prvi pogled bi lahko sklepali, da sta si med seboj precej različna, saj se poimenovanja posameznih programov in stopenj izobraževanja razlikujejo. V tem poglavju najprej na kratko razložimo sistem mednarodne klasifikacije izobraževanja ISCED in na osnovi omenjene klasifikacije oba sistema na vseh stopnjah izobraževanja med seboj primerjamo [11] Mednarodna standardna klasifikacija izobraževanja ISCED Izobraževalni sistemi se od države do države razlikujejo. Vsaka država sistem prilagodi svojim lastnim potrebam v želji po čim večji učinkovitosti. Leta 1970 je UNESCO (Institute of Statistc - UIS) prvič objavil ogrodje za mednarodno klasifikacijo izobraževalnih sistemov imenovan ISCED (International Calsification of Education), ki omogoča primerjavo statistik izobraževalnih sistemov različnih držav na podlagi različnih parametrov izobraževanja. Namenjen je predvsem kompleksnejšemu delu izobraževalnega sistema držav kot je terciarno izobraževanje, programom poklicnega izobraževanja in izobraževanjem za srednješolce. Skozi leta se je se omenjen sistem izboljševal in posodabljal [6, 33, 34]. V nadaljevanju je opisan sistem ISCED ISCED 0 je pred-primarna ali predšolska stopnja izobraževanja. Namenjena je vzgoji predšolskih otrok in otroke pripravlja na vstop v šolo. Izvajajo jih predšolske ustanove kot so jasli in vrtec. ISCED 1 je primarna stopnja izobraževanja in prva stopnja elementarnega izobraževanja. Na tej stopnji se otroci naučijo osnovnega znanja, kot je pisanje, branje, osnov računanja. V večini držav je obvezno. Program traja od 3 do 7 let. ISCED 2 je nižja sekundarna stopnja izobraževanja in druga stopnja elementarnega izobraževanja. Na tej stopnji postanejo učni načrti že bolj specifično usmerjeni. V večini držav je obvezno. Program traja od 2 do 5 let. 21

35 ISCED 3 je višja sekundarna stopnja izobraževanja. Učence pripravlja na terciarno izobraževanje ali na izbran poklic. Opazi se porast različnih smeri in pestrost predmetnikov. V večini držav je to izobraževanje neobvezno. Program traja od 2 do 5 let. ISCED 4 je post-sekundarno ali neterciarno izobraževanje. Gradi na sekundarnem izobraževanju in pripravlja na zaposlitev. Učni načrt in predmetnik na post-sekundarnem izobraževanju sta bolj obsežna kot na sekundarnem, vendar manj kot na terciarnem izobraževanju. Izobraževanje je neobvezno. Program traja od 6 mesecev do 3 let. ISCED 5 je krajši cikel terciarnega izobraževanja. Poudarek je predvsem na praktičnem delu in pripravi na poklic. Lahko ponuja tudi prehod na drugi terciarni program. Izobraževanje je neobvezno in traja od 2 do 3 leti. ISCED 6 je diplomski ali diplomskemu izobraževanju ekvivalentna raven. Program je namenjen zagotavljanju akademskega in strokovne znanja, spretnosti in kompetenc. Program traja 3 do 4 leta v primeru vpisa na program iz ISCED 3, in 1 do 2 leti v primeru vpisa iz drugega ISCED 6 programa. ISCED 7 je magistrski ali magistrskemu izobraževanju ekvivalentna raven. Program je namenjen zagotavljanju akademskega in strokovnega znanja, spretnosti in kompetenc. Program traja 5 do 7 let v primeru vpisa na program iz ISCED 3 in 1 do 4 leta v primeru vpisa iz drugega ISCED 6 programa. ISCED 8 je doktorski ali doktorskemu ekvivalentna raven izobraževanja. Program je namenjen zagotavljanju akademskega in strokovnega znanja, spretnosti in kompetenc. Program traja vsaj 3 leta. [24 26]. 22

36 2.3.2 Primerjava izobraževalnih sistemov Slovenije in Avstrije na osnovi ISCED mednarodne klasifikacije za izobraževanje Na prvi pogled se izobraževalni sistem Avstrije in Slovenije precej razlikujeta. Razlike so že jasno razvidne predvsem na primarni stopnji izobraževanja obeh držav. V nadaljevanju smo stopnje izobraževanja uvrstili po šabloni ISCED 2011 klasifikacije in med seboj primerjali splošne značilnosti izobraževalnih programov obeh držav. Ugotovitve predstavljajo osnovo za naše nadaljnje raziskovanje in primerjavo posameznih karakteristik obeh sistemov med seboj. ISCED 0 - pred-primarna ali predšolska stopnja izobraževanja Oba sistema ponujata predšolsko vzgojo v obliki jasli in vrtca. Edina razlika med sistemoma je ta, da je zadnje leto vrtca za določeno število ur na teden za otroke, ki bodo naslednje leto v jeseni prvič stopili v šolske klopi v Avstriji obvezno. To leto bi lahko primerjali s tako imenovano malo šolo, ki se je v Sloveniji izvajala pred začetkom reforme o devetletki in je bila prav tako obvezna. Danes v Sloveniji zadnje leto obiska vrtca pred vstopom otroka v osnovno šolo ni več obvezno. ISCED 1 - primarna stopnja izobraževanja Primarno stopnjo izobraževanja ali stopnjo ISCED 1 v Avstriji predstavlja nižja osnovna šola ali Volksschule, v Sloveniji pa prvi dve triadi osnovne šole. Gre za splošno izobraževanje, kjer se otroci naučijo osnovnih znanj kot so pisanje, branje in osnove računanja. Veliko učenja poteka skozi igro. V Avstriji primarna stopnja izobraževanje traja od prvega do četrtega razreda, kar je od šestega do desetega leta starosti otroka. V Sloveniji od prvega do konca šestega, kar je od otrokovega šestega pa vse do enajstega leta starosti. Primarna stopnja izobraževanja je v obeh državah obvezna. ISCED 2 - nižje sekundarno izobraževanje Med nižje sekundarno izobraževanje v Sloveniji spada zadnja, tretja triada osnovnošolskega izobraževanja. Pouk se po navadi izvaja v isti ustanovi kot prvi dve triadi osnovne šole. Izjeme so manjši kraji, kjer se prve štiri leta osnovne šole lahko izvajajo tudi drugje. Otroci se po končanem četrtem razredu priključijo osnovni šoli v večjem kraju, kjer se izvaja pouk za vseh devet let osnovne šole. V Avstriji sekundarno 23

37 izobraževanje nižje stopnje predstavljata dva programa. To sta nova srednja šola in splošna srednja šola nižje stopnje. Medtem ko v Sloveniji nižja stopnja sekundarnega izobraževanja temelji predvsem na splošnem znanju, v Avstriji zraven splošnega znanja šole te stopnje ponujajo že usmerjanje in pripravo za poklic. Sekundarna nižja stopnja izobraževanja je v obeh državah obvezna za vse otroke. V Slovenji traja od sedmega do konca devetega razreda. V Avstriji od petega do osmega razreda. ISCED 3 - višje sekundarno izobraževanje V Sloveniji k višjemu sekundarnemu izobraževanju spada srednje splošno izobraževanje, srednje tehniško in strokovno izobraževanje, srednje poklicno izobraževanje in nižje poklicno izobraževanje. Tudi v avstrijskem šolskem sistemu se na tej ravni pozna velika pestrost različnih izobraževalnih smeri. Sem spadajo poklicna šola in šola vajencev, poklicna srednja šola, poklicna višja srednja pola in splošna višja srednja šola višje stopnje. Izobraževalni programi v Sloveniji in Avstriji na omenjeni stopnji trajajo od štiri do pet let. Višja sekundarna raven izobraževanja predstavlja pester nabor različnih smeri izobraževanja, ki mladostnike pripravljajo na poklic ali nadaljnjo izobraževanje. ISCED 4 - post-sekundarno ali ne-terciarno izobraževanje Na omenjeni stopnji v Sloveniji pri preverjanju uradnih dokumentov in ostale literature nisem zasledila ekvivalenta izobrazbi na tej stopnji. V Avstriji k tej stopnji izobrazbe spadajo nekatere smeri poklicne višje srednje šole tako imenovane Berufsbildende höhere Schule (BHS). ISCED 5 - krajši cikel terciarnega izobraževanja V Sloveniji na to stopnjo izobraževanja uvrščamo programe višjega strokovnega izobraževanja, ki večinoma trajajo dve leti. V Avstriji na to stopnjo izobraževanja spadajo različni pripravljalni tečaji (Aufbaulehrgang), ki trajajo od štirih do šestih semestrov, šole za gradbenike in delovodje (Werkmeister, Bauhandwerkerund Meisterschule), šole za odrasle in dnevne in večerne šole, ki prav tako trajajo od štirih do šestih semestrov. ISCED 6, 7, 8 - diplomska ali diplomski ekvivalentna raven, magistrska ali magistrski ekvivalentna raven in doktorski ali doktorski ekvivalentna raven 24

