Organizacija, letnik 43 Razprave številka 4, julij-avgust 2010 Vpliv pro jekt ne zre lo sti or ga ni za ci je na us pe šnost pri pra ve evrop skih pro

Transkripcija

1 Vpliv pro jekt e zre lo sti or ga i za ci je a us pe šost pri pra ve evrop skih pro jek tov Mar ja Kraj ik 1, Mir ko Mar kič 2 1 Ku rir ska pot 2c, Slo ve ski Ja vor ik, 4270 Je se i ce, marjakrajik@yahoo.com 2 Ui ver za a Pri mor skem, Fa kul te ta za ma a ge met, Ca kar je va 5, 6000 Ko per, mirko.markic@fm-kp.si V pris pev ku je pred stav lje a prob le ma ti ka pri prav i pri jav a evrop ske pro jek te i us pe šost a raz pi sih. S kva ti ta tivo ra ziska vo smo prou če va li ali v obrav a va ih pod jet jih i dru gih or ga i za ci jah, v ka te rih so pri pra vi li pri ja ve a raz pi se za evrop ske pro jek te, ob sta ja sig i fi kat a i po zi tiv a ko re la ci ja med pro jekt o zre lost jo or ga i za ci je i odo bre i mi evrop ski mi pro jek ti. Po dat ke i i for ma ci je smo zbi ra li a po pu la ci ji vseh 194 slo ve skih or ga i za cij v ka te rih so od da li pred log evrop ske ga projek ta v sklo pu jav e ga raz pi sa za po ve ča je ko ku reč o sti ma lih, sred jih i ve li kih pod je tij do 700 za po sle ih v letu Iz izi dov sta ti stič e aa li ze, pri dob lje ih po dat kov i i for ma cij, ter pre ver ja ja te melj e teze je raz vid o, da viš je stop je projekt e zre lo sti or ga i za cij za čil o e vpli va jo a us pe šost pri pra ve i pri ja ve a evrop ski pro jekt. V zad jem delu pripevka pred stav lja mo mo del pro ce sa za pri pra vo i pri ja vo evrop ske ga pro jek ta. Mo del vse bu je prak tič e ak tiv o sti i od lo či tve, ki aj bi jih pri ja vi te lji upo šte va li pri pri pra vi i pri ja vi a ka te ri ko li evrop ski pro jekt. Ključ e be se de: a ke ta, evrop ski pro jek ti, ma a ge met pro jek tov, mo del, pro jekt a zre lost or ga i za ci je. 1 Uvod Na me tega pris pev ka je pred sta vi tev ra zi sko val ih iz zi dov v zve zi s stop ja mi pro jekt e zre lo sti or ga i za ci je i us pe šostjo pri jav a raz pi se za evrop ske pro jek te. Naš cilj je ugo to vi ti, kak ša je ko re la ci ja med stop jo pro jekt e zre lo sti or ga i za cije i odo bre i mi evrop ski mi pro jek ti v prou če va ih or ga i zaci jah. V pr vem delu pris pev ka aj prej teo re tič o pred stav lja mo šir še po droč je ma a ge me ta pro jek tov v or ga i za ci jah, os o ve mo de lov pro jekt ih zre lo sti or ga i za cij ter iz ho diš če ra zi skave i te melj o tezo. V dru gem delu pris pev ka pred stav lja mo me to do loš ko ozad je i izi de em pi rič e ra zi ska ve, ki smo jo iz ved li v prvi po lo vi ci leta V tret jem delu pa pred stav ljamo pred log mo de la pro ce sa za pri pra vo evrop ske ga pro jek ta, ki smo ga ob li ko va li a pod la gi ugo to vi tev dru gih av tor jev s tega po droč ja ter po dat kov i ugo to vi tev, ki smo jih pri do bi li v sklo pu a še em pi rič e ra zi ska ve. 1.1 Si stem ma a ge me ta pro jek tov v or ga i za ci jah Si stem ma a ge me ta pro jek tov je v druž be em oko lju ede iz med so dob ih a či ov or ga i zi ra o sti, ki mu tuji (pr. Ga de ke, 1997; Ga reis, 2003; Gido & Cle mets, 1999; Burke, 1993; Chad ler, 1962; Druc ker, 2001; Kerz er, 1992 idr.) i slo ve ski ra zi sko val ci a me ja ved o več po zor o sti (pr. Iva ko, 2002; Kralj, 1999; Ko vač, 2007; Kaj zer, 1998; Ker, 2003; Po to ča, 2007; Roz ma, 2003; Hauc et al., 2002; Ba vec, 2007 idr.). Med dru gim am a mreč po u ja tudi splo šo me to do lo gi jo za ob vla do va je e krat ih pro ce sov ozi ro ma pro jek tov. Pa aj gre za pro jek te a po droč ju grad be iš tva, stroj iš tva, eko o mi je, i for ma ti ke, člo veš kih vi rov ozi ro ma dru gih po dro čij člo ve ko ve ga de lo va ja. Ko go vo ri mo o vlo gi pro jek tov v da aš jih or ga i za ci jah, e mo re mo brez krat ke ga po gle da v pre te klost. Kerz er (2006) tako pra vi, da se je ob za čet ku 21. sto let ja do je ma je si ste ma ma a ge me ta pro jektov bis tve o spre me i lo. Če je e koč ve lja lo, da je do bro, če upo rab lja mo me to do lo gi jo ma a ge me ta pro jek tov, je da es jaso, da je ta me to do lo gi ja uj a za pre ži vet je or ga i za cij (At ki so, 1999; Pi to & Ma tel, 1990; Whit ta ker, 1999). Tudi Ver zuh (2003) pra vi, da za če tek 21. sto let ja zaz amu je jo če da lje hi trej še spre mem be v druž bi. Spre mem be tako po sta ja jo ko sta ta tudi v po slov em oko lju (prim. Bu ko vec, 2004; Fa tur & Li kar, 2009). Za ra di tega si stem ma a ge me ta pro jek tov po sta ja ea iz med ključ ih zmož o sti 1 or ga i za cij, kaj ti spre mem be ude ja ja mo sko zi pro jek te. Prav tako pa se s po jek ti v or ga i za ci jah tudi od zi va jo a spremem be. Zmož- 1 Ključ e zmož o sti omo go ča jo or ga i za ci ji pre ka ša ti tek mi ce i do se ga ti us peh. Ključ a zmož ost or ga i za ci je je lah ko ka te ra ko li se sta vi a po li ti ke or ga i za ci je ozi ro ma ji ho va si er gič a kom bi a ci ja (Bi lo sla vo, 2006). A 135

