nad dnom ( h \ in frb) predstavlja tlak, hidrostatični tlak na dnu posod (pa in рв) je analogen temperaturi. Količina kapljevine, ki jo odtočimo skozi

Transkripcija

1 nad dnom ( h \ in frb) predstavlja tlak, hidrostatični tlak na dnu posod (pa in рв) je analogen temperaturi. Količina kapljevine, ki jo odtočimo skozi pipo E, predstavlja delo. Maksimalna količina kapljevine, ki jo lahko odvzamemo skozi pipo E, ustreza eksergiji sistema B. Z modelom bomo izvedli nekaj poizkusov ob»temperaturi okolice«. Če odpremo pipo C, se v obeh posodah izenači hidrostatični tlak, v obeh sistemih zavlada ista temperatura. Ker je posoda A (okolica) poljubno velika, je pri tem ostal pa konstanten in se je le pbprilagodil velikosti рд. Poizkus 1. (Slika 3/II.) Pipi C in D sta zaprti, sistem B je toplotno izoliran od okolice A. Odpremo pipo E, skozi katero izteče kapljevina do višine h m i = h a - Količina, ki je iztekla, predstavlja pridobljeno delo An- Dogodek je analogen izentropni (adiabatni) ekspanziji na tlak okolice. Temperatura sistema je sedaj nižja kakor temperatura okolice. Saj je рвп <C рд zaradi v B preostale kapljevine z manjšo gostoto. Poizkus 2. (Slika 3/IIL) Pipa D je zaprta, pipa C pa odprta. Sistem B je zvezan z okolico, zaradi česar je v B hidrostatični tlak vedno enak pa. Po analogiji vlada v B vedno temperatura okolice. Procesi morajo potekati izotermno. Če sedaj odpremo pipo E, bo, kakor lahko spoznamo, izteklo več kapljevine kakor pri poizkusu 1. Gostejša voda iz okolice bo namreč iztisnila iz B vso kapljevino z manjšo gostoto (vse olje). Očitno smo dosegli maksimum iztoka skozi E. Delo Аш, ki smo ga pridobili sedaj, je eksergija sistema; ta eksergija je po analogiji enaka količini olja, ki je bila na začetku v B. Tako vidimo, da se voda iz okolice nikakor ne pretvarja v olje, pač pa pomaga izkoristiti zadnjo kapljo olja (eksergije), ki je pa od vsega začetka že obstajala v posodi B. Voda iz posode A (eksergija okolice) iztisne olje iz posode B (eksergija sistema). Na koncu poizkusa je квш = h \ in рвш = рл ali analogno: tlak sistema je enak tlaku okolice, temperatura sistema pa je enaka temperaturi okolice. Poizkus 3. (Slika 3/IV.) Pipi C in E sta zaprti, pipo D odpremo. Nivo v posodi B pade na nivo v posodi A; analogija: tlak sistema B se izenači s tlakom okolice. En del olja se je prelil v posodo A, kjer sedaj plava v neskončno tanki plasti na površini. Tega dela olja ne moremo nikoli več iztočiti skozi pipo E. Eksperiment predstavlja adiabaten iztok plina ob dušitvi v okolico. Če je sistem toplotno izoliran od okolice, ima sistem na koncu manjšo temperaturo kakor okolica (рвт < pa) in zato še nekaj eksergije; v posodi B je še nekaj olja, ki ga lahko odtočimo skozi pipo E, če hkrati odpremo pipo C. Če pa bi bili odprli hkrati pipi C in D, bi se bilo vse olje prelilo skozi D v A. Skozi E potem ne bi bili mogli več odtočiti nobenega olja. Imeli bi izotermni iztok plina ob dušitvi v okolico. Olje, ki se razlije po površini posode A, predstavlja pri opisanih procesih razvrednoteno energijo ali uničeno eksergijo. Zaključek : Delo v obrazcu prvega glavnega stavka Q = Au + A se lahko črpa le iz eksergij, ki obstajajo v energijah Q ali U ali pa v obeh hkrati. Kadar je eksergija samo v eni od obeh komponent, črpamo delo samo iz te komponente. V tem primeru je mehanizem dogajanja enoznačen. Če imata eksergijo obe komponenti, ni mogoče določiti, iz katerih eksergij je delo pridobljeno. Ta določitev pa ne bi imela nobenega fizikalnega pomena. Literatura [1] Rant, Z.: V rednost in obračunavanje energije (SV , str. 4 7). A vtor: p ro f. d r. ing. Z oran R ant, O ddelek za stro jn ištv o U niverze v L ju b lja n i. DK R azvojne sm eri v g rad n ji ob d elovaln ih strojev JANEZ P E K L E N IK O bdelovalna tehnika kovin je zabeležila v zadnjih desetih letih zelo velik napredek. U vedba velikih re zalnih hitrosti, novih rezalnih m aterialov, zahteve po