38 ISCED stopnje 6, 7 in 8 obsegajo terciarno raven izobraževanja, ki je v Sloveniji in Avstriji precej podobna. V Sloveniji terciarno raven izobraževanja predstavljajo univerzitetni študijski in visokošolski strokovni programi, v Avstriji pa pedagoške visoke šole, visoke strokovne šole in univerze. V večini vse izvajajo vse tri programe oziroma omogočajo prehode med njimi in tako možnost nadaljnjega izobraževanja na višji stopnji izobraževanja. V nadaljevanju je predmet našega raziskovanja predvsem primarna in sekundarna raven izobraževanja obeh držav. 3 PRIMERJAVA UČNEGA NAČRTA PREDMETOV Z VSEBINAMI IZ FIZIKE IN ASTRONOMIJE NA PRIMARNI IN SEKUNDARNI NIŽJI IN VIŠJI STOPNJI IZOBRAŽEVANJA V SLOVENIJI IN AVSTRIJI 3.1 Učni načrt in predmetnik Učni načrt ali kurikulum je šolski dokument, ki za posamezni predmet predpisuje vsebine, obseg ali širino znanja, zaporedje poučevanja, standarde znanja, ki jih učitelj pri pouku mora doseči, število ur in cilje pouka posameznega predmeta [12]. Učitelj po vodilih učnega načrta izdanega in potrjenega iz strani ministrstva za šolstvo pripravi svoje priprave na pouk za tekoče leto. V njih skrbno zapiše in razdela potek posamezne ure, ki jo bo izvajal, vzgojno izobraževalne oblike, metode, ki jih bo pri uri uporabil ter operativne in vzgojno izobraževalne cilje, ki jih želi doseči. Učni načrt izda ministrstvo, ki je odgovorno za posamezno stopnjo izobraževanja. V Sloveniji so učni načrti napisani zelo podrobno in učitelju ali profesorju dajejo točen vpogled, katera znanja mora učenec ali dijak do konca posameznega razreda ali letnika osvojiti. Zaradi svoje natančnosti in predpisov učitelju ali profesorju ne ponuja prav veliko dodajanja vsebin po želji. Učenec standarde znanja, ki so zabeleženi v učnem načrtu mora dobro osvojiti, saj se njegovo znanje preverja na ravni šole v obliki pisnih in ustnih preverjanj znanj in na ravni države v obliki eksternega preverjana znanja ali mature. V Avstriji učni načrti na ravni države niso zapisani tako podrobno, saj ministrstva, zvezne dežele in vzgojno izobraževalne ustanove v Avstriji tesno sodelujejo z zunanjimi partnerji in raziskujejo ter ugotavljajo potrebe po posameznih poklicih. Zato se učni načrti v Avstriji lahko prilagajajo potrebam učencev in ostalim dejavnikom na ravni zveznih dežel in šol [1, 7]. 25

39 Predmetnik določa obvezne in izbirne predmete za posamezni razred osnovne šole, njegovo letno in tedensko število ur, dneve dejavnosti, število ur oddelčne skupnosti in najmanjše število ur, ki je potrebno za izpolnitev ciljev učnega načrta [7, 22]. V nadaljevanju smo za primerjanje učnih načrtov na posameznih stopnjah izobraževanja uporabili uradne učne načrte in predmetnike obeh držav, ki so prosto dostopni na spletnih straneh ministrstev. V Sloveniji je to Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport in v Avstriji Bundesministerium fűr Bildung und Frauen. 3.2 Učni načrti predmetov z vsebinami iz fizike in astronomije na ravni primarne stopnje izobraževanja v Sloveniji in Avstriji Primarno stopnjo izobraževanja v Sloveniji predstavljata prvi dve triletji osnovne šole in obsega šest razredov, v Avstriji pa tako imenovana nižja osnovna šola, ljudska šola ali Volksschule, ki obsega štiri razrede. V obeh državah na primarni stopnji izobraževanja učenci pridobijo predvsem splošna znanja. V Sloveniji se program osnovne šole deli na obvezni in razširjeni program. K obveznemu delu programa spadajo obvezni in izbirni predmeti in ure oddelčne skupnosti ali razredne ure kjer učenci z razrednikom obravnavajo vprašanja povezana z delom in življenjem učencev, trenutno problematiko samega razreda ali na splošno na šoli. K razširjenemu programu spada dodatni in dopolnilni pouk, podaljšano bivanje, jutranje varstvo, interesne dejavnosti in pouk neobveznih izbirnih predmetov. Učenci se k razširjenemu programu vključujejo prostovoljno. Obvezni izbirni predmeti v osnovnih šolah v Sloveniji so: slovenščina, italijanščina ali madžarščina, ki se izvajata na narodno mešanih območjih, matematika, naravoslovje, tuji jezik, zgodovina, geografija, družba, domovinska in državljanska kultura in etika, spoznavanja okolja, naravoslovje in tehnika, kemija, biologija, fizika, glasbena umetnost, športna vzgoja, tehnika, gospodinjstvo in likovna umetnost. Za učence s posebnimi potrebami šola pripravi še poleg zgoraj omenjenih predmetov specialno pedagoške dejavnosti, ki so določene s predmetnikom. Poleg obveznih predmetov mora šola učencem v Sloveniji 7., 8. in 9. razredov ponuditi še predmete iz izbirah vsebin. Vsaj treh iz naravoslovno-tehničnega sklopa in vsaj treh izbirnih predmetov iz družboslovno-humanističnega sklopa, kamor spada pouk tujega jezika, nekonfesionalni pouk o verstvih in etiki ter pouk retorike. Tako si učenec izbere dve uri pouka izbirnih premetov tedensko [12]. Učni načrti in predmetniki se v srednjih šolah, ki 26

40 že spadajo k sekundarni višji stopnji izobraževanja, od programa do programa razlikujejo glede na potrebe samega programa in ali se dijaki želijo usmeriti in izučiti za poklic ali za nadaljevanje izobraževanja na terciarni stopnji. To so v Sloveniji samostojne publikacije izdane za vsak predmet posebej na vseh ravneh izobraževanja. V Avstriji so učni načrti publikacije izdane na ravni izobraževalnega sistema in zajemajo vse učne načrte vseh predmetov, ki so na posamezni stopnji ponujeni [30]. 27

41 Razred Predmet Število ur na teden 1. razred Spoznavanje okolja 3 2. razred Spoznavanje okolja 3 3. razred Spoznavanje okolja 3 4. razred Naravoslovje in tehnika 3 5. razred Naravoslovje in tehnika 3 6. razred Naravoslovje 2 Tabela 1. Predmetnik naravoslovnih predmetov, ki vsebujejo teme iz fizike in astronomije na primarni ravni izobraževanja v Sloveniji [35 37]. Razred Predmet Število ur na teden 1. razred Stvarni pouk 3 2. razred Stvarni pouk 3 3. razred Stvarni pouk 3 4. razred Stvarni pouk 3 Tabela 2. Predmetnik naravoslovnih predmetov, ki vsebujejo teme iz fizike in astronomije na primarni ravni izobraževanja v Avstriji [43]. 28

42 3.2.1 Učni načrti predmetov z vsebinami iz fizike in astronomije na primarni stopnji izobraževanja v Sloveniji V prvih dveh triletjih na predmetniku v osnovnih šolah po Sloveniji še ni predmeta Fizika ali možnosti izbirnega predmeta astronomija. Predmet fizika se pojavi šele v tretjem vzgojno izobraževalnem obdobju slovenskih osnovnih šol, natančneje v osmem in devetem razredu. V prvem, drugem in tretjem razredu se otroci srečajo s predmetom spoznavanje okolja, v katerem je združenih več znanstvenih področij, naravoslovnih, tehničnih in družboslovnih, ki kvalitetno vplivajo na otrokovo vzgojo in izobraževanje in njegov trajnostni razvoj. Najpogostejša splošna cilja predmeta spoznavanje okolja sta razumevanje okolja in razvijanje spoznavnega področja. Cilji in vsebine v učnem načrtu so razdeljeni v obvezni in izbirni del. Obvezni del predstavlja minimalne standarde znanja, ki jih mora dosegati vsak učenec ob koncu osnovnošolskega izobraževanja v Sloveniji, učitelj pa jih mora pri pouku obvezno obravnavati. Izbirni del predstavljajo dodatna znanja, ki jih učitelj lahko obravnava ali ne. O tem presodi glede na zmožnosti in interes učencev, ki jih poučuje. Prav tako se po svoji presoji lahko odloči kakšen vrstni red vsebinskih sklopov bo izbral in ali bo cilje vzgojno izobraževalnega obdobja predpisanega v učnem načrtu z učenci predelal po učnem načrtu, hitreje ali po potrebi počasneje. Tematskih sklopov je pri predmetu spoznavanje okolja dvanajst. To so čas, prostor, snovi, sile in gibanje, pojavi, živa bitja, človek, jaz, skupnosti, odnosi, promet in okoljska vzgoja. Ti so v učnem načrtu vsa tri leta enaki. Razlike med njimi so v stopnji težavnosti in dodajanju novih vsebin in ciljev za posamezni razred. Med vsemi dvanajstimi tematskimi sklopi najdemo v štirih izmed njih fizikalne pojme in vsebine. V spodnji tabeli so za vsak tematski sklop posebej iz učnega načrta po posameznih razredih predstavljene fizikalne vsebine, ki se pojavljajo pri predmetu spoznavanje okolja [2, 3]. 29

43 1. razred 2. razred 3. razred Tematski sklop: čas Čez vsa tri leta učenci spoznavajo časovni potek dogodkov in uporabljajo nekatere osnovne izraze za opredeljevanje dogodkov: teden, dan, mesec, leto. Učenci znajo opisati razliko med dnevom in nočjo. Učenci znajo povezati navidezno gibanje Sonca z dnevom in nočjo. Pot Sonca. Dan se naučijo deliti na ure in ure na minute. Kot del neobveznih vsebin lahko učitelj pri uri obravnava tudi gibanje Lune in lunine mene. Tematski sklop: snovi Učenci spoznajo lastnosti snovi, po katerih lahko ločijo snovi na trdne in tekoče snovi in se seznanijo, da si predmeti sestavljeni iz ena ali več snovi. Učenci raziskujejo različna agregatna stanja vode. Spoznajo, da so nekateri pojavi obrnljivi drugi neobrnljivi. Spoznajo lastnosti snovi pri segrevanju snovi in se naučijo izmeriti temperaturo. Tematski sklop: sile in gibanje 30

44 Učenci se spoznajo s pojmom gibanje; pojav opazujejo, ga opišejo in poimenujejo lastno gibanje, gibanje živali in igrač. Seznanijo se, kaj povzroča spreminjanje gibanja in pojma pospešeno gibanje in zaviranje. Učenci opazujejo in opisujejo sledove gibanja in kaj jih povzroča. Naučijo se opisati ravnovesje telesa in tudi ločiti stanje ravnovesja in stanje mirovanja. Učenci se seznanijo s smerjo in hitrostjo gibanja in da na gibanje lahko tudi vplivamo. Z gibanjem različnih teles po različnih površinah in medijih spoznavajo pojme vleka, trenje in vodni in zračni upor. Spoznajo vzrok, posledica, učinek. Tematski sklop: pojavi V tem tematskem sklopu za ta razred ni podanih vsebin, ki bi se nanašale na pojem fizike in astronomije. S pomočjo izdelave vetrnice iz papirja se učenci naučijo, da veter premika zrak in določijo hitrost in smer vetra. Učenci spoznajo lastnosti svetlobe, pogoje da predmete vidimo, izvor svetlobe, sonce kot vir svetlobe, razna svetila, kako svetloba potuje in njen odboj. Prav tako se učijo o izvoru in potovanju zvoka, glasnosti, višini zvoka in njegovem trajanju. Tabela 3. Vsebine iz fizike in astronomije obravnavane pri predmetu spoznavanje okolja [42]. 31