2 ost, da pra vil o iz be re mo i uči ko vi to iz ve de mo pro jek te, je a mreč prav to li ko po ve za a z us pe šost jo or ga i za ci je, kot je od lo či tev or ga i za ci je o last em a bo ru proi zvo dov i tr gov. 1.2 Mo de li pro jekt e zre lo sti or ga i za cij Mo de li pro jekt e zre lo sti or ga i za cij so re la tiv o ov po jem a po droč ju ma a ge me ta pro jek tov. Za čet ki se ga jo v leto 1987, ko so, kot pra vi jo a Soft wa re E gi ee rig I sti tu tu (2008), raz vi li Ca pa bi lity Ma tu rity Mo del za po droč je program ske opre me. Mo del zre lo sti je bil ob li ko va kot me to dolo gi ja za pre so ja je zre lo sti pro ce sov pri do ba vi te ljih, ki so so de lo va li z ame riš ko vla do a obram bem po droč ju. Omeje i mo del zre lo sti so v i šti tu tu stal o ad gra je va li, tako da se je sča so ma raz vil v ok vir za struk tu ri ra o de fi i ra je ak tivo sti s ka te ri mi or ga i za ci ja a pre du je sko zi raz lič e stop je zre lo sti a raz lič ih po droč jih svo je ga de lo va ja. Va rel la i Jug dev (2007) pra vi ta, da je v zad jem de setlet ju a sta lo ve li ko mo de lov za pre so ja je pro jekt e zre lo sti or ga i za cij. Ti mode li slu ži jo pred vsem kot ko kre te a či za pre so ja je po stop kov ma a ge me ta pro jek tov v po sa mezih or ga i za ci jah. Ra zi sko val ci v po sa mez ih or ga i za ci jah tako sku ša jo ugo to vi ti za kaj e ka te ri pro jek ti us pe jo, dru gi pa e. Prav tako po sku ša jo tudi ra zu meti, kak še ko ri sti ima jo or ga i za ci je od i ve sti ra ja v raz voj si ste ma ma a ge me ta pro jek tov. Zato mo de li pro jekt ih zre lo sti or ga i za cij pri tegu je jo vse več po zor o sti. Po ju em me ju mo de li zre lo sti omo go ča jo or ga i za ci jam pla i ra ti i do se ga ti več je ko kureč e pred o sti. Kerz er (2001) pra vi, da po sa mez e or ga i za ci je že li jo a po droč ju si ste ma ma a ge me ta pro jek tov do se ga ti tako od ličost, kot tudi viš je stop je zre lo sti. Pri tem v or ga i za ci jah lah ko upo rab lja jo last e iz kuš je ozi ro ma iz ha ja jo predvsem iz last ih pre te klih a pak. Po dru gi stra i, pa se v or ga i zaci jah lah ko uči jo tudi a a pa kah dru gih, kar pa v splo šem omo go ča jo mo de li pro jekt e zre lo sti or ga i za cij. Cou tu re (2003) pra vi, da je ve lik i te res za mo de le projekt e zre lo sti or ga i zacij po ve za pred vsem z ra sto čim za ima jem, ki ga ka že jo v or ga i za ci jah za po droč je ma a ge meta pro jek tov. V or ga i za ci jah so a mreč spoz a li, da upo ra ba ob sto je čih me tod i teh ik ma a ge me ta pro jek tov lah ko zat o pris pe va k us pe šo sti po sa mič ih pro jektov. Tudi Tur er, Kee ga & Craw ford (2002) obrav a va jo po droč je pro jekt e zre lo sti or ga i za cij. I si cer sko zi ko cept spo sob o sti. Tako pra vi jo, da a po droč ju ma a ge me ta projek tov i do volj pou dar ja ti samo spo sob o sti po sa mez i kov, tem več tudi spo sob osti ce lot ih or ga i za cij. Na pod la gi oprav lje e ra zi ska ve smo opre de li li sle de če mo de le pro jekt e zre lo sti or ga i za cij: Ge e rič i mo de li - Ge e rič e mo de le pred stav lja jo predvsem Ca pa bi lity Ma tu rity Mo del I te gra tio (CMMI) že ome je e ga Soft wa re E gi ee rig I sti tu ta, Or ga i zatio al Pro ject Ma a ge met Ma tu rity Mo del (OPM3), ki ga je za so val Pro ject Ma a ge met I sti tu te i Port fo lio, Pro gram me ad Pro ject Ma a ge met Ma tu rity Mo del (P3M3), ki ga je za so val Of fi ce of Go ver met Com merce, kot del Bri ta ske kra lje ve za klad i ce. Za čil ost teh mo de lov je, da so splo ši, so pre cej raz šir je i, upo ra bi ti jih je mož o a raz lič ih po droč jih, med sabo so si ko kureč i, pod pi ra jo jih v ve li kih med a rod ih or ga i za ci jah itd. Sča so ma bodo ver jet o vsaj e ka te ri mo de li sko vergi ra li i po sta li eke vr ste sta dard. Ko zul tat ski mo de li Ti mo de li aj več krat iz ha ja jo iz ge e rič ih mo de lov i so pri la go je i po sa mez im de javo stim v šir šem druž be em oko lju. Kot pove oz a ka, jih aj več krat mo di fi ci ra jo i upo rab lja jo za svo je po tre be raz lič e sve to val e druž be, ki de lu je jo a po droč ju ma age me ta pro jek tov. Spe ci fič i mo de li - Ti mo de li lah ko slo i jo tako a ge erič ih, kot tudi a ko zul tat skih mo de lih. Lah ko pa so raz vi ti eod vi so v po sa mez ih or ga i za ci jah. Za te mo de le je za čil o, da so v ce lo ti ob li ko va i v skla du s po tre ba mi po sa mez ih or ga i za cij. Kerz er (2001, 42-44) pred stav lja ge e rič i mo del projekt e zre lo sti or ga i za cij, ki je pet sto pej ski i se us mer ja pred vsem a pro ces ma a ge me ta pro jek tov. Vsak od pe tih i vo jev pred stav lja do lo če