zelo velikih natančnostih in k v aliteti površin p ri obdelovancu te r po velikih odrezalnih storilnostih1 so n a rekovale razvoj obdelovalnih stro jev v tem časovnem obdobju v prav posebni meri. Z vedno obširnejšim uvajanjem avtom atizacije v o b rate s serijsko in množinsko proizvodnjo se je ta razvoj kazal tudi n a oblikovanju obdelovalnega stroja. P eta evropska razstava obdelovalnih strojev v H annovru lani jeseni je podala reprezentativni pregled razvoja te veje strojegradnje. Na k ratk o bomo skušali podati značilne razvojne ten dence, k i se kažejo v: 1 O d rezaln a sto riln o st = o d re z a n i volu m en m ateriala v časovni en o ti (n. pr. v m inuti, sekundi). 1. konstruktivnem razvoju obdelovalnega stroja glede na povečanje statičn e in dinam ične togosti, n a tančnosti obdelave in povečanja rezalnih hitrosti ter poenostavljenja u p rav ljan ja, 2. pozicioniranju in program skem u p rav ljan ju strojev, 3. sklopitvi stroja z m erilno napravo v krm ilni sistem in 4. sklopitvi strojev v obdelovalne proge. Celotna problem atika je preobširna, da bi jo mogli na tem mestu obravnavati podrobneje. Zato se bomo om ejili le na najznačilnejše izvedbe, ki so v splošnem značilne za dan ašn je stanje razvoja.

2 1. K onstruktivne značilnosti m odernega obdelovalnega stro ja K arbidne trdine terjajo p ri operacijah struženja, frezanja, v rtan ja itd. rezalne h itrosti, ki leže pri odrezavan ju jekel in različnih litin v območju med 70 in 400 m /m in. Za obdelavo lahkih in drugih neželeznih kovin p a so potrebne še precej večje rezalne hitrosti. V zadnjih letih se je z večjim ali m anjšim uspehom kot rezalni m aterial začela u v eljav ljati tudi keram ika. U porabne rezalne hitrosti za ta rezila leže v enakem obm očju k akor za karbidne trd in e. To povečanje rezalne h itro sti je terjalo povečanje h itro sti vrtenja. Tako imajo n. pr. nekatere običajne stružnice že vrtilno hitrost 4000 do 5000 m in-1 pri višini konic 250 do 300 mm. Podobne razvojne težnje je mogoče opaziti tudi pri frezaln ih strojih. T udi na večvretenskih avtom atih so se v veliki m eri uveljavile k arb id n e trdine na orodjih. Ta razvoj je seveda odpravil klasični drsni ležaj, k i ga je zam enjal sistem k o ta ln ih ležajev. Le p ri določenih specialnih strojih, p ri k ate rih rezalne sile niso velike, se je ta ležaj še ohranil. Industrija kotalnih ležajev sedaj že lahko dobavlja kroglične ali pa valjčne le ža je v takšni kv aliteti glede natančnosti in slike obd elan e površine, k akršni zah tev a izdelovalec obdelov a ln ih strojev. Razen tega pa dopušča uporaba vnaprej n a p e tih kotalnih ležajev, ki so praktično brez zraka, zelo veliko obdelovalno natančnost. Thdi igličasti ležaj je posebno n a avtom atih, n a k aterih je razm erom a m alo prostora, široko v rabi kot vretenski ležaj. Sicer so znane takšne izvedbe že v starejših strojih, vendar sta bili njihova življenjska d oba in tudi natančnost na obdelovalnih strojih prem ajhni. Igličasti ležaji omogočajo po podatkih raznih tv rd k v rtiln e hitrosti do m in -1 pri natančnostih v rte n ja do 0,001 mm. Tudi p ri b ru siln ih in drugih stro jih se vse bolj u v ajajo kota ln i vretenski ležaji. V ečje rezalne hitrosti in rezaln e storilnosti terjajo seveda večjo instalirano moč električnih m otorjev za pogon glavnega vretena, podaj alnega m ehanizm a ter raznih pomožnih naprav. Številčni podatki za moči m otorjev so pri vsakem stro ju različni in jih zato ne bom o navajali posebej. V splošnem se je povečala in stalira n a moč v obdelovalnih strojih za okoli 100,'o, tod ali tam p a celo za 200 do 300 odstotkov. P ri izvedbah vretenskih zobniških gonil v obdelo v aln ih strojih se opaža v se pogostnejša uporaba Sl. 1. Kopirna stružnica z nagnjeno posteljo, Industrie-W erke, K arlsruhe AG. elektrom agnetnih tornih sklopk. Težave, ki so se pred leti pojavile p ri uporabi teh elementov, posebno pri dovajan ju toka, nezaželeni