45 Postopki, ki so vključeni v tematske sklope pri predmetu spoznavanje okolja so pomembni za razvoj učenca in njegovega znanja na področju fizike in astronomije. Omogočajo osnovo za nadaljnjo nadgradnjo učenčevega znanja. V prvem razredu je to urejanje po eni spremenljivki, v drugem in tretjem razredu, urejanje po dveh spremenljivkah, eksperimentiranje, napovedovanje lastnosti in preverjanje napovedi eksperimenta čez vsa tri leta izobraževanja. V tretjem razredu učenci že sami načrtujejo eksperiment in grafično prikažejo svoje ugotovitve, izpolnjujejo tabele, iz tabel znajo narisati stolpični in vrstični prikaz. Učni načrt učiteljem priporoča, naj bo pouk organiziran tako, da bo za učence čim bolj zanimiv. Narekuje jim naj uporabljajo različne učne metode kot so eksperimentiranje, individualno delo, delo po parih ali delo v skupinah, in jih prilagajajo potrebam otrok. Zaželenja je tudi notranja diferenciacija pouka, pri kateri učitelj težavnost snovi in tudi njeno preverjanje prilagaja sposobnosti učencem. Prav tako jim učni načrt narekuje, da če je le to možno, naj učenci učno okolje obiščejo tudi neposredno, kot je sprehod v gozd. Na tak način učenci lažje povežejo izkušnje in snov, obenem pa jim pouk postane še bolj zanimiv, snov pa bolje razumejo. V učnem načrtu je podano kje vse se vsebine, ki predstavljajo minimalne standarde znanja pri premetu spoznavanje okolja v prvi triadi tudi medpredmetno povezujejo. Predmet spoznavanje okolja je prisoten v vseh treh razredih prve triade, kar obsega 105 ur na leto in 315 ur pouka spoznavanja okolja v vseh treh letih skupaj [7, 37]. Nadgradnja predmeta spoznavanje okolja v Sloveniji je predmet naravoslovje in tehnika. Predmet obsega obdobje četrtega in petega razreda osnovnih šol in je prisoten dve tretjini drugega vzgojno izobraževalnega obdobja. V vsakem razredu obsega 105 ur, kar je skupno 210 ur. Razdeljen je na dve šolski leti. Predmet v vsakem letu obsega pet večjih tematskih sklopov, ki so razdeljeni na več manjših tem. Od tega trije večji tematski sklopi podajajo znanja iz področja fizike in astronomije [41]. Ti sklopi in standardi znanja so prikazani v tabeli spodaj. 32

46 1. razred 2. razred Tematski sklop: snovi Razvrščanje snovi in lastnosti snovi: Učenci se naučijo značilnosti snovi, kot so prepustnost in neprepustnost za vodo in zrak. Učenci se naučijo dokazati, da med magnetom in železom delujejo privlačne sile in da med magneti delujejo odbojne in privlačne sile, raziskujejo možnosti uporabe magnetov, prikažemo jim, da lahko jeklene predmete tudi namagnetimo, da nekatere snovi prevajajo električni tok, druge ne. Shranjevanje snovi: Učenci se naučijo, da vsako telo zavzema nek prostor, da v posodo z večjo prostornino gre tudi več snovi ali če snov stlačimo ali zgostimo in da se prostornina in masa snovi pri prelivanju in presipanju snovi ne spreminjata ne glede na to kakšne oblike je posoda. Učenci znajo razložiti pojem gostota in ugotovijo, da se pri plinih s spreminjanjem prostornine posode masa še vedno ohranja, gostota se pa pri tem ne spremeni. Spreminjanje lastnosti snovi: Učenci se naučijo dokazati, da s pomočjo segrevanja in ohlajanja lahko povzročijo spremembe lastnosti snovi. 33

47 Tematski sklop: sile in gibanja Premikanje in prevažanje: Učenci dokažejo sile, ki delujejo med telesi ob dotiku in na daljavo, prikazujejo, da se telesa premikajo navzdol zaradi sile teže. Učenci izdelajo model vozička in tudi predlagajo njegove izboljšave. Gibanje Zemlje: Naprave in stroji: Učenci prikažejo dele gugalnice in dokažejo da je začetek gibanja potreben sunek. Naučijo se vzpostaviti ravnovesje na gugalnici in jo uporabiti pri delovanju težjih bremen. Učenci spoznajo jermen, dokažejo da prenaša gibanje in bremena, sestavijo model jermenskega gonila in preverijo njegovo uporabnost. Učenci razložijo, da se Zemlja vrti okoli svoje lastne osi in da se zvezno izmenjujeta dan in noč. Učenci spoznajo, da telesa vidimo, če svetloba prihaja oziroma se odbija od njih in potem v naše oči in razložijo soodvisnost lege svetila in predmeta ki je osvetljen glede na velikost nastale sence. V sklopu neobveznih vsebin se lahko naučijo zakaj nastanejo lunine mene in na modelu prikažejo Lunin in Sončev mrk. 34

48 Tematski sklop: Pojavi Pretakanje snovi: Učenci znajo dokazati, da tekoča voda lahko tudi poganja. Učenci se naučijo skicirati, oblikovati in graditi modele cevja in korit. Učenci znajo sestaviti preprost električni krog in razložiti pomen posameznih elementov v njem. Tekočine tečejo: Učenci prikažejo, da tekočine tečejo zaradi razlike v tlaku in znajo opisati črpalko in preprost merilec tlaka manometer. Toplota in temperatura: Učenci se naučijo razlik med pojmoma toplota in temperatura, znajo dokazati, da toplota prehaja iz toplejšega predmeta na hladnejši predmet in prikažejo, da različne snovi tudi različno prevajajo toploto. Učenci se naučijo meriti temperaturo in opisati različne termometre. Vplivi sonca na vreme: Učenci spoznajo, da se na soncu snovi kadar vpijejo sončno svetlobo segrejejo, da sončna svetloba ogreje tla in tako tla posledično ogrejejo tudi zrak. 35

49 Učenci spoznajo, da se predmetni in posledično tudi tla najbolj segrejejo, ko sončni žarki na predmet padajo pod pravim kotom. Učenci znajo izvesti poskus, pri katerem dokažejo, da se lastnosti vode in zraka pri segrevanju spreminjajo in da telesa v tekočin zaradi svoje lastne teže tonejo na dno, vendar samo, če so gostejša od okoliške tekočine. Tabela 4. Vsebine iz fizike in astronomije obravnavane pri predmetu naravoslovje in tehnika [41]. 36

50 Cilji predmeta naravoslovje in tehnika zajemajo razumevanje novih pojmov, razvijanje učenčevih spretnosti, izvajanje postopkov in oblikovanje učenčevih stališč. Prav tako je v prizadevanju predmeta ohraniti učenčevo vedoželjnost, razviti njegov način učenja in ga hkrati vpeljati v svet samostojnega raziskovanja. Učitelj lahko cilje učnega načrta uresničuje v drugačnem vrstnem redu, kot so ti zapisani, vendar jih mora do konca šolskega leta doseči v celoti. V učnem načrtu so postopki, ki se uporabljajo pri tem predmetu razdeljeni na temeljne spoznavne in na naravoslovne in tehnične postopke. Slednje učni načrt navaja kot posebnost tega področja. Učitelje spodbuja, da naj učenci čim več poskusijo tudi sami. Izmerijo, razvrstijo, uredijo, in znanje pridobijo tudi z izkušnjami. Znanje obdelave podatkov in njihov grafični prikaz se nadgrajuje. V četrtem razredu učenci nadgradijo svoje znanje, ki so ga pridobili pri predmetu spoznavanje okolja, kjer so se naučili prikazovanja podatkov s stolpci in vrsticami, črtični prikaz in prikaz s figurami in spoznajo predstavljanje podatkov s tortnim prikazom, ki se medpredmetno povezuje s sklopom iz predmeta matematika, kjer učenci obravnavajo snov o delih celote. Med vsemi tipi raziskovanja naj bi učenci pri pouku naravoslovje in tehnika še posebej razvijali metodologijo znanstvenega raziskovanja. Učenci se naučijo samostojnega načrtovanja eksperimenta, postavijo hipotezo, izvedbe, in znajo razložiti podatke, ki so jih v procesu raziskovanja pridobili. Učitelj jih pri njihovem delu samo usmerja. Učenci pri raziskovalnem delu lahko delajo v parih, individualno ali v skupinah. Pomembno je, da učitelj učencem predano znanje predstavi kot splošno uporabnega in pomembnega v vsakdanjem življenju in ne nekaj kar uporabljajo le znanstveniki v laboratorijih. Zato naj bi čim več naravoslovnih zakonitosti, ki jih spoznajo pri urah predmeta naravoslovje in tehnika tudi praktično uporabili v obliki eksperimentov v katerih učenci sami vidijo uporabnost. Primer sta sestava modela vozička v četrtem in sestava jermenskega gonila v petem razredu pri sklopu sile in gibanje [7, 36]. Zadnje, šesto leto na primarni stopnji izobraževanja se učenci v osnovnih šolah po Sloveniji srečajo s predmetom naravoslovje, ki v šestem razredu obsega 60 ur. Predmet naravoslovje je v primerjavi s predmetoma naravoslovje in tehnika in spoznavanje okolja že veliko bolj ozko usmerjen in ima večji poudarek na vsebinah iz področij kemije, fizike in biologije. V veliki meri se pri predmetu naravoslovje spodbuja raziskovalno delo, ki naj bi mu bilo namenjeno kar 40 odstotkov pouka. Izvajalo naj bi se v razredu in na terenu. Predmet v obeh letih sestavljajo štirje tematski sklopi, ki so razdeljeni na več tem. 37