o stop jo pro jekt e zre lo sti or ga iza cij. Av tor vse bi sko opre de li ovi re i tve ga ja pri uva ja ju po sa mez ih i vo jev, kri te ri je za a pre do va je a a sled ji ivo i orod ja za pre so ja je i vojske zre lo sti. Ni vo ji zre lo sti, ki jih opre de li av tor, so sle de či: Nivo 1 Sku pe je zik: V or ga i za ci ji a tem i vo ju prepoz a jo po mem bost si ste ma ma a ge me ta pro jek tov ter po me do bre ga ra zu me va ja te melj e ga za ja i ter mio lo gi je s tega po droč ja. Nivo 2 Skup i pro ce si: V or ga i za ci ji spoz a jo, da je po treb o de fi i ra ti i uve sti tak še skup e pro ce se, ki bodo po ov lji vi. Na tem i vo ju v or ga i za ci ji tudi spoza jo, da je smi sel o a če la s po droč ja ma a ge me ta projek tov uve sti tudi v dru ge me to do lo gi je, ki jih upo rab lja jo v or ga i za ci ji. Nivo 3 Eot a me to do lo gi ja: Na tem i vo ju v or ga i zaci ji spoz a jo, da zdru ži tev vseh me to do lo gij v eo samo, ki te me lji a pri ci pih ma a ge me ta pro jek tov, pri a ša si er gič e uči ke. Si er gič i uči ki se a a ša jo tudi a ko tro li ra je pro ce sa, ki je zaradi eot e me to do lo gi je laž je. Nivo 4 Pri mer jal o pre so ja je: Na tem i vo ju v or ga iza ci ji spoz a jo, da je uj o iz bolj še va ti ob sto ječ pro ces, če ho če jo ob dr ža ti ko ku reč o pred ost. Pri mer jal o pre so ja je je po treb o iz va ja ti pe rio dič o. Pred iz ved bo v or ga i za ci ji de fi i ra jo, s kom se bodo pri mer ja li i ka te ra po droč ja bodo pri mer ja li. Nivo 5 Stal o iz bolj še va je: Na tem i vo ju v or ga i zaci ji oce ju je jo i for ma ci je, ki so jih pri do bi li v pro ce su pri mer jal e ga pre so ja ja. Če pre vla da oce a, da je a pod la gi pri dob lje ih i for ma cij mož o iz bolj ša ti eot o me to do lo gi jo, v or ga i za ci ji iz ve de jo po treb e ak tiv o sti. Nie to-ro dri guez i Evrard (2004, 6) pred stav lja ta kozul ta ski mo del, ki je bil raz vit v sve to val i druž bi Pri ce-water hou se-coo pers. Vse bi sko gre za pet sto pej ski mo del projekt e zre lo sti or ga i za cij, ki se upo rab lja v sve to val i prak si. Ni vo ji mo de la ozi ro ma kri te ri ji za raz vr sti tev or ga i za cij a po sa mez i ivo, so sle de či: Nivo 1 - Ne za es lji vi pro ce si: Ob ča sa upo ra ba a čel ma a ge me ta projek tov. V or ga i za ci ji e ob sta ja formal a do ku me ta ci ja i i poz a va ja sta dar dov ma age me ta pro jek tov. Us po sab lja ja ude le že cev se e A 136

3 iz va ja jo. Pod po ra vr še ga ma a ge me ta za si stem ma age me ta pro jek tov je iz ka. Nivo 2 - Ne for mal i pro ce si: V or gaiza ci ji e ob sta ja for mal o odo bre a me to do lo gi ja ma a ge me ta pro jek tov. Si cer ob sta ja jo os ov i pro ce si s tega po droč ja, ve dar iso sta dar di zi ra i za vse vr ste pro jek tov. Ude le že ci pro jek tov so sez a je i s splo ši mi sta dar di ma a geme ta pro jek tov, ve dar jih pri svo jih pro jek tih e uporab lja jo us trez o. V or ga i za ci ji pri dob lje ih iz ku šej s pre te klih pro jek tov e zbi ra jo. Nivo 3 - Sta dar di zi ra i pro ce si: V or ga i za ci ji ob sta ja for mal o odo bre a me to do lo gi ja ma a ge me ta pro jek tov, ki se tudi upo rablja. Ude le že ci pro jek tov so sez a je i s sta dar di ma a ge me ta pro jek tov. Te sta dar de v or gai za ci ji upo rab lja jo pri ve či i pro jek tov. Ma a ge met or ga i za ci je pod pi ra upo ra bo sta dard e me to do lo gi je. V or ga i za ci ji se osre di ja jo pred vsem a ma a ge met posa mez ih pro jek tov. Nivo 4 - Nad zo ro va i pro ce si: V or ga i za ci ji za ma age ri ra je pro jek tov upo rab lja jo i te gri ra o me to do lo gi jo živ ljej ske ga ci kla pro jek ta. Ta me to do lo gi ja je sta dar dizi ra a i se upo rab lja pri vseh pro jek tih. Pro jek ti so us klaje i s stra teš ki mi us me ri tva mi or ga i za ci je. V or ga i zaci ji stal o sprem lja jo a pre do va je pro jek tov i iz va ja jo i ter a us po sab lja ja ude le že cev. Za pod po ro si ste ma ma a ge me ta pro jek tov ob sta ja po seb a or ga i za cij ska eo ta (pr. pro jekt a pi sar a, ce ter od lič osti ipd.). Nivo 5 - Op ti mi zi ra i pro ce si: V or ga i za ci ji iz va ja jo rede aa li ze i po so dab lja je me to do lo gi je ma a ge me ta pro jek tov. Iz kuš je, ki so jih v or ga i za ci ji pri do bi li pri prete klih pro jek tih, si ste ma tič o zbi ra jo. Vzpo stav lje i so us trez i me ha iz mi za pre os za ja i aj bolj ših praks. Vr ši ma a ge met or ga i za ci je se osre di ja pred vsem a stal o iz bolj še va je me to do lo gi je ma a ge me ta pro jektov. V a da lje va ju pred stav lja mo spe ci fi če mo del pro jekt e zre lo sti or ga i za cij, ki iz ha ja iz gos po dar ske prak se. Ta mo del so raz vi li v di vi zi ji glo bal e ga pod jet ja, ki se uk var ja z raz vojem i tr že jem ma lih gos po dij skih apa ra tov ter