vplivi m agnetnih polj, k o n stru k tiv n ih velikosti te r varnosti obratovanja itd., so odpravljene. Te sklopke omogočajo program sko u p ra v lja n je vrtilne hitrosti glavnega vretena iz daljave in so p rim erne za m enjanje h itro sti vrtenja m ed obdelavo. K ot nadaljnji prenosni elem ent se je uveljavila lam elna torna sklopka z elektrohidravličnim sistem om uprav ljan ja. V klapljanje in izklapljanje se opravlja hidravlično, up rav lja p a se z elektrom agneti. N a j različnejše vrtilne h itro sti se dosegajo tako, da se v k lap ljajo električna stik a la in preko njih elek tro m agneti. Ti prestavljajo ustrezajoče ventile, ki preko hidravličnega valja v k lapljajo ali izklapljajo torno sklopko. Zelo prim erni so ti elem enti za daljinsko upravljanje. Mnogo obetajoči razvoj elektronike za u p ra v lja n je vrtiln e hitrosti na obdelovalnih strojih, ki je bila p red leti razm erom a m nogo v rabi, se zaradi p rev iso k ih cen ni mogla prav uveljaviti. Razvoj teži k vedno večji uporabi W ard-leonhardovih agregatov, ki so se v zadnjem času izredno razširili kot električni pogonski elem enti v obdelovalnih strojih. Zapletene elektronske naprave, ki so prišle v rab o p ri preklapljanju sm eri na skobeljnih strojih, niso šle posebno na široko. T udi tu se zm erom bolj uveljavlja kom binacija W ard-l eonhardovih agregatov z om enjenim i elektrom agnetnim i oz. elektrohidravličnim i sklopkam i. P ri izoblikovanju postelj, miz in okrovij gre težnja za tem, da bi imel stroj čim večj o togost in dober odvod odrezkov. Ponekod se je zelo razširila uporaba n ag n jenih postelj, n. pr. pri stru žn icah ozir. kopirnih strojih, ki vodijo suporte (slika 1). Te izvedbe omogočajo dober odvod odrezkov in o d tek an je hladilne tekočine. P r a vilna nam estitev reber in raznih ojačitev pri p redorih okrovij po eksperim entalnih izsledkih je n ad a ljn ja zn a čilna poteza p ri konstruktivni izvedbi obdelovalnega stroja. Oblika postelje v lupinasti izvedbi, kakor je to uresničeno na revolverski stružnici»gildemeister«, je d ala stroju veliko statično in dinam ično togost. D ognanja v zadnjih letih so pokazala, da so to plotni viri, ki povzročajo tem peraturne deform acije, izredno pomemben faktor, ki vpliva n a natančnost obdelave. D anašnji razvoj pri gradnji obdelovalnih stro jev gre za tem, da bi se ti toplotni viri, kakor n. pr. hidravlični m otorji in črpalke, gonila, hidravlični v alji itd. razm estili tako, da b i bile te tem peraturne defo rm a cije čimbolj kom penzirane. Ti agregati se po m ožnosti nam eščajo zunaj stroja. N ekatere tv rd k e vgrajajo na vodilih, n. pr. karuselskih stružnic term ostate. S tem je mogoče kontrolirati tem peraturo vodil, olja m ed vodili in celotne tem p eratu rn e prestavitve stroja. Eden zelo zanim ivih ukrepov za povečanje togosti obdelovalnega stro ja je blokiranje vseh vodil, ki se ne u p o rab ljajo m ed delovnim postopkom. S tem je bilo om ogočeno povečanje natančnosti obdelave in zm anjšanje nih an j m ed obdelavo. V tej zvezi velja om eniti, da se je u stav il n e sm iselni razvoj v tako im enovano sm er arhitektonike obdelovalnega stroja. B red leti so nam reč vse dele n a stro ju še preoblačili z raznim i pokrivali. To je seveda podražilo celotno izvedbo, čeprav je bilo popolnom a nepotrebno in iz toplotnih razlogov celo neugodno. N ovejše proučevanje je pokazalo, da stroju n i treb a okraševanja, pač pa je zdaj postal po obliki p reg le d n ejši in dostopnejši, p red v sem pa je pregledno ra z m eščeno število ročic za u p rav ljan je stroja. Število elektrohidravličnih in pnevm atičnih n a p ra v n a obdelovalnih stro jih se je v zadnjih letih močno povečalo. Sicer so te naprave znane že dalj časa, vendar je avtom atizacija obdelovalnega stro ja naložila konstrukciji in varnosti obratovanja posebno velike zahteve. V rsta najrazličnejših izvedb p riča o naporih, da b i zanesljivo rešili tu d i ta problem.