51 Tematski sklopi so: snovi, energija, živa narava in vpliv človeka na okolje. V eni izmed štirih sklopov pri dveh temah v šestem razredu najdemo tudi področja iz fizike in astronomije [40]. V spodnji tabeli so omenjena področja tudi predstavljana po tematskih sklopih in temah. 6. razred Tematski sklop: energija Pridobivanje električne energije: Učenci spoznajo, kako se pridobiva električna energija s pomočjo različnih tipov elektrarn in spoznajo da je vsestransko uporabna v vsakdanjem življenju v obliki grelnih in hladilnih naprav, svetil, elektromotorjev in podobno. Tokovi in energija: Učenci se seznanijo z različnimi oblikami tokov, kot so električni, snovni in toplotni tok. Učenci znajo razlikovati in navesti primere iz vsakdanjosti med toplotnimi prevodniki in izolatorji. Tabela 5. Vsebine iz fizike in astronomije obravnavane pri predmetu naravoslovje [40] Učni načrti predmetov z vsebinami fizike in astronomije na primarni stopnji izobraževanja v Avstriji Na primarni stopnji izobraževanja v Avstriji teme iz področij fizike in astronomije podaja predmet stvarni pouk, ki se razteza čez vsa štiri leta vzgojno izobraževalnega programa. Učni načrt za stvarni pouk je potrdilo in izdalo Zvezno ministrstvo za šolstvo in ženske zadeve v skupni publikaciji, kjer so zbrani vsi učni načrti za nižjo osnovno šolo (Volksschule) skupaj [44]. Celoten učni načrt za omenjeno stopnjo obsega devet poglavij in kar 292 strani. Predmet stvarni pouk najdemo v poglavju Izobraževalne in učne naloge, učne vsebine in didaktična priporočila za obvezne učne predmete za osnovno šolo in višjo 38

52 stopnjo osnovne šole. Razdeljen je na šest večjih poglavij. Vsako izmed teh šestih poglavij pa na dve stopnji. Na osnovno stopnjo I ali Grundstufe I, ki obsega 1. in 2. razred in na osnovno stopnjo II ali Grundstufe II, ki obsega 3. in 4. razred. V učnem načrtu za nižjo osnovno šolo v Avstriji lahko teme, ki obravnavajo področja iz fizike in astronomije najdemo samo v dveh tematskih sklopih. To sta tematski sklop čas na osnovni stopnji I in tematski sklop tehnika na obeh stopnjah [20, 22, 39].V razpredelnici spodaj, smo predstavili tematske sklope predmeta stvarni pouk, ki obravnavajo teme iz področij fizike in astronomije. 39

53 Osnovna stopnja I ali Grundstufe I Osnovna stopnja II ali Grundstufe II Tematski sklop: čas Učenci spoznajo merske enote za čas kot so leto, ura minuta, sekunda, dan, teden. Tematski sklop: tehnika Učenci spoznajo nekaj preprostih naprav in Učenci se poznajo s preprostimi orodji, pripomočki in napravami ter razumejo njihove dele in delovanje. njihovo delovanje. Učenci raziskujejo predmete na osnovi prepoznavanja, merjenja in preprostega eksperimentiranja. Učenci spoznajo naravne vire in sile ter njihovo delovanje in navajajo primere. Učenci znajo prepoznati ali je snov v tekočem, trdnem ali plinastem stanju. Učenci spoznajo električno energijo, električni krog, prevodnik, izolator. Učenci izvajajo eksperimente v zelo majhnem območju napetosti, največ do 24 voltov. Učenci spoznajo učinek magnetne sile pri eksperimentu z iglo kompasa. Učenci spoznajo lastnosti toplote. 40

54 Učenci spoznavajo delovanje različnih sil, kot je sila teže, in njihove lastnosti. Učenci spoznajo lastnosti agregatnih stanj. Tabela 6. Vsebine iz fizike in astronomije obravnavane pri predmetu stvarni pouk [44]. 41

55 3.2.3 Primerjava učnih načrtov z vsebinami iz fizike in astronomije na ravni primarne stopnje izobraževanja v Sloveniji in Avstriji Če med seboj primerjamo učne načrte primarne stopnje izobraževanja v Sloveniji in Avstriji, lahko opazimo, da je v prvih dveh izobraževalnih obdobjih osnovne šole v Sloveniji veliko več vsebin iz področja fizike in astronomije kot v nižji osnovni šoli v Avstriji. Eden od razlogov je časovni interval izobraževanja, ki v Sloveniji obsega šest in v Avstriji samo štiri leta [37, 39]. Zaradi daljšega časovnega intervala se predmet spoznavanje okolja, ki je v principu obsega snovi precej podoben premetu stvarni pouk, razvije in nadgrajuje. Po prvih treh letih se določena področja, ki jih obsega, odcepijo v samostojne predmete, predmet sam pa se preimenuje v naravoslovje in tehnika in nadgradi [41]. Izbrane vsebine obravnava še bolj podrobno. Podobno se zgodi konec petega razreda. Od takrat naprej se izvaja predmet naravoslovje, ki se konec sedmega razreda razcepi v več samostojnih predmetov [40]. O tem je več napisanega v naslednjem poglavju. V obeh programih splošno najdemo zelo malo snovi, ki se povezujejo z astronomijo, veliko več jih je iz poglavij fizike. V prvem triletju pri predmetu spoznavanje okolja se učenci v osnovnih šolah po Sloveniji v tematskem sklopu čas naučijo povezave med gibanjem Sonca ter dnevom in nočjo in v sklopu neobveznih vsebin povedo nekaj o gibanju Lune in Luninih menah [42]. V državnem učnem načrtu za ljudsko šolo ali nižjo osnovno šolo v Avstriji tem iz astronomije ni bilo zaslediti. V nižji osnovni šoli v Avstriji je predmet stvarni pouk prisoten v vseh štirih letih šolanja [44]. Tematski sklopi ostajajo isti. Opazna je diferenciacija, ki jo je iz učnega načrta možno zaznati iz osnovne stopnje I na osnovno stopnjo II. V Sloveniji so učni načrti zapisani zelo podrobno. Slovenski učitelj se lahko odloča kakšno zaporedje tematskih sklopov bo uporabil, na podlagi sposobnosti učencev, pa se lahko odloča tudi, kako hitro bo predelal dano snov in standarde znanja. V Avstriji učni načrt predstavlja zgolj osnovo kaj naj bi pouk pri posameznem predmetu obsegal. Učitelj, šola ali zvezna dežela ga lahko po svoji želji in potrebah učencev, tudi dopolnjuje in spreminja. To pomeni, šole pri predmetu stvarni pouk učencem na ravni šole ali zvezne dežele lahko ponudi veliko več iz področja fizike in astronomije kot je bilo navedeno zgoraj (tabela 6) [44]. 42

56 3.3 Učni načrti predmetov z vsebinami iz fizike in astronomije na nižji sekundarni stopnji izobraževanja v Sloveniji in Avstriji V Sloveniji nižjo sekundarno stopnja izobraževanja predstavlja zadnje vzgojno izobraževalno obdobje osnovne šole, tretje triletje. Izobraževanje traja tri leta, to je od sedmega do devetega razreda. Večina tem, ki ji zajema učni načrt v Sloveniji na omenjeni stopnji, se tukaj že deli v samostojne predmete, ki jim glede na razred pripada število ur določeno s predmetnikom na ravni države [5]. V Avstriji k nižji sekundarni stopnji po novem s šolskim letom 2015/2016 uvrščamo dva izobraževalna programa. To sta nova srednja šola (Neue Mittelschule) in splošna višja srednja šola nižje stopnje (Allgemein bildende höhere Schule AHS). Izobraževanje na nižji sekundarni stopnji izobraževanja v Avstriji traja štiri leta, od petega do osmega razreda [40, 41]. Na predmetniku za tretje triletje osnovnih šol v Sloveniji najdemo dva naravoslovna predmeta. To sta naravoslovje, o katerem smo govorili že v poglavju kjer smo primerjali učne načrte za programe primarne stopnje izobraževanja v Sloveniji in predmet fizika [4, 35]. Predmet naravoslovje je na predmetniku že v šestem razredu, ki spada k primarni stopnji izobraževanja in sedmem razredu, ki spada k sekundarni nižji stopnji izobraževanja. Splošni cilji predmeta so za oba razreda enaki. V obeh razredih se v učnem načrtu ponovijo tudi tematski sklopi. Teme in operativni cilji znotraj tematskih sklopov se razlikujejo, saj so prilagojeni zahtevnosti stopnje posameznega program. Razred Predmet Število ur na teden 7. razred Naravoslovje 3 8. razred Fizika 2 9. razred Fizika 2 Tabela 7. Predmetnik naravoslovnih predmetov, ki vsebujejo teme iz fizike in astronomije na sekundarni nižji ravni izobraževanja v Sloveniji [5, 35]. 43

57 Predmet fizika najdemo tudi na predmetniku nove srednje šole in splošne višje srednje šole nižje stopnje v Avstriji. Nova srednja šola in splošna višja srednja šola nižje stopnje združujeta programe srednjih šol, ki imajo poudarke na različnih področjih izobraževanja, kot so glasba in likovna umetnost, znanost in matematika, ekonomija in podobno. Na podlagi poudarka, ki ga ima posamezni program je določeno tudi števil ur posameznih premetov na predmetniku [45, 46]. Nova srednja šola s poudarkom na področjih izobraževanja Število ur predmeta fizika na teden 1. razred 2. razred 3. razred 4. razred jezikov in humanističnih ved znanosti in matematike ekonomije in vseživljenjskih sposobnosti glasbe in likovne umetnosti smeri brez posebnega poudarka izobraževanja Tabela 8. Število ur predmeta fizika po razredih na teden na različnih programih nove srednje šole v Avstriji [45]. 44