iz del kov za oseb o ego. V Phi lips DAP (2002, 4-9) tako pra vi jo, da je pro ces io va cij ede iz med glav ih pro ce sov di vi zi je. Pro ces io va cij je v bis tvu se stav lje iz dveh pod pro ce sov. To sta podpro ces krei ra ja fuk cij i pod pro ces krei ra ja proi zvo dov. Za ad zor i oce je va je spo sob o sti teh dveh pod pro ce sov, so v di vi zi ji raz vi li po seb o orod je ozi ro ma mo del. Ta mo del je ame je tako za do lo ča je tre ut e ga sta ja ozi ro ma i vo ja zre lo sti, kot tudi za vo di lo pri pri pra vi pla ov za do se ga je višjih i vo jev zre lo sti. Vse bi sko se orod je a a ša a de set ključih po dro čij, ki pod pi ra jo ozi ro ma omo go ča jo oba ome je a pod pro ce sa. Eo iz med de se tih ključ ih po dro čij je tudi si stem ma a ge me ta pro jek tov. Za pre so ja je pro jekt e zre lo sti or gai za ci je upo rab lja jo de set sto pej ski mo del. V Phi lips DAP (prav tam, 8-9) so de fi i ra li sle de če i vo je mo de la ozi ro ma kri te ri je za raz vr sti tev orga i za cij a po sa mez i ivo: Nivo 0: V or ga i za ci ji i do ka zov o koor di a cij skih ak tivo stih. Pri sto pa ma a ge me ta pro jek tov e upo rab lja jo. Nivo 1: V or ga i za ci ji upo rab lja jo pri stop ma a ge me ta pro jek tov. Do lo če a je ose ba za koor di i ra je ak tiv o sti. Koor di i ra je ak tiv o sti je stra ska de jav ost ime o va e ose be. Pro jekt i tim je e sta le i je or ga i zi ra zo traj po slov e fuk ci je. Čla i pro jekt e ga tima iso for mal o do de lje i a pro jekt. Nivo 2: Čla i pro jekt e ga tima so for mal o do de lje i a pro jekt. De fi i ra je za če tek i za klju ček pro jek ta. Projekt je raz de lje a po sa mez e faze. Ak tiv o sti koor di ira jo v skla du s pla i ra i mi mej i ki pro jek ta. Nivo 3: Ime o va je sta le pro jekt i tim. Iz de la je a tače pla pro jek ta s po ve za i mi ak tiv ost mi. Or ga i zi ra je za čet i se sta ek pro jek ta, ki je pred vsem teh ič o orie ti ra. Se sta ki pro jekt e sku pi e so red i. Vsi projek ti ima jo de fi i ra e ka zal i ke s ka te ri mi ad zo ru je jo pla i ra e stroš ke, čas tra ja ja i ob seg pro jek ta. Nivo 4: Teh ič i ci lji pro jek ta so de tajl o opi sa i. Po ra ba sred stev se zo traj or ga i za ci je sprem lja po po sa mez ih od del kih. Ide ti fi ci ra a so teh ič a tve ga ja. Za i so vme si izi di pro jek tov, ki so pred stav lje i ma a ge me tu or ga i za ci je. Vod je pro jek tov se gle de a fuk cio al e zahte ve faz med po te kom pro jek ta lah ko me ja jo. Nivo 5: Tim je se stav lje med fuk cij sko. V or ga i za ciji so ja so de fi i ra e ter poz a e vlo ge i od go vor o sti vo dij pro jek tov, pro jekt e ga tima i fuk cij skih vo dij. Pro jekt se zač e s for mal o pri pra vo pro jek ta, ki vklju čuje iz de la vo ter mi ske ga pla a, oce i tev tve gaj, teh ič i opis proi zvo da i trž a tve ga ja. Ob za ključ ku pro jek ta se for mal o oce i do se ga je ci ljev. Nivo 6: Za vo de je pod pro jek tov i po di zva jal cev je iz dela a struk tu ri ra a čle i tev dela. Pla pro jek ta je iz de la a pod la gi us me ri tev, ki te me lji jo a iz kuš jah s pre teklih pro jek tov. Iz de la a je aa li za kri tič e poti. Če ci lji pro jek ta iso do se že i, v or ga i za ci ji spro ži jo ko rek tiv e ukre pe. Nivo 7: Za iz ved bo pro jek ta je poob laš če mul ti dis cipli a re tim. Vod ja pro jek ta so de lu je a pro jek tu pol de lov i čas. Za dol ži tve se a a ša jo a po slov e ci lje (pr. po tre be kup ca, ka ko vost iz del kov, fi ač e re zul ta te, čas iz ved be itd.). V or ga i za ci ji upo rab lja jo a če la so ča se ga i že i ri ga. Po tek pro jek ta v or ga i za ci ji red o sprem ljajo. Če je po treb o, ko rek tiv e ukre pe iz va ja jo proak tiv o. Iz kuš je, ki so si jih v or ga i za ci ji pri do bi li a pre te klih pro jek tih, upo rab lja jo pri ma a ge ri ra ju o vih pro jektov. V or ga i za ci ji po te ka jo si ste ma tič a us po sab lja ja s po droč ja ma a ge me ta pro jek tov. Nivo 8: Čla i pro jekt e ga tima se fi zič o a ha ja jo a isti lo ka ci ji. Za ko mu i ka ci jo v timu, vi zua li za ci jo a predo va ja pro jek ta i ob vla do va je ko rek tiv ih ukre pov v or ga i za ci ji upo rab lja jo a če la»vid e to var e«. For mala pre da ja i prev zem izi dov pro jek ta se iz ve de ta pred za ključ kom pro jek ta. Ob za ključ ku pro jek ta se iz ve de for mal o oce je va je do se že ih rezul ta tov pro jek ta i ma a ge ri ra ja pro jek ta. V or ga i za ci ji iz va ja jo us po sablja ja za ma a ger je pro jek tov i pro jekt e time. Nivo 9: Us kla je do ku met, s ka te rim or ga i za ci ja poobla sti tim za iz ved bo pro jek ta, v or ga i za ci ji obrav a va jo kot po god bo med ad zor i kom pro jek ta i pro jekt im ti mom. V or ga i za ci ji ima jo uve de o si stem sko ob vla dova je tve gaj i si stem sko sprem lja je do se ga ja ci ljev. Na vo di la za pla i ra je pro jek tov stal o do pol ju je jo. A 137