3 Sl. 2. D igitalna pozicionirana naprava (nastavni del), Schiess AG., D üsseldorf 2. Pozicioniranje in program sko u p rav ljan je strojev E na značilnih razvojnih sm eri n a m odernih obdelovalnih stro jih je uvedba av to m atičn ih naprav za pozicioniranje fiksnih m er ozirom a koordinat na stroju. Te n ap rave omogočajo natančno nastavitev zahtevanih mer po predhodni izbiri predpisanih vrednosti. K adar koli se posam ezne m ere v ečkrat ponavljajo, jih je možno s tem i napravam i predhodno program irati. Tako sestavljeni in izdelani program se ponavlja poljubno m nogokrat z enako preciznostjo. S krajšanje pomožnih časov, k i so potrebni za ročno nam estitev zahtevanih mer, povečanje preciznosti nastav itv e, zm anjšanje to leranc in izključitev možnosti n ap a k pri nastavljanju mere po delavcu, njegova razb rem en itev itd. so n a rekovale razvoj v tej smeri. Posebno n a težkih obdelovalnih strojih kakor n. pr. vodoravnih frezalnih in vrtalnih strojih, k jer je delavcu težko nastavljati m ere do natančnosti 1/100 mm, so se pozicionirne naprave izkazale k o t zelo potrebne in koristne. Z njim i je praktično izločena vsaka m ožnost napak, ki se lahko dogajajo p ri ročni nastavitvi stro ja in povzročajo lahko popolno neuporabnost velikega obdelovanca in s tem ogromno gospodarsko škodo p o d jetju. Izmed najrazličnejših sistem ov naj omenimo le dva, ki sta značilna za razvoj v tej smeri. M ere oz. koordinate se pretvorijo v določeno število električnih im pulzov (digitalni sistemi) ali v določene električne napetosti (analogni sistemi). N a sliki 2 je prikazana pozicionirna naprava tvrdke»schiess«ag, k i je izvedena kot digitalni sistem. N a številčnici za x- oz. y-koordinato se nastavi zahtevana m era, za katero naj se orodje prestavi, n. pr. osna razd alja med dvem a vrtinam a za zobniško gonilo. S pritiskom na določen gumb n a tej napravi se uvede prestavitev orodja v brzem gibu. P ri tem se po zobniškem drogu na nosilcu orodja odkotali pastorek, ki prenaša rotacijo na poseben dajalec impulzov. Vsak m ilim eter pretečene poti se p retv o ri v 100 električnih impulzov. V elektronskem števcu se ti im pulzi štejejo ter p rim erjajo s prej nastavljenim znosom. P ri dosegi nastavljene vrednosti se gibanje sam odejno izključi in ta del stro ja blokira. N adalje je mogoče s to napravo n astav ljati popoln program m er, za katere naj se v zaporedju prem ika nosilec orodja. N atančnost n a sta vitve znaša 1/100 mm. Po načelu prim erjanja električnih napetosti analogni sistem deluje pozicionirna naprava tvrdke»froriep«(slika 3). S potenciom etri z m ilim etrsko skalo se nastavi napetost, ki ustreza zahtevani dimenziji. Ta se prim erja z napetostjo, k i nastane v posebnem d a jalcu pri prem iku nosilca orodja ali pa obdelovanca. K ot dajalec rab i v tem prim eru foto celica. N atančnost nastavitve znaša 0,005 m m. Razen teh dveh m ožnosti so bili prikazani še d ru g i sistemi. V erjetno pojde ra z voj v glavnem v nakazani sm eri naprej. Hotenje, da bi delovni postopek odrezovanja potekal po posebnem program u in bi se čimbolj skrajšali pomožni časi za preklapljanje različnih hitrosti, se je kazalo na številnih izvedbah strojev s program skim izbiranjem rezalnih in podajalnih hitrosti. S p rem in jan je teh hitrosti ter sm eri gibanja je možno dosegati na najrazličnejše načine; s pretikali, kom binacijam i izbiralnih stikal, perforiranim i trakovi itd. Od tu se dajejo povelja za posam ezne elem ente gonil, sklopke, zavore, m