58 Splošna višja srednja šola nižje stopnje Število ur predmeta fizika na teden 1. razred 2. razred 3. razred 4. razred Gimnazije Tabela 9. Število ur predmeta fizika po razredih na teden splošne srednje šole nižje stopnje v Avstriji [46] Učni načrti predmetov z vsebinami iz fizike in astronomije na nižji sekundarni stopnji izobraževanja v Sloveniji Predmet naravoslovje za sedmi razred osnovnih šol je v učnem načrtu razdeljen v štiri večje tematske sklope; snovi, energija, živa narava in vplivi človeka na okolje. Tematski sklopi so deljeni na več manjših poglavij. Vsebine iz fizike so prisotne zgolj v enem tematskem sklopu, energija in treh manjših poglavjih; zvok, valovanje in svetloba ter barve. Predmet naravoslovje za sedmi razred osnovnih šol ne zajema vsebin iz astronomije [40]. V osmem in devetem razredu osnovnih šol se učenci v Sloveniji prvič srečajo s predmetom fizika, ki je v celoti namenjen fizikalnim vsebinam. Premet fizika je nadgradnja vsebin, spretnosti in izkušenj pridobljenih predvsem iz predmetov spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika in naravoslovje. Splošni cilji predmeta fizike so, otroke dodatno seznaniti z eksperimentalnim delom in njegovo pomembnostjo povezovanja z teoretičnim, analitičnim in sintetičnim znanjem in razmišljanjem, delo z grafi in obdelovanje podatkov, povezati ter uporabiti pridobljeno fizikalno znanje v vsakdanjem življenju, naučiti se kvalitetno uporabljati literaturo s fizikalno vsebino in spoznati pomen fizikalnega znanja za tehnološki razvoj in boljši jutri. Zraven vseh omenjenih splošnih ciljev, pa mora učitelj skrbeti tudi za kompetence pri razvijanju pouka fizike. To pomeni, da je potrebno učence spodbujati k kritičnemu mišljenju, ustvarjalnosti, želji po znanju in napredku. Razvijati matematično kompetenco, 45

59 kompetenco digitalne pismenosti, sporazumevanja v materinem in uporabo tujega jezika pri uporabi računalnikov in tujih virov ter socialno kompetenco, ki se predvsem nanaša na varnosti pri eksperimentalnem delu [5, 40]. V spodnji tabeli so za vsak tematski sklop posebej iz učnega načrta za predmet naravoslovje predstavljene fizikalne vsebine, ki se pojavlja v sklopu omenjenega predmeta. 46

60 Tematski sklop Operativni cilji Energija Svetloba in barve: Učenci spoznajo lastnosti svetlobne energije (segrevanje snovi, spremembe agregatnega stanja snovi, poganja električni tok). Učenci se naučijo, da telesa v okolici vidimo zato ker se od njih odbija ali jih obdaja svetloba. Učenci se naučijo opredeliti pojme svetilo, senca, svetlobni curek, osvetljeno telo. Spoznajo, da je svetloba zgrajena iz barv mavrice. Učenci razumejo zakaj vidimo barve. Učenci spoznajo odboj svetlobe. Eksperimentirajo z lečo in spoznajo njene lastnosti in se seznanijo z osnovami optike. Učenci pri pouku izdelajo preprost model leče ali fotoaparata in znajo razložiti njuno delovanje. 47

61 Zvok: Učenci se seznanijo z nekaterimi oddajniki zvoka. Spoznajo kako zvok nastane in njegove lastnosti. Valovanje: Učenci spoznajo in med sabo primerjajo valovanje na vrvi, dolgi vzmeti in na vodni gladini in njihove lastnosti. Seznanijo se z zvočnim in svetlobnim signalom in njunima hitrostima. Učenci spoznajo delovanje nekaterih elektronskih naprav kot so navigacijski sistem, mobilni telefon in televizija in spoznajo uporabnost valovanja tudi v praksi. Tabela 10. Vsebine iz fizike in astronomije obravnavane pri predmetu naravoslovje [40]. 48

62 Predmet fizika za osnovne šole v Sloveniji obsega skupno 134 ur, 70 ur v osmem in 105 ur v devetem razredu. Učitelj se lahko avtonomno odloča kakšno zaporedje vsebinskih sklopov bo uporabil, prav tako pa mu učni načrt ne narekuje katere operativne cilje mora doseči v osmem in katere v devetem razredu. Operativni cilji v učnem načrtu za fiziko so razdeljeni na obvezne, torej tiste ki jih učitelj pri pouku mora predstaviti in doseči, in na izbirne operativne cilje, za doseganje katerih se učitelj odloči sam na podlagi lastne presoje in želja učencev. V učnem načrtu za fiziko so posamezni operativni cilji zaželeni, da se dosežejo z izvajanjem eksperimentalnega dela. V nadaljevanju smo preučili učni načrt fizike za osmi in deveti razred osnovne šole v Sloveniji njegove vsebinske teme in tematske sklope pa predstavili v tabeli. Tematski sklopi izbirnega tipa, so v tabeli označeni z slogom ležeče [5]. 49

63 Vsebinske teme Tematski sklopi Uvod v fiziko Področja fizike in njen pomen, oblike in metode dela pri fiziki, merjenje in merski sistem, velikosten stopnje v naravi Svetloba Odbojni in lomni zakon, lastnosti leč, preslikave z zbiralno lečo, camera oculara in fizikalni del očesa, projekcijski aparat, lupa, fotoaparat Vesolje Osončje, zvezde, vesolje Enakomerno gibanje Opis gibanja, premo enakomerno gibanje Sile Opis sil, merjenje sil, vzmetna tehtnica, risanje sil, težišče, ravnovesje sil, trenje in upor, zakon o vzajemnem učinku, sestavljanje vzporednih sil, sestavljanje nevzporednih sil, razstavljanje sil Gostota, tlak in vzgon Merjenje ploščine, tlak v trdnih snoveh, mirjenje mase in prostornine, gostota in specifična teža, tlak v tekočinah, tlak zaradi teže, mirujoče tekočine, atmosferski pojavi in vreme, vzgon, plavanje Pospešeno gibanje in drugi Newtonov zakon Opis gibanja in premo enakomerno gibanje, enakomerno pospešeno gibanje, pot pri enakomerno pospešenem gibanju, zveza med maso, silo in pospeškom, prosto padanje, zveza med maso in težo, kroženje 50

64 Delo in energija Energijski viri, pridobivanje energije in s tem povezana okoljska vprašanja, delo, delo sile, ki ni vzporedna s smerjo gibanja, kinetična energija, potencialna energija, izrek o kinetični in potencialni energiji, delo z orodji, potencialna energija, moč Toplota in notranja energija Zgradba kapljevin, trdnin in plinov, temperatura, temperaturno raztezanje, tlak plina, notranja energija, toplota, računanje toplote, toplotni tok, energijski zakon o ohranitvi energije in energijske pretvorbe, energijske pretvorbe v človeškem telesu Električni tok Električni naboj in električna sila, influenca, električni tok, učinki električnega toka, električna napetost, zaporedna vezava porabnikov, vzporedna vezava porabnikov,upor žic in drsni upornik, električno delo in moč Magnetna sila Magnetna sila, sila in vodnik, po katerem teče električni tok, elektromotorji, polje sil, elektromagnet, indukcija, generator napetosti, transformator,zemeljsko magnetno polje Fizika in okolje Fizikalna dognanja nam lajšajo življenje Tabela 11. Vsebinske teme in tematski sklopi obravnavani pri predmetu fizika v osmem in devetem razredu osnovne šole v Sloveniji [5]. 51

65 Iz razpredelnice zgoraj lahko ugotovimo, da predmet fizika na nižji sekundarni stopnji izobraževanja v Sloveniji obsega kar dvanajst vsebinskih tem in tako pokriva pester nabor fizikalnih vsebin. Eno izmed dvanajstih vsebinskih tem je namenjeno tudi vsebinam iz astronomije, česar je bilo v učnih načrtih naravoslovnih predmetov nižjih razredov v Sloveniji zelo malo ali skoraj nič [5] Učni načrti predmetov z vsebinami iz fizike in astronomije na nižji sekundarni stopnji izobraževanja v Avstriji Predmet fizika na nižji sekundarni stopnji izobraževanja v Avstriji daje velik poudarek na medpredmetnem povezovanju, torej povezovanju znanja fizike z drugimi naravoslovnimi predmeti in na tak način želi posredovati in širiti znanje fizike tudi v širšem kontekstu. Cilje je povezati področja fizike z drugimi področji narave in tehnike, s temami iz področja družbe, jezika in komunikacije, zdravja in telesne vadbe in ustvarjalnosti. Učiteljeve razlage pri pouku fizike temeljijo na praktičnih primerih ter povezovanju znanja fizike z vsakodnevnimi problemi in pojavi. Veliko je prisotnega eksperimentalnega dela, katerega zahtevnost temelji na učenčevih sposobnostih in starosti. Učni načrt za predmet fizika je za nove srednje šole in splošne višje srednje šole nižje stopnje v Avstriji enak. Za nove srednje šole so splošni in operativni cilji, teme, ki jih mora učitelj pri pouku obdelati in didaktična načela, zbrani in zapisani v sklopu učnega načrta za nove srednje šole. Ta obsega vse učne načrte, predmetnike in didaktična načela vseh predmetov, ki se izvajajo v sklopu omenjenega programa. Učni načrt za predmet fizika za splošne srednje šole nižje stopnje je samostojna publikacija. Obsega zgolj pet strani. Učni načrt za predmet fizika je razdeljen je na razrede v katerih se predmet izvaja in na tematske sklope ter opise kaj naj bi tematski sklop zajemal. Tako kot na primarni stopnji izobraževanja v Avstriji, je tudi na sekundarni nižji stopnji učni načrt zgolj osnova za učiteljevo pripravo na pouk in se nadgrajuje in dokončno oblikuje na ravni šole ali zvezne dežele. Učni načrt je za vse programe sekundarne nižje stopnje v Avstriji, izdan in potrjen iz strani Ministrstva za šolstvo in ženske zadeve. Za vse programe je enak, ne glede na to koliko ur fizike je na predmetniku posameznega programa. Za lažje razumevanje posameznega tematskega sklopa smo vsakemu tematskemu sklopu dodali tudi krajši opis vsebin, ki naj bi jih pouk predmeta zajemal [45, 46]. 52