4 Nivo 10: V or ga i za ci ji red o pre ver ja jo do se ga je ci ljev i us trez ost ma a ge ri ra ja tre ut ih pro jek tov. Iz kuš je iz pre te klih pro jek tov si ste ma tič o vklju ču je jo v ove pro jek te. Ma a ger ji pro jek tov ima jo pred pi sa sta dard i a či dela. Se sta va pro jekt ih ti mov i iz ved ba pro jek ta sta od vi si od vr ste pro jek ta. 1.3 Ugo to vi tve do se da jih ra zi skav o mo de lih zre lo sti Ra zi sko val ci so se po droč ja mo de lov pro jekt e zre lo sti or gai za cij lo ti li v zad jih de se tih le tih. Za ra di tega tudi i moč za sle di ti prav ve li ko ra zi skav s tega po droč ja. Mul laly (2006) je v ob dob ju od 1998 do 2003 iz ve del logi tu di al o ra zi ska vo o pro jekt i zre lo sti or ga i za cij v or ga iza ci jah iz Ka a de i ZDA. Pri zbi ra ju po dat kov i i for ma cij je bilo vklju če ih več kot 550 or ga i za cij. Av tor uvo do ma ugo tav lja, da se v zad jih le tih po droč ju ma a ge me ta pro jektov a me ja ved o več po zor o sti. Za ra di tega bi lah ko pri čako va li, da se stop je zre lo sti v or ga i za ci jah stal o zvi šu je jo. Na pod la gi ra zi ska ve je av tor pri šel do sle de čih za ključ kov: Pov preč a pro jekt a zre lost or ga i za cij v vzor cu os ta ja prib liž o ea ka. Ede iz med mož ih raz lo gov za to je lo gi tu di al ost ra zi ska ve. V vzo rec so se a mreč sko zi leta vklju če va le ove or ga i za ci je z iž ji mi stop ja mi pro jekt ih zre lo sti. Na ka zu je se po zi tiv a ko re la ci ja med iz bolj še va jem zmož o sti ma a ge me ta pro jek tov i us pe šost jo pro jektov. Ob sta ja moča po zi tiv a ko re la ci ja med vlož ki v iz boljše va je ma a ge me ta pro jek tov i oce je o pro jekt o zre lost jo v po sa mez ih or ga i za ci jah. Na splo šo v or ga i za ci jah še iso pre pri ča i, da je us treze si stem ma a ge me ta pro jek tov ea iz med te melj ih ko ku reč ih pred o sti or ga i za ci je. Nie to-ro dri guez i Evrard (2004) sta opra vi la ra zi skavo o po ve za vah med stop jo pro jekt e zre lo sti or ga i za cij i us pe šost jo pro jek tov. V ra zi ska vi so ve či o ma so de lo va li ma a ger ji pro jek tov i vods tva po sa mez ih or ga i za cij. Ra ziska va je bila iz ve de a med 200 or ga i za ci ja mi iz 30 raz lič ih dr žav po ce lem sve tu. V vzo rec so bile vklju če e or ga i za ci je vseh ve li ko sti i iz raz lič ih gos po dar skih pa og. Na pod la gi pri dob lje ih i aa li zi ra ih po dat kov sta av tor ja med dru gim priš la do sle de čih za ključ kov: Ob sta ja po zi tiv a ko re la ci ja med stop jo pro jekt e zre losti or ga i za cij i us pe šost jo pro jek tov. V ve či i pri me rov viš ja stop ja pro jekt e zre lo sti or ga i za cij pri po mo re k us pe šej šim pro jek tom. Ma a ger jem pro jek tov po go sto pri pi su jejo kriv do za eus pe le pro jek te. Ve dar izi di ra zi ska ve ka že jo, da so or ga i za cij ski vpli vi, kot so pr. sla bo oce je va je okoliš či pro jek ta, spre mi ja je ob se ga pro jek ta, e za dost i viri i spre mi ja je stra te gij, zelo po go sti de jav i ki euspe hov pro jek tov. Na te de jav i ke pa ma a ger ji pro jek tov i ma jo e po sred e ga vpli va. Struk tu re or ga i zi ra o sti ima jo zelo ve lik vpliv a us pešost pro jek tov. Več ja kot je us kla je ost med or ga i za cijsko struk tu ro i po slov i mi zah te va mi, več ja bo us pe šost pro jek tov. Usposab lja je i cer ti fi ci ra je za po sle ih a po droč ju ma a ge me ta pro jek tov po ve ča us pe šost pro jek tov. Ob sta ja po zi tiv a ko re la ci ja med us pe šost jo pro jek tov, stop jo pro jekt e zre lo sti or ga i za ci je i si ste ma tič im ob vla do va jem spre memb pri po sa mez ih projek tih. Ob seg upo ra be pro gram ske opre me za pod po ro ma age me ta pro jek tov je te so po ve za s stop jo pro jekt e zre lo sti or ga i za ci je v po sa mez i or ga i za ci ji. Pri tem je za čil o, da ima jo or ga i za ci je a iž jih stop jah zre losti z uva ja jem te opre me več je te ža ve, kot ti ste a viš jih stop jah zre lo sti. Coo ke-da vies & Arzy ma ow (2003) sta v svo ji ra zi ska vi prou če va la, če med po sa mez i mi gos po dar ski mi de jav ost mi lah ko za sle di mo raz li ke v stop ji pro jekt e zre lo sti or ga i zaci je. V ra zi ska vo sta vklju či la sle de če gos po dar ske de jav o sti: ve li ka far ma cevt ska pod jet ja z let i mi ra zi sko val o-razvoj i mi stroš ki ad 1 mi li jar do USD, mala far ma cevt ska pod jet ja z let i mi ra zi sko val o-raz voji mi stroš ki med 250 mi li jo i i 1 mi li jar do USD, te le ko mu i ka cij ska pod jet ja, vo jaš ko-obram ba pod jet ja, fi ač a pod jet ja, grad be a pod jet ja i pe tro ke mij ska pod jet ja. Ugo to vi la sta, da v e ka te rih gos po dar skih de jav o stih v splo šem do se ga jo viš je stop je pro jekt