otorje itd., k i opravljajo določene funkcije pri sprem injanju vrtilne hitrosti v glavnem in podajalnem gonilu. Izbiranje pogojev za odrezavanje torej ni več stvar delavca, tem več priprave dela, ki predpiše, kako naj se n a stroju nastav ijo pretikala ozir. izgotovijo p erforirane k a rte ali trakovi. Tako se bo p ro izvodnja sprostila su b jek tiv n ih vplivov delavca. Na sliki 4 je prikazana karuselna stružnica tvrdke»schiess«, ki ima ob vertik aln em nosilcu orodja n a meščeno ograjeno n ap rav o za program sko sp rem in janje različnih podaj alnih in rezalnih hitrosti. P ri pom iku vertikalnega nosilca orodij zadenejo nosovi n a električn a stikala, ki sklenejo določene elektrom agnete. Sl. 3. Analogna, pozicionirna naprava (nastavni del), Froriep AG., R heydt

4 trakovi, ki so zaradi enostavnosti program iranja zelo p rim ern i kot nosilci najrazličnejših programov. Razvoj v tej sm eri je še vedno sam o v začetkih. P ričakovati' p a je, da se bo elektronika zm erom bolj uveljavila p ri k o p iran ju n a obdelovalnih strojih. 3. Sklopitev stroja z merilno napravo v krmilni sistem Tehnološki procesi odrezavanja n a obdelovalnih stro jih so izpostavljeni najrazličnejšim činiteljem, ki vplivajo na natančnost obdelave. Tako povzroča n. pr. o b rab a proste ploskve n a stružilnem nožu ali zm an j ša n je prem era brusa p ri zunanjem okroglem brušenju zarad i obrabe povečanje p rem e ra obdelovanca. Če p re seže obraba določeno velikost predpisane tolerance, je tre b a orodje ponovno n astav iti v prvotni položaj. Tako je mogoče dalj časa obdržati serijsko proizvodnjo določenih obdelovancev v tolerančnih m ejah. P ovrh obrabe vplivajo na prestavitev rezalnega roba noža še elastične in toplotne deform acije v sistem u obdelovanec - obdelovalni stroj orodje in še razni drugi faktorji. Izravnava teh n apak je v večini prim erov p re p u ščena delavcu samemu. T a m eri vsak kos z u strez- Sl. 4. K aruselna stružnica s program skim upravljanjem hitrosti, Schiess AG., D üsseldorf T i odpro ali pa zapro hidravlične ventile, preko katerih se sklapljajo oziroma odklapljajo sklopke v glavnem ali podaj alnem gonilu. K ot nadaljnji prim er je n a sliki 5 prikazana rev o lv ersk a stružnica»pittler«s program skim valjem. Podobno je možno n a vsakem obdelovalnem stroju sp rem in jati vse podajalne in rezalne hitrosti te r smeri g ib an ja že po naprej določenem program u. N eprekinjeno pozicioniranje orodja ali pa obdelovan ca za doseg najrazličnejših oblik na njem je v p rak si znano z im enom kopiranje. Razvoj v tej smeri kaže vedno pogostnejše uvajan je elektronike in e lek tro - hidravlike. Na sliki 6 je p rik az an kopirni frezalni stro j»cincinnati«, ki kopira po sistem u EMI. Zaželena oblika obdelovanca n. pr. utopa za bockaste gredi in njegove dim enzije se po posebnem ključu program ira n a p erfo riran i trak. S temi podatk i oprem ljeni trak se v stav i v posebno elektronsko krm iln o enoto, k i vseb u je p e t h ranilnih naprav. P rv a rab i za sprejem podatk o v določenih koordinat s traku, naslednje tr i za krm iljenje stroja po poslanih podatkih v treh koord in atah in peta hranilna n ap ra v a za izbris vrednosti koordinat, ki jih je orodje že preteklo. K er so k o o rd in ate na perforiranem tra k u od ene do druge točke obdelovanca podane v določenem razm aku, je zasnovan poseben parabolični interpolator, ki omogoča n eprekinjeno prem ikanje orodja ozir. obdelovanca. V sakokratni položaj rezalnega m esta se p retv a rja s pom očjo zobniškega droga, p asto rk a in električnega daja lc a v proporcionalno napetost. Ta vrednost se prim e rja z vrednostjo predvidene koordinate in po potrebi izvede ustrezajoča korektura. Z raven perforiranih pap irn ih trakov kot nosilcev p ro g ram a se zm erom bolj u v eljav ljajo m agnetofonski Sl. 5. Revolverska stružnica s program skim valjem, Pittler AG., Langen Sl. 6. K opirni frezalni stroj H ydrotel-c incinnati, E. M. I. elektronski krm ilni stroj