66 Razred Tematski sklop Vsebine 2 Fizika določa naše življenje Na osnovi zanimanja in vprašanj učencev obravnavajo pojme in vsebine žive in nežive narave, spoznajo podobnosti in razlike fizikalnih in ne fizikalnih procesov. Svet v katerem se gibljemo Najprej opazujejo gibanja v vsakdanjem življenju, naravi, pri športu, v umetnosti. Kasneje iz opazovanega gibanje tudi izhajajo in pridobijo globlje razumevanje vzrokov gibanja in zaviranja v naravi. Spoznajo pojme razdalja in hitrost, enakomerno in neenakomerno pospešeno gibanje, masa, moč, vztrajnost, sila teže in sila trenja. Vsa telesa so stavljena iz delcev Spoznajo, da so snovi sestavljena iz delcev. Spoznajo strukturo delcev in osnovne toplotne pojave. Spoznajo pojme temperatura, toplota. Pridobijo osnovna znanja o izvoru in širjenju zvoka, spoznajo pojme tlak, frekvenca, hitrost zvoka, višina tona. Spoznajo pojme prostornina, gostota, razumejo zakaj telo plava ali se potopi v vodi. Tlak v tekočinah in zraku. Sanje o letenju Na osnovi izkušenj učenci razmišljajo o principu»lažji od zraka«in»težji od zraka«razumejo pojave letenja. Razumejo premikanje mikro teles, delcev prahu, spor in kapelj dežja. Razumejo osnovne procese pri letenju z balonom, letenje ptic, metuljev in letal. 53

67 3 Naše življenje kot»vroča kopel«spoznajo in razumejo pojme temperatura, toplota, toplotna prevodnost, toplotna konvekcija, toplotno sevanje. Spoznajo pomen toplote za živo in neživo naravo. Pomen toplotne v gospodarstvu. Vreme in podnebni pojavi. Električni pojavi Z izhajanjem iz lastnih izkušenj učenci spoznavajo učinke električnega toka v tehnologiji in vsakdanjem življenju. Spoznajo različne vire napetosti, pretvornik, enostavna vezja, enosmerni in izmenični električni tok, napetost, upor, Ohmov zakon. Pridobljeno znanje zna uporabiti pri razlagi pojavov iz tehnike in narave. Elektronika nam lajša življenje Zavedajo se pomembnosti električnih naprav in varnosti pri njihovi uporabi. Varčevanje z energijo in njen ekološki pomen. 4 Pomen električna energije v našem življenju Proizvodnja in potrebe po električni energiji. Spoznajo povezave med električno in magnetno silo. Trajni magnet in elektromagnet. Indukcija. Osnovno znanje o proizvodnji, prenosu in porabi električne energije. Generator in transformator. 54

68 Nevarnosti električnega toka in varnost. Elektromotor. Svet, ki ga vidimo Svetloba. Širjenje svetlobe. Razumevanje delovanja optičnih naprav, ogledalo, teleskop, mikroskop. Barve v naravi. Krivo gibanje na Zemlji in v vesolju Krivo gibanje, centripetalna sila, gravitacijska sila. Zna na enostaven način pojasniti gibanje planetov in satelitov. Radioaktivnost Atomi in procesi v atomskih jedrih, radioaktivnost, alfa, beta in gama žarki, radioaktiven razpad, jedrske fuzije in jedrske fisije. Tabela 12. Tematski sklopi obravnavani pri predmetu fizika v novih srednjih šolah v Avstriji [45]. 55

69 3.3.3 Primerjava učnih načrtov z vsebinami iz fizike in astronomije na ravni nižje sekundarne stopnje izobraževanja v Sloveniji in Avstriji Če med sabo primerjamo predmeta ki se izvajata na šolah po Sloveniji na nižji sekundarni stopnji izobraževanja, naravoslovje in fizika in predmet fizika, ki se izvaja na omenjeni stopnji v Avstriji, opazimo da predmeti večinoma zajemajo podobne tematske sklope. V obeh primerih se učenci seznanijo s silami, gibanjem, toploto in temperaturo in električnim tokom. Pri predmetu naravoslovje je poglavij iz fizike manj, saj si fizika predmet deli še z ostalimi naravoslovnimi vedami. Tako so pri predmetu naravoslovje vsebine iz fizike prisotne pri samo enem tematskem sklopu. To je sklop energija, ki zajema operativne cilje iz vsebin svetloba in barve, zvoka in valovanja. Vsebin iz astronomije v učnem načrtu za predmet naravoslovje ni. V učnih načrtih predmeta fizika v obeh državah najdemo tematski sklop iz vsebin astronomije, kjer se učenci seznanijo z osnovnimi pojmi in pojavi iz vesolja. V Avstriji je v učnem načrtu v poglavju o vesolju predstavljeno tudi krivo gibanje ter centripetalna in gravitacijska sila. Čeprav učna načrta opisujeta in obravnavata večinoma podobne tematske sklope in vsebine iz fizike, lahko med učnima načrtoma opazimo velike razlike. Do razhajanja pride predvsem zaradi možnosti dodajanja in prilaganja učnega načrta za predmet fizika ki se izvaja v šolah po Avstriji. V učnem načrtu za predmet fizika za Slovenske šole so cilji v naprej točno določeni, vsebine in tematski sklopi so jasno zapisani. V učnem načrtu za predmet fizika za šole v Avstriji učni načrt v celoti opozarja kako pomembno je, da pridobljeno znanje učenci razumejo tudi v praksi in ga znajo uporabiti v vsakdanjem življenju. Zato zapis na delih spominja na zgodbo. Dodatno poglavje, ki ga v učnem načrtu za predmet fizika za šole nižje sekundarne stopnje v Sloveniji ni bilo zaslediti je radioaktivnost, kjer se učenci seznanijo z atomskimi jedri, radioaktivnostjo, alfa, beta in gama delci, radioaktivnim razpadom, jedrskimi fuzijami in jedrskimi fisijami. Omenjena poglavja se v učnem načrtu pri premetu fizika v Sloveniji pojavijo na višji sekundarni stopnji izobraževanja. 56

70 3.4 Učni načrti predmetov z vsebinami iz fizike in astronomije na višji sekundarni stopnji izobraževanja v Sloveniji in Avstriji V Sloveniji in Avstriji se programi na višji sekundarni stopnji izobraževanja delijo v poklicni in splošni del. Poklicne šole izobražujejo za poklic, splošne pa učence pripravljajo na nadaljnjo izobraževanje, navadno na terciarno stopnjo izobraževanja. Zaradi prevelike raznolikosti programov poklicnih smeri v obeh državah, smo svoje raziskovanje v nadaljevanju omejili na predstavitev in primerjavo splošnih programov. Med sabo smo primerjali predmetnike in učne načrte za predmete fizike v Sloveniji in Avstriji. V Sloveniji se dijaki lahko v splošnem delu višje sekundarne stopnje izobraževanja odločajo med več tipi gimnazij. To so splošne gimnazije, klasične gimnazije in strokovne gimnazije. Vsi tipi gimnazij imajo na predmetniku tudi predmet fizika. Splošni cilji predmeta fizike v splošnih srednjih šolah po Sloveniji so seznaniti dijake z glavnimi fizikalnimi koncepti in teorijami, ki opisujejo pojave iz vsakdanjega življenja, se naučijo komunicirati na področju naravoslovja, kar pomeni, da znajo uporabljati fizikalne enote, enačbe, prikazovati grafe, se naučijo osnovnih eksperimentalnih veščin, ter spoznajo pomembnost fizikalnega znanja za življenje nasploh. Splošni cilji so za predmet fizika na vseh programih višje sekundarne stopnje v Sloveniji enaki. Naloge predmeta fizika je med drugim tudi razvijanje temeljne kompetence v naravoslovju in tehniki, matematične kompetence, kompetence digitalne pismenosti, kompetence sporazumevanja v maternem in tujem jeziku, učenje učenja, samoiniciativnost in podjetnost ter kompetenco varovanja znanja s socialno kompetenco [4]. Učni načrt za predmet fizika v Sloveniji za splošne srednje šole je sestavljen s predpostavko da program traja štiri šolska leta in je predmet fizika na predmetniku vsako leto. To bi pomenilo, da bi vsako leto dijaki poslušali vsebine iz fizike v obsegu 70 ur. Torej 30 ur obravnavanje vsebin iz splošnih znanj, 15 ur obravnavanja vsebin po izboru učitelja, 10 ur eksperimentalnega dela dijakov in 15 ur na bi bilo namenjenih preverjanju in ocenjevanju znanja. Učitelj se lahko odloča o vrsten redu obravnavane snovi. Za dijake, ki izberejo fiziko na maturi, je v četrtem letniku namenjenih 35 dodatnih ur fizike iz ur 57

71 za izbirne vsebine. Fizika kot izbirni predmet v 3. in 4. letniku je namenjena tehniškim in klasičnim gimnazijam [4]. Splošna višja srednja šola višje stopnje Število ur predmeta fizika na leto 1. letnik 2. letnik 3. letnik 4. letnik Klasične gimnazije Izbirna vsebina 105 Izbirna vsebina Tehniške gimnazije Izbirna vsebina Izbirna vsebina Splošne gimnazije Izbirna vsebina Tabela 13. Število ur predmeta fizika po letnikih na leto na različnih programih splošne srednje šole v Sloveniji [4]. Tudi v Avstriji se učenci, ki obiskujejo programe na višji sekundarni stopnji izobraževanja pri vpisu odločajo med različnimi tipi gimnazij, ki pa so nekakšno nadaljevanje višje srednje šole nižje stopnje, ki smo jo omenjali v prejšnjem podpoglavju. Splošni cilji predmeta fizika na višjih srednjih šolah višje stopnje v Avstriji so učence naučiti pridobljeno znanje v šoli uporabiti v vsakodnevnem življenju ali v znanstvene namene in se zavedati pomembnosti pridobljenega znanja. Prav tako naj bi se učenci privajali individualnega dala in dela po skupinah, izvajanja predstavitev raznih projektov pred ciljnimi skupinami in eksperimentiranja. Naloge predmeta fizika v višjih srednjih šolah višje stopnje izobraževanja v Avstriji je razvijanje kompetence v naravoslovju in tehnologiji, jeziku in komunikaciji, socialno kompetenco, kompetenco kreativnosti in umetnosti in kompetenco varovanja zdravja in telesne vadbe [47]. Didaktična načela, ki 58