e zre lo sti or ga i za cij, kot v dru gih. Tako v fi ač ih i far ma cevt skih pod jet jih a splo šo do se ga jo iž je stop je zre lo sti, kot pa v te le ko mu i kacij skih, vo jaš ko-obram bih i grad be ih pod jet jih. Med prouče va i mi aj bolj iz sto pa jo v pe tro ke mij skih pod jet jih, ki a po droč ju pro jekt e zre lo sti do se ga jo od lič ost. Av tor ja več ji del raz lik v stop jah pro jektih zre lo sti or ga i za cij med različ i mi gos po dar ski mi de jav ost mi pri pi su je ta dve ma de javi ko ma. Prvi de jav ik je a či dela v po sa mez i gos po dar ski de jav o sti ozi ro ma kako dol go že v po sa mez i gos po darski de jav o sti upo rablja jo a če la ma a ge me ta pro jek tov. Pri tem a splo šo ve lja, da v gos po dar skih de jav o stih, kjer dalj ča sa upo rab lja jo pri ci pe ma a ge me ta pro jek tov do se ga jo tudi viš je stop je zre lo sti. Dru gi de jav ik, ki vpli va a raz li ke, so trž e raz me re ozi ro ma zah tev ost po slov e ga oko lja. Na splošo tako ve lja, da v ti stih gos po dar skih pa o gah, kjer se dalj ča sa soo ča jo s ko ku re co, stal i mi zah te va mi za zi že va je stroš kov, stal i mi zah te va mi gle de o vih io va cij i ome jeost jo vi rov, do se ga jo viš je stop je pro jekt e zre lo sti. 1.4 Iz ho diš če ra zi ska ve i te melj a teza V ok vi ru Jav e ga raz pi sa za po ve ča je ko ku reč o sti ma lih, sred jih i ve li kih pod je tij do 700 za po sle ih v letu 2005 je bilo za ra di e pra vo ča se ga pris pet ja, e pra vil e oz a če o sti, eu strez o sti, eiz pol je va ja pri jav ih po go jev, eu strez osti a me u raz pi sa i e do se že e ga mi i mal e ga zah te va ega pra ga točk iz oce je va ja za vr je ih kar 44,3 % ( = 86) vseh pris pe lih vlog. (vir: MG RS 2008). Pred vi de va li smo, da je stop ja pro jekt e zre lo sti or ga i za cij v po sa mez ih or gai za ci jah os ov i raz log za tak šo sta je i je zato vred o ra zi sko va ti ome je o po droč je. Zato smo iz ved li kva ti ta tiv o A 138

5 ra zi ska vo ter obrav a va li pri dob lje e po dat ke i i for ma ci je. S tem smo po sku ša li ugo to vi ti, ali stop ja pro jekte zre lo sti or ga i za cij sig i fi kat o po zi tiv o vpli va a spo sob ost or gai za cij, da se v teh pri pra vi jo a raz pi se za evrop ske pro jek te. Na pod la gi teo re tič ih iz ho dišč i opi sa prob le ma ti ke smo ob li ko va li sle de čo te melj o hi po te zo: H1: Or ga i za ci je z viš ji mi stop ja mi pro jekt e zre lo sti so sig i fi kat o us pe šej ša pri pri ja vah a raz pi se za evrop ske pro jek te, kot or ga i za ci je z iž ji mi stop ja mi. 2 Me to do lo gi ja ra zi ska ve Od lo či li smo se za kva ti ta tvi o ra zi sko vo, kot jo opre de ljuje jo Ea sterby-smith, Thor pe i Lowe (2005). Po dat ke za ra ziska vo smo zbi ra li a ce zu su 194 slo ve skih or ga i za cij, ki so od da la pred log evrop ske ga pro jek ta v sklo pu jav e ga raz pi sa za po ve ča je ko ku reč o sti ma lih, sred jih i ve li kih pod je tij do 700 za po sle ih v letu Koč a stop ja od go vo ra je za ša la 26,3% ozi ro ma 51 or ga i za cij, kar je v me jah pri ča ko va e ga. Gle de a ča sov i ob seg je bila ra zi ska va ome je a le a eo ča sov o toč ko, to rej jo lah ko opre de li mo kot ra zi ska vo ča sov e ga pre se ka. Z vi di ka iz vir o sti go vo ri mo o ra zi skavi s pri mar o poi zved bo, saj te me lji a iz vir ih em pi rič ih po dat kih. Za zbi ra je ra zi sko val ih po dat kov smo ob li ko va li a keti vpra šal ik, ki smo ga di stri bui ra li po po šti. Vpra ša ja so bila ve či o ma za pr te ga tipa z va prej pri prav lje i mi od go vori. V maj ši meri je a ket i vpra šal ik vse bo val tudi vpra ša ja od pr te ga tipa. A ket i vpra šal ik smo se sta vi li iz treh de lov. V pr vem delu smo za sta vi li splo ša vpra ša ja, s ka te ri mi smo pri do bi li os ov e po dat ke o ve li ko sti or ga i za cij i pri pado sti posamez im sta ti stič im re gi jam. V dru gem delu smo za sta vi li vpra ša ja, ki so se a a ša la a iz kuš je or ga i za cij pri pri do bi va ju evrop skih e po vrat ih sred stev. V tret jem delu a ket e ga vpra šal i ka pa so v or ga i za ci jah z me to do sa moo ce je va ja pre so ja li stop je pro jekt e zre lo sti a sedmih ključ ih po droč jih. Za iz ved bo sa moo ce je va ja smo tako mo ra li raz vi ti pri me re mo del ozi ro ma i stru met. Oce i li smo, da z upo ra bo zgolj ee ga iz med pred stav lje ih mo de lov e mo re mo za je ti že le ih vi di kov pro jekt e zre lo sti. Po drugi stra i o be de iz med pred stav lje ih mo de lov i us tre zal iz bra i me to di zbi ra ja po dat kov. Pri tem smo se opr li tako a teo re tič a, kot tudi a prak tič a iz ho diš ča. I stru met smo a mreč ob li ko va li a pod la gi treh poz a ih mo de lov pro jekte zre lo sti or ga i za cij. Tako smo upo ra bi li Kerz er jev (2001) ge e rič i mo del zre lo