5 Sl. 7. M erjenje obdelovanc.a m ed obdelavo 1 p re sta v n o gonilo, 2 obdelovalna enota, 3 m erilna glava, 4 - k rm iln a en o ta nim m erilnim instrum entom in n astavlja orodje po p red hodnem m erilnem rezultatu. E na značilnih razvojnih tendenc je težnja po sklopitvi obdelovalnega stroja z m erilnim instrum entom te r ustrezajočim prestavnim m ehanizm om v krm ilni ozir. regulacijski sistem. V glavnem sta se v p rak si uveljavili dve rešitvi tega p ro blema, ki se razlikujeta v tem, da se m eri obdelovanec m ed obdelavo ali p a po n jej. Po m erilnem rezultatu se n ato up rav lja stroj. P ri m erjenju m ed obdelavo m erilni instrum ent neprestano otipava obdelovanec (slika 7). P ri dosegi prepisane m ere daje m erilna glava določen signal, ki se preko ojačevalnika p ren aša na m ehanizem za v rn ite v obdelovalne enote, n. pr. nosilca orodja v izhodiščno lego. Na sliki 8 je p rik azan brusilni stroj»cincinnati«, ki je oprem ljen z m erilnim sistemom za m erjen je m ed obdelavo. P ri vsakem obdelovalnem postopku pa ni mogoče m eriti m ed obdelavo, tem več šele potem, ko je odrezovanje končano (slika 9). O rodje se vedno nastavlja v določeni položaj. Z aradi obrabe orodja potuje rezalni rob v sm eri, ki povzroča n. pr. pri struženju povečanje prem era. K tej n ap ak i se p rištejejo še om enjene elastične in tem peraturne deform acije. Tako je potrebno po določenem številu obdelovancev orodje ponovno p ristaviti za določen znos, da se izravnajo omenjeni vplivi. M erilna glava izmeri določeno dim enzijo in brž ko se m era približa zgornji tolerančni m eji (slika 10), d aje m erilni instrum ent signal v ojačevalnik. Od tu se p re naša povelje do prestavnega gonila, ki za določeno v red n o st A k popravlja položaj orodja. N adaljnja obdelav a v tolerančnih m ejah je mogoča brez posega de- Sl. 9. Sistem krm iljen ja obdelovalnega stroja z m erjen je m po obdelavi 1 prestavno gonilo, 2 obdelovalna enota, 3 tra n sp o rt obdelovancev k m erilni glavi, 4 m erilna glava, 5 reg u lacijsk a enota, 6 avtom atična ustavitev stroja, 7 kom penzacija prestav itv e rezalnega roba Sl. 10. P otek sprem em be nastavljene m ere v tolerančnem polju zaradi obrabe orodja in drugih vplivov z - število obdelovancev (zaporedno), L ;l - n a sta v lje n a m era na stro ju (v tolerančnem polju obdelovanca), T - velikost predpisane to lerance, Д/с v elik o st kom penzacije z a ra d i prestav itv e rezalnega ro b a (obraba, to p lo tn a deform acija itd.), a naklo n sk i kot, ki k a ra k te riz ira sp rem em b o sred n jih v re d n o sti obdelovančevih m er lavca v proizvodni proces. Na sliki 11 je prikazana stružnica»pilot«, ki je sklopljena s kapacitivnim i m e rilnim i glavam i in posebnim prestavnim m ehanizm om Sl. 8. B rusilni stroj»cincinnati«s pnevm atično-električnim krm ilnim sistem om (obdelovanec m erimo m ed obdelavo) Sl. 11. Stružnica»Pilot«z električnim regulacijskim sistem om (obdelovanec se m eri po obdelavi)