72 bi jih učitelj pri pouku naj upošteval so predvsem uporaba multimedijskega gradiva, zaradi lažjega razumevanja bolj abstraktnih vsebin, uporaba laboratorijske opreme, ki bi jo naj apliciral tudi v vsakdanje življenje in posredovanje znanj, s katerimi bi posameznik pridobil splošno znanje fizike in pripravo na poklic ob uspešno zaključenem šolanju. V petem in šestem razredu je poudarek pri predmetu fizika predvsem na klasični fiziki, v sedmem in osmem razredu, pa ne moderni. Učitelj mora pri svojem delu upoštevati naslednje smernice; razlage eksperimentalnega dela in fizikalnih zakonov morajo biti jasne, pri pouku je potrebno pridobiti pozornost celotnega razreda, fantov in deklet, na novo pridobljeno znanje utrditi z veliko vajami in primeri, spodbujati skupinsko učenje in reševanje najrazličnejših fizikalnih problemov, zahtevnost in tematiko učne snovi pa je treba prilagoditi razredu samemu [4],[48]. Splošna višja srednja šola višje stopnje Število ur predmeta fizika na teden 5. razred 6. razred 7. razred 8. razred Realne gimnazije, gimnazije in tehnične gimnazije do 3 Tabela 14. Število ur predmeta fizika po letnikih na leto na različnih programih splošne srednje šole v Avstriji [47] Učni načrti predmetov z vsebinami iz fizike in astronomije na nižji sekundarni stopnji izobraževanja v Sloveniji Učni načrt za predmet fizika za srednje šole splošne smeri v Sloveniji je samostojna publikacija izdana za splošne gimnazije in za klasične in strokovne gimnazije posebej. Obsegata 48 in 52 strani. Cilji in vsebine so pri obeh publikacijah enaki. Razlikujeta se v številu ur, ki so namenjene posameznemu letniku, opredelitvi predmeta na pripravi za maturo in ciljem ter vsebinam posameznega tematskega sklopa. V tabeli spodaj je predstavljen učni načrt za fiziko za splošne srednje šole v Sloveniji po vsebinah, obveznih in izbirnih. Med izbirne vsebine smo v tabeli uvrstili poglavja, ki so v celoti izbirnega 59

73 tipa, saj tudi obvezne vsebine v učnem načrtu vsebujejo splošna znanja in izbirne vsebine [4],[48]. Vsebine pri predmetu fizika v splošnih gimnazijah po Sloveniji Obvezne vsebine Izbirne vsebine Merjenje, fizikalne količine in enote Premo in krivo gibanje Sila in navor Newtonovi zakoni in gravitacija Delo in energija Zgradba snovi in temperatura Notranja energija in toplota Električni naboj in električno polje Električni tok Magnetno polje Indukcija Nihanje Valovanje Svetloba Atom Atomsko jedro Astronomija Izrek o gibalni količini Izrek o vrtilni količini Tekočine Polprevodniki Teorija relativnosti Tabela 15. Obvezne in izbirne vsebine iz učnega načrta za splošne gimnazije v Sloveniji [4]. 60

74 Vsebine pri predmetu fizika v klasičnih in strokovnih gimnazijah po Sloveniji Obvezne vsebine Izbirne vsebine Obvezne Vsebine Merjenje, fizikalne količine in enote Premo in krivo gibanje Sila in navor Newtonovi zakoni in gravitacija Delo in energija Zgradba snovi in temperatura Notranja energija in toplota Električni naboj in električno polje Električni tok Magnetno polje Indukcija Nihanje Valovanje Svetloba Atom Atomsko jedro Izbirne Vsebine Izrek o vrtilni količini Tekočine Astronomija Teorija relativnosti Polprevodniki Izrek o gibalni količini Tabela 16. Obvezne in izbirne vsebine iz učnega načrta za klasične in strokovne gimnazije v Sloveniji [48]. Cilji in vsebine, ki jih predmet fizika obsega, so v učnem načrtu splošnih, klasičnih in strokovnih gimnazij v Sloveniji opisani in označeni kot splošna znanja, posebna znanja in izbirne vsebine. Splošna znanja so osnova za splošno izobrazbo. So obvezni del pouka in jih morajo nujno obravnavati in poznati vsi dijaki. Posebna znanja so v učnem načrtu definirana kot tista, ki izhajajo iz vsebin splošnih znanj in dopolnjujejo in nadgrajujejo obvezna. Predstavljajo poglobljena znanja. Obseg teh pri pouku se lahko razlikuje in ga profesor prilagaja na osnovi interesa in zmožnosti dijakov v razredu kjer predmet izvaja. 61

75 Ker je posebnih znanj opisanih v učnem načrtu več kot je za njih predvidenih ur fizike se učitelj lahko na podlagi svojega strokovnega mnenja in opremljenosti šole s fizikalnimi pripomočki, odloča katera znanja bo predal in tako kvalitetno dosegel postavljene cilje predmeta. Izbirne vsebine prav tako kot posebna znanja predstavljajo nadgradnjo in dodatek k splošnim znanjem predmeta. Učitelj se lahko po lastni presoji odloča katere izbirne vsebine, ki so v učnem načrtu za predmet fizika ponujene, bo pri uri obravnaval. Namenjene so predvsem popestritvi pouka. Učitelj ima v izbirnem delu pouka prav tako možnost vključitve še dodatnih tem po želji, za katere meni, da bi lahko prispevale k kvalitetnejšemu doseganju ciljev predmeta in naredile pouk še bolj zanimiv. Učni načrt za splošne srednje šole v Sloveniji vsebuje 17 poglavij iz obveznih in 5 poglavij iz izbirnih vsebin fizike. Eno izmed obveznih poglavij je tudi poglavje iz astronomije. Poglavju so namenjene tri ure splošnih znanj. Eksperimentalnega dela iz astronomije v učnem načrtu ni predvidenega. Dijaki se v poglavju astronomija, ki v splošnih gimnazijah spada k splošnim znanjem in v klasičnih in strokovnih gimnazijah k izbirnim vsebinam, naučijo opisati sončni sistem in njegovo lego, velikost galaksij, procese, ki potekajo v Soncu, glavne objekte v vesolju, kot so zvezde, zvezdne kopice in galaksije in znajo izračunati maso in površino Sonca iz podatkov dobljenih z astronomskimi opazovanji. Kot izbirni del v tem poglavju nastopajo znanja, ki opisujejo oddaljenost zvezd s paralakso, vidni del spektra Sončevega sevanja, absorpcijske spektralne črte, opis zveze med barvo zvezd in njihovo temperaturo, opis življenja zvezd, galaksij in vesolja in opis spektralnega tipa zvezd in spoznajo pomen spektralne analize svetlobe [4],[48] Učni načrti predmetov z vsebinami iz fizike in astronomije na višji sekundarni stopnji izobraževanja v Avstriji Učni načrt za predmet fizika za splošne srednje šole v Avstriji je dostopen na spletni strani Ministrstva za šolstvo in ženske zadeve v dveh oblikah. Kot del celotnega učnega načrta za višje srednje šole višje stopnje in kot samostojna publikacija za predmet fizika. Kot samostojna publikacija obsega pet strani. V obeh primerih je sestavljen iz splošnih ciljev predmeta, kompetenc, didaktičnih načel in vsebin, ki bi jih naj učitelj fizike obravnaval pri pouku. Vsebine so v učnem načrtu razdeljene po razredih, za peti in šesti ter za sedmi in osmi razred skupaj [47]. 62

76 Razred Vsebine 5. in 6. razred Učenec se s pomočjo enostavnih eksperimentov pri pouku učijo načrtovanja, dobrega opazovanja in opisovanja pojavov. Učenec zna oceniti velikost in položaj našega mikrokozmosa v vesolju. Učenec spozna osnove elektrotehnike; električni krog, električni tok, upornike, električno napetost. Znajo rokovati z napravami za merjenje električnega toka in napetosti. Učenec spozna zgradbo snovi in temperaturo ter znajo pojasniti osnove termodinamike na atomarni ravni. Učenec spozna pojme gibanje in mirovanje telesa, sila, energija, gibalna količina, vrtilna količina in harmonično nihanje ter na osnovi pridobljenih znanj zna razložiti pojave iz vsakdanjega življenja, na primer promet ali gibanje planetov. Učenec spozna osnove mehanskega valovanja in razume pomembnost tega pri prenosu informacij. 7. in 8 razred Učenec pridobiva znanja iz moderne fizike. Učenec svoje znanje zna povezati tudi z drugimi področji znanosti. 63

77 Učenec razume trenuten vpliv fizike na družbo in vsakdanje življenje. Učenec se seznani s svetlobo kot nosilcem energije, bolje spozna atomsko fiziko, spekter svetlobe, energijska stanja atomov, model atoma, Heisenbergovo načelo nedoločljivosti, difrakcije in motnje kvantov. Učenec se seznani z osnovnimi električnimi pojavi kot so elektromagnetno valovanje, indukcija, svetloba, polarizacija in lom in znanje znajo aplicirati v vsakdanjih pojavih kot so na primer električne napeljave. Učenec se seznani s sevanjem Zemlje. Učenec spozna osnove jedrske fizike, ki zajema strukturo in stabilnost jeder, ionizirajoče sevanje, uporabo jedrske fizike v tehnološke in medicinske namene, in sevanjem Sonca. Seznani se z načeli posebne in splošne relativnosti. Učenec spozna koncept osnovnih delcev, kvarkov in leptonov. Tabela 17. Pregled učnega načrta po vsebinah in razredih višje srednje šole višje stopnje v Avstriji [47]. 64