sti, Nie to-ro dri gue zov & Evrar dov (2004) ko zul tat ski mo del zre lo sti ter Phi lips DAP-ov (2002) spe ci fič i mo del zre lo sti. Po pre gle du vseh treh ome je ih mo de lov, smo z me to do ute me lji tve e aa li ze pre poz a li se dem ključ ih po dro čij, a ka te rih smo ato pre so ja li stop jo pro jekt e zre lo sti po sa mez e or ga i za ci je. Ključ a po droč ja mo de la so: us po sab lja je ude le že cev, pro ces ma a ge me ta pro jek tov, vlo ga vr še ga ma a ge me ta or ga i za ci je, vlo ga ma a ger jev pro jek tov, i for ma cij sko-ko mu i ka cij ska si stem ska pod po ra, upo ra ba me tod, teh ik i oro dij za pod po ro ma a ge me ta pro jek tov, last iš ko-i ve sti tor sko uprav lja je i ma a ge met pro jektov. Z i te gra ci jo vse bi vseh treh ome je ih modelov zrelo sti, smo ato za vsa ko iz med ključ ih po dro čij ob li ko va li šest sto pej sko mer sko les tvi co za sa moo ce je va je. Pri tem stop ja ea po me i iz ko zre lost, ozi ro ma e zre lost, stop ja šest pa aj viš jo mož o stop jo pro jekt o zre lo sti or ga i za ci je. Za več jo ve ljav ost i za es lji vost ra zi ska ve, smo a keti vpra šal ik pred iz ved bo a ke te pi lot o te sti ra li a sku pii pe tih stro kov ja kov s po droč ja ma a ge me ta pro jek tov, evrop skih e po vrat ih sred stev i ra zi sko va ja v druž bo slovju. Nji ho ve pri pom be smo smi sel o upo šte va li pri koč em ob li ko va ju a ket e ga vpra šal i ka. Zbra e po dat ke smo sta ti stič o aa li zi ra li s pro gram skim pa ke tom SPSS. Sta ti sti ke, ki smo jih izra ču a li pri od go vo rih a po sa mez a za stav lje a vpra ša ja, so: re la tiv i i ab so lut i de le ži pri po sa mez ih od go vo rih, arit me tič e sre di e sto pej pro jekt ih zre lo sti or ga i za cij, arit me tič e sre di e, sta dard e a pa ke, sta dard e od kloe i va ria ce po sa mez ih ključ ih po dro čij mo de la projekt ih zre lo sti or ga i za cij, aa li ze va riac e ka te rih a ket ih od go vo rov i, hi-kva drat te sti e ka te rih a ket ih od go vo rov. 3 Ugo to vi tve ra zi ska ve Na za čet ku pre gle da glav ih ugo to vi tev ra zi ska ve je po treb o ome i ti je e ome ji tve. Glav o ome ji tev pred stav lja majh a cilj a po pu la ci ja (N = 194). To po ei stra i po me i, da izi dov ra zi ska ve e mo re mo pos plo še va ti. Po dru gi stra i ob sta ja jo tudi mož o sti, da so se pri iz va ja ju aa li ze va riac i hi-kvadrat te stov, za ra di majh e ga šte vi la po dat kov v po sa mez ih ka te go ri jah, pri pe ti li maj ši od sto pi v izra ču ih, kar se lah ko odra ža pri i ter pre ta ci jah izi dov. Struk tu ra or ga i za cij, gle de a ve li kost po Za ko u o gospo dar skih druž bah (ZGD 2005): malo pod jet je: 51 % od go var ja jo čih or ga i za cij (25 eot), sred je ve li ko pod jet je: 30,6 % od go var ja jo čih or ga i za cij (15 eot), ve li ko pod jet je: 18,4 % od go var ja jo čih or ga i za cij (9 eot). Na pod la gi pre je tih i for ma cij smo izra ču a li pov preč o stop jo pro jekt e zre lo sti za vse or ga i za ci je. Za do vo lji ve od go vo re smo pre je li od 37 or ga i za cij. Pov preč a stop ja pro jekt e zre lo sti v prou če va ih or ga i za ci jah za ša 3,1. Za ima lo as je tudi, če med ma li mi, sred je ve li ki mi i ve li ki mi pod jet ji ob sta ja jo kak še raz li ke. Za po sa mez e sku pi e smo zato izra ču a li pov preč o stop jo pro jekt e zre lo sti i iz ved li aa li zo va ria ce. Iz ka za lo se je, da med temi sku pi a mi e ob sta ja jo sta ti stič o za čil e raz li ke, saj za ša α = 0,794 pri stop ji po mem bo sti 0,05. Ničel e hi po te ze, da med sku pi ami e ob sta ja jo sta ti stič o za čil e raz li ke, e mo re mo za vri ti, saj za ša tve ga je 79,4 %. Med stop jo pro jekt e zre lo sti i ve li kost jo or ga i za ci je to rej e ob sta ja sta ti stič o za čil a po ve za va. A 139

6 Za vsa ko iz med ključ ih po dro čij mo de la zre lo sti, ki smo ga ob li ko va li v ra zi sko val e a me e, smo izra ču a li stop jo zre lo sti. Iz ta be le 1 je raz vid o, da ima ta aj viš jo pov preč o stop jo zre lo sti (3,2) ključ i po droč ji»vlo ga vr še ga ma age me ta or ga i za ci je«i»last iš ko-i ve sti tor sko uprav lja je i ma a ge met pro jek tov«. Sle di ji»upo ra ba me tod, teh ik i oro dij za ma a ge met pro jek tov«s pov preč o stop jo zrelo sti 3,1, ato»pro ces ma a ge me ta pro jek tov«s pov preč o oce o 3,0 ter»vlo ga ma a ger jev pro jek tov«i»i for ma cijsko-ko mu i ka cij ska si stem ska pod po ra«. Naj iž jo pov preč o stop jo zre lo sti (2,8) ima ključ o po dročje»us po sab lja je ude le že cev«. Ta be la 1 Stop je zre lo sti po sa mez ih ključ ih po dro čij mo de la zre lo st Ključ a po droč ja mo de la zre lo sti Pov preč a vredost Sta dard a a paka Sta dard i od klo Us po sab lja je ude le že cev 2,8 0,21 1,38 1,90 Pro ces ma a ge me ta pro jek tov 3,0 0,22 1,40 