6 v reg u lacijsk i sistem. Obdelovane! se m erijo po s tru ženju in pop rav ijo položaji orodja. N a stružnici je z a snovan avtom atični tran sp o rt obdelovancev in sam o dejno vpenjanje. Tako oprem ljen stroj je možno u p orabljati kot sam ostojno enoto ali pa ga v g rajati v obdelovalne proge. K ot m erilne glave se uporabljajo najrazličn ejši sistemi: pnevm atični, m ehanični in električni. 4. Sklopitev strojev v obdelovalne proge O bdelovalne proge s specialnim i obdelovalnim i enotam i za množinsko in velikoserijsko proizvodnjo so več ali m an j že znane. Z aradi proizvodne togosti ta k š nih objektov, ki so prirejeni za čisto določene obdelovance, so gospodarne sam o pri izredno velikem številu izdelkov. K er pa evropska proizvodnja nim a na izbiro velikih gospodarskih prostorov, se je to pokazalo tudi pri razvoju obdelovalnih prog. Zato so se tod oprijeli univerzalnega obdelovalnega stroja, ki ga je mogoče sklapljati s prim ernim i transportnim i napravam i in kontrolnim i postajam i v proizvodnjo elastične obdelovalne proge. Te pa so rentabilne že z m anjšim številom obdelovancev. V rh tega je možno te stro je uporabljati tudi v posam ični proizvodnji. O bdelovalne stroje je potrebno zato zasnovati s posebnim i ploskvami, na katere je možno p ritrja ti transportne dovajalne in odvajalne naprave, ki vežejo en stroj z drugim. Razen tega so seveda potrebne avtom atične vpenjalne n a prave in posebna prestavna gonila, k i po m erilnem 1. 2 Sl. 12. Sklopitev dveh standardnih kopirnih stružnic v obdelovalno progo, G. Fischer A. G., Švica rezultatu izravnavajo napake m ed obdelavo. Posebne m erilne postaje za kontrolo in sortiranje obdelovancev te r kontrolo celotnega tehnološkega dogajanja se vklaplja jo m ed posamezne agregate. N a sliki 12 je vidna sklopitev dveh standardnih strojev v obdelovalno progo. Tudi na sliki 11 je videti transportne naprave, ki ra b ijo za dovod in odvod gredi na stružnici»pilot«. T ako je mogoče p rik lju čev ati n a postopek p ri stru ženju gredi stroj za ozobljanje pastorka, nato kalilni agregat in slednjič še enoto brusilni stroj. K akor je razvidno iz tega prim era, je tako možno uresničiti b Sl. 13. Standardne obdelovalne enote tv rd k e»hüller«ag. a vrta ln a enota b frezalna enota res gibčno obdelovalno progo iz najrazličnejših u n i v erz aln ih obdelovalnih strojev. V ostalem p a se razv ija še druga smer. Različne obdelovalne proge je mogoče sestavljati s kom binacijam i standardnih obdelovalnih vretenskih in podaja ln ih enot te r posebnih podstavkov (slika 13 a in b). S sprem injanjem položajev z različnim nam eščanjem se dajo obdelovalne proge p rire ja ti za najrazličnejše obdelovance (slika 14), k ak o r n. pr. cilindrske glave za m otorje, okrovja elektrom otorjev itd. Pom em bna n a loga n a tem področju je odrejena norm iranju teh ag regatov. Tako sestavljene obdelovalne proge im ajo seveda tu d i določeno gibčnost in so predvsem cenejše od obdelovalne proge, ki je sestavljena iz univerzalnih obdelovalnih strojev. Te izvedbe pa so pom anjkljive v tem, k er teh enot ni mogoče k ar tako uporabljati v posam ični proizvodnji, če obdelovalna proga n i več potrebna. Iz teh k ratk ih prem islekov so razvidne poglavitne razvojne sm eri m odem ih obdelovalnih strojev brez m nogih, nič m anj zanim ivih podrobnosti, ki jih tu n i bilo mogoče navajati. A v to r: d r. in g. Ja n ez P e k le n ik, In stitu t f ü r W erkzeugm asch in en u n d B e trie b s le h re d e r T. H. A ach en.