78 Učni načrt za fiziko za višje srednje šole višje stopnje v Avstriji je zelo preprost. V prvi polovici, ki je namenjena petemu in šestemu razredu se otroci seznanijo s poglavji astronomije, električnega toka, električnega naboja in električne napetosti, temperature in toplote, poglavja iz sil in gibanja in valovanje. Druga polovica učnega načrta je namenjena sedmemu in osmemu razredu, kjer se otroci seznanijo z atomom, sevanjem, atomskim jedrom in jedrskimi reakcijami, teorijo relativnosti in elektromagnetnimi pojavi [47] Primerjava učnih načrtov z vsebinami iz fizike in astronomije na ravni višji sekundarne stopnje izobraževanja v Sloveniji in Avstriji Pri primerjanju učnih načrtov za premet fizika na sekundarni višji stopnji izobraževanja obeh držav smo ugotovili, da med učnima načrtoma pride do odstopanj. Predvidevamo, da do tega pride predvsem zaradi avtonomije spreminjana učnega načrta na ravni šol ali zveznih dežel Avstrije. Saj je učni načrt za šole na višji sekundarni ravni izobraževanja zapisan boj kot vodilo in je v primerjavi s slovenskim manj natančen. Poglavja iz vsebin fizike in posledično cilji predmeta niso razdelani tako podrobno. Opazimo lahko, da sam učni načrt za višje srednje šole višje stopnje v Avstriji ni zapisan sistematično. Čeprav naj bi bila poglavja iz fizike v sedmem in osmem razredu namenjena moderni fiziki, lahko v učnem načrtu za splošne srednje šole v Avstriji najdemo tudi poglavja iz indukcije, elektromagnetnega valovanja, polarizacije in loma. Podobna poglavja lahko v omenjenem učnem načrtu najdemo tudi v učnem načrtu za peti in šesti razred. V obeh učnih načrtih lahko opazimo poglavja iz astronomije, vendar je po učnem načrtu za višjo raven sekundarne stopnje izobraževanja v Avstriji težje določiti katere cilje točno bi naj poglavje dosegalo. V obeh učnih načrtih lahko opazimo velik poudarek na eksperimentalnem delu in povezovanjem pridobljenega znanja s vsakdanjim življenjem [4,42,43]. 65

79 4 PRIMERJAVA AVTONOMIJE UČITELJA FIZIKE IN ASTRONOMIJE V AVSTRIJI IN SLOVENIJI NA PRIMARNI IN SEKUNDARNI STOPNJI IZOBRAŽEVANJA Beseda avtonomija izhaja iz grških besed, ontos, kar pomeni sam in normos ali zakon. Pojem izvorno pomeni samozakonodavstvo ali samozakonitost in se je v času Stare Grčije nanašal izključno na pravno-politično področje [49]. Danes avtonomijo razumemo kot širok pojem in jo lahko apliciramo na skoraj vse stvari v življenju. Nanjo lahko pogledamo iz različnih vidikov, vendar za nas pomemben v diplomski nalogi je predvsem pedagoški vidik in njen pomen za učitelja fizike in astronomije. Razdelili smo jo v tri področja. Prvo se nanaša na odločanje o vsebinah korikuluma, drugo na metode poučevanja in tretje na ocenjevanje učenčevega znanja. Pri tem kaj bo korikulum obsegal in kako podrobno bo na državni ravni zapisan, države v Evropi uporabljajo dva različna pristopa. V prvem pristopu je z učnim načrtom določena vsa učna vsebina, v drugem primeru pa so na državni ravni določeni le cilji, ki bi jih naj učenci pri določenem predmetu v šolskem letu dosegli [50]. Kot smo že omenili v prejšnjem poglavju, kjer smo primerjali predmetnike in učne načrte obeh držav, pri teh med Slovenijo in Avstrijo prihaja do precejšnjih razhajanj. Če med sabo primerjamo učne načrte prve in druge stopnje izobraževanja na ravni države, ki so prosto dostopni na spletnih straneh ministrstev za šolstvo obeh držav opazimo, da so učni načrti za Slovenske šole obeh stopenj napisani veliko bolj podrobno. Učni cilji so točno podani. Učni načrti prve in druge stopnje izobraževanja za Avstrijske šole so veliko bolj enostavni. Učni cilji so v kurikulumu podani zgolj kot smernice. Po študiji EURYDICE, Ravni avtonomije in odgovornosti učiteljev v Evropi iz leta 2008 naj bi imeli učitelji obeh držav, Avstrije in Slovenije, zelo malo besede pri določanju vsebin obveznega dela učnega načrta in nekaj več svobode pri izbiri konkretnih učnih vsebin, odločanju o vrstnem redu poučevanja obveznih in izbirnih vsebin in vnašanju splošnih ciljev v svoje individualizirane učne programe [50]. Na spodnjih slikah je prikazana šolska avtonomija pri vsebini obveznega dela učnega načrta v državah po Evropi (slika 8). Iz slike lahko razberemo, da sta Avstrija (označena na sliki z AT) in Slovenija (na sliki označena z SI) neavtonomni, torej se šole in učitelji ne morejo samostojno odločati o izbiri obveznih vsebinah učnega načrta. 66

80 Slika 8. Šolska avtonomija pri vsebini obveznega korikuluma na ISCED 1 in 2 po državah v Evropi [50]. Drugo področje avtonomije učitelja, metode poučevanja, lahko spet razdelimo v vsaj tri področja. To so izbira učnih metod, izbira šolskih učbenikov in avtonomija pri izbiri meril za diferenciacijo pouka. Učitelj pri poučevanju uporablja različne učne metode, ki jih navadno prilagaja učnim vsebinam in učencem samim. Te so odvisne so od razvojne stopnje otrok, stopnje učnega procesa, vsebine in tudi učiteljeve osebnosti [1]. Pri izbiri teh so učitelji in profesorji v obeh državah popolnoma avtonomni, kar je zelo pomembno, saj so tudi razvojne stopnje in počutje učencev različne. Učiteljev cilj je učno snov čim bolje predati. S svobodo izbire učnih metod pri pouku, lahko učne metode prilagodi za vsak razred ali celo učenca posebej in tako doseže pri pouku še boljše rezultate. Pri izbiri učbenikov so učitelji in profesorji v Avstriji po študiji EURYDICE, popolnoma avtonomni, učitelji in profesorji v Sloveniji pa imajo pri izbiri učbenikov omejeno avtonomijo [50]. Učenci v Avstriji na začetku šolskega leta dobijo svoj popolnoma nov zavoj knjig, delovnih zvezkov in zvezkov predvidenih za šolsko leto. V Sloveniji učitelji in profesorji učbenike izbirajo iz seznama potrjenih učbenikov Zavoda Republike Slovenije za šolstvo. Za nabavo novih učbenikov, delovnih zvezkov in zvezkov poskrbijo starši sami. Učenci imajo na šolah možnost izposoje učbenikov iz učbeniškega sklada šole. Gre za učbenike, ki so v rabi več let in jih učenci in dijaki po končanem šolskem letu vrnejo. Za njih tudi plačajo obrabnino [51]. Na sliki spodaj je prikazana avtonomija šol in posledično učiteljev pri izbiri učbenikov na primarni in sekundarni stopnji izobraževanja v državah po Evropi (slika 9). Iz slike lahko opazimo, da imajo šole v Avstriji pri izbiri učbenikov popolno avtonomijo, v Sloveniji pa je avtonomija na tem področju omejena. 67

81 Slika 9. Šolska avtonomija pri izbiri učbenikov na stopnji izobraževanja ISCED 1 in 2 po državah v Evropi [50]. Tretje poglavje avtonomije učitelja, je avtonomija pri ocenjevanju in preverjanju znanja. Pri tej imajo učitelj in profesorji v šolah po Sloveniji in Avstriji zelo široko avtonomijo odločanja. V večini držav po Evropi se učitelji sami ali skupaj z ravnateljem odločajo o izhodiščih ocenjevanja znanja učencev [50]. Po študiji EURYDICE, Ravni avtonomije in odgovornosti učiteljev v Evropi iz leta 2008, učitelji in profesorji v Sloveniji sami izbirajo merila za ocenjevanje učencev, vendar pri tem morajo upoštevati minimalne standarde znanja določene z učnim načrtom posamezne stopnje izobraževanja. V Avstriji o izbiri meril za notranje ocenjevanje učencev na obeh stopnjah izobraževanja lahko odloča ravnatelji šole, kolektiv učiteljev ali učitelj sam (slika 10). Slovenija in Avstrija imata naravni šole na področju ocenjevanja znanja na primarni in sekundarni stopnji izobraževanja popolno avtonomijo (slika 11). Slika 10. Šolski nosilci odločajo o izbiri meril za notranje ocenjevanje učencev na primarni in sekundarni stopnji izobraževanja po državah v Evropi [50]. 68

82 Slika 11. Šolska avtonomija po merilih za notranje ocenjevanje učencev na primarni in sekundarni stopnji izobraževanja po državah v Evropi [50]. Da bi avtonomijo učiteljev obeh držav bolje razumeli smo z učitelji primarne in sekundarne stopnje izobraževanja obeh držav izvedli intervjuje. Zbiranje podatkov je potekalo na dveh osnovnih šolah po Sloveniji, kjer smo vprašanja zastavili učiteljici razrednega pouka in učitelju fizike in na splošni gimnaziji. V Avstriji smo vprašanja zastavili učiteljici nižje stopnje osnovne šole (Volksschule), učiteljici nove srednje šole (Neue Mittelschule) in profesorju realne gimnazije (Realgymnasium). S tem želimo prikazati mnenje učitelja o avtonomiji učitelja v svoji državi. Pri raziskavi smo zastavljali vprašanja zaprtega tipa. Vprašanja bila že v naprej določena in za posamezno stopnjo izobraževanja obeh držav enaka. Med stopnjama so se rahlo razlikovala, vendar v obeh primerih obsegajo vsa tri zgoraj omenjena področja avtonomije učitelja. 4.1 Intervju z učitelji primarne stopnje izobraževanja v Sloveniji in Avstriji O avtonomiji učitelja smo v Sloveniji spraševali učiteljico razrednega pouka, ki poučuje učence od prvega do tretjega razreda osnovne šole, kjer se vsebine iz fizike in astronomije obravnavajo pri predmetu Spoznavanje okolja. V Avstriji smo na primarni stopnji izobraževanja intervju izvedli z učiteljico nižje stopnje osnovne šole (Volksschule), ki vsebine iz fizike in astronomije obravnava pri predmetu stvarni pouk (Sachunterricht) Intervju z učiteljico razrednega pouka osnovne šole v Sloveniji Kaj vam pomeni pojem avtonomija učitelja? Pojem avtonomija mi pomeni, da je lahko učitelj znotraj svojega dela samostojen, ''svoj'', torej dela po lastni presoji v skladu z učnim načrtom. Pomeni mi tudi to, da je odgovoren, 69