1,95 Vlo ga vr še ga ma a ge me ta or ga i za ci je 3,2 0,20 1,32 1,75 Vlo ga ma a ger jev pro jek tov 2,9 0,20 1,34 1,80 I for ma cij sko-ko mu i ka cij ska si stem ska pod po ra Upo ra ba me tod, teh ik i oro dij za ma a gemet pro jek tov Last iš ko-i ve sti tor sko uprav lja je i mgt. pro jek tov Va ria ca 2,9 0,21 1,43 2,05 3,1 0,18 1,23 1,51 3,2 0,19 1,33 1,76 Po leg izra ču a pred stav lje ih sta ti stik za po sa mez a ključ a po droč ja mo de la zre lo sti, smo že le li tudi ve de ti, če stop je zre lo sti po sa mez ih ključ ih po dro čij vpli va jo a us pe šost pri do bi va ja evrop skih e po vrat ih sred stev. Za po sa mez e sku pi e smo iz ved li aa li zo va ria ce pri stop ji po mem bo sti te sta 0,05. Izi di so pred stav lje i v ta be li 2. Izi di v ta be li 2 pred stav lja jo izra ču a e stop je tve gaj, pri ka te rih bi še lah ko za vr i li i čel e hi po te ze. Gle de a to, da smo kot stop jo po mem bo sti te sta de fi i ra li 0,05, lah ko za vr e mo vse ti ste i čel e hi po te ze, pri ka te rih je bila izraču a a stop ja tve ga ja iž ja od stop je po mem bo sti te sta. V ta be li so te vred o sti oz a če e s po šev im ti skom. Iz stati stič o ob de la ih po dat kov lah ko tako sprej me mo sle de če vse bi ske skle pe: Med stop jo zre lo sti ključ e ga po droč ja Last iš ko-ive sti tor sko uprav lja je i ma a ge met pro jek tov i šte vi lom pri prav lje ih i pri jav lje ih pred lo gov evrop skih pro jek tov pred le tom 2005 ob sta ja sta ti stič o za čil a po ve za va. Viš ja kot je bila pov preč a stop ja zre lo sti ključ e ga po droč ja, večje šte vi lo evrop skih pro jek tov so v or ga i za ci jah pri pra vi li i pri ja vi li pred le tom Med stop jo zre lo sti ključ e ga po droč ja»pro ces ma age me ta pro jek tov«i de le žem po zi tiv ih skle pov o so fi aci ra ju za pri jav lje e pred lo ge evrop skih pro jek tov ob sta ja sta ti stič o za čil a po ve za va. Viš ja kot je bila pov preč a stopja zre lo sti ključ e ga po droč ja, več ji de lež po zi tiv ih skle pov so v orgai za ci jah pre je li za pri jav lje e pred lo ge evrop skih pro jek tov. Med stop jo zre lo sti ključ e ga po droč ja»last iš ko-i vesti tor sko uprav lja je i ma a ge met pro jek tov«i za čet kom pri pra ve pred lo ga evrop ske ga pro jek ta za»jav i raz pis za po ve ča je ko ku reč o sti ma lih, sred jih i ve li kih pod je tij do 700 za po sle ih v letu 2005«ob sta ja sta ti stič o za čil a po ve za va. Viš ja kot je bila pov preč a stop ja zre lo sti ključ ega po droč ja, prej so v or ga i za ci jah za če li pri prav lja ti pred log evrop ske ga pro jek ta. Med stopjo zre lo sti ključ e ga po droč ja»vlo ga vr še ga ma a ge me ta or ga i za ci je«i po rab lje im ča som za pri pra vo i pri ja vo evrop ske ga pro jek ta za»jav i raz pis za po ve čaje ko ku reč o sti ma lih, sred jih i ve li kih pod je tij do 700 za po sle ih v letu 2005«ob sta ja sta ti stič o za čil a po ve za va. Viš ja kot je bila pov preč a stop ja zre lo sti ključ e ga po dročja, dalj ča sa so v or ga i za ci jah pri prav lja li pred lo ge evrop skih pro jek tov. Med stop jo zre lo sti ključ e ga po droč ja»upo ra ba me tod, teh ik i oro dij za ma a ge met«i po rab lje im ča som za pri pra vo i pri ja vo evrop ske ga pro jek ta za»jav i raz pis za po ve ča je ko ku reč o sti ma lih, sred jih i ve li kih pod je tij do 700 za po sle ih v letu 2005«ob sta ja sta ti stič o za čil a po ve za va. Viš ja kot je bila pov preč a stop ja zre lo sti ključ ega po droč ja, dalj ča sa so v or ga i za ci jah pri prav lja li pred lo ge evrop skih pro jek tov. Med stop jo zre lo sti ključ e ga po droč ja»pro ces ma age me ta pro jek tov«i pre je mom po zi tiv e ga skle pa o so fia ci ra ju evrop ske ga pro jek ta za»jav i raz pis za po ve ča je ko ku reč o sti ma lih, sred jih i ve li kih pod je tij do 700 za po sle ih v letu 2005«ob sta ja sta ti stič o za čil a po ve za va. V or ga i za ci jah, v ka te rih so pre je li po zi tiv e skle pe, so ime li viš jo pov preč o stop jo zre lo sti ključ e ga po droč ja. Med stop ja mi zre lo sti ključ ih po dro čij i preo sta lo ra zi sko val o vse bi o i sta ti stič o za čil ih po ve zav. Raz lič- A 140

7 Ta be la 2 Ključ a po droč ja mo de la zre lo sti v po ve za vi z ra zi sko val o vse bi o Ključ a po droč ja mo de la zre lo sti Us po sab lja je ude le že cev Pro ces ma a ge me ta pro jek tov Vlo ga vr še ga ma a ge me ta or ga i za ci je Vlo ga ma a ger jev pro jek tov I for ma cij sko-ko mu i ka cij ska si stem ska podpo ra Upo ra ba me tod, teh ik i oro dij za ma a ge met pro jek tov Last iš ko-i ve sti tor sko uprav lja je i ma a gemet pro jek tov Ra zi sko val a vse bi a Šte vi lo pri prav lje ih i pri jav lje ih pred lo gov evrop skih pro jek tov pred le tom De lež po zi tiv ih skle pov o so fi a ci ra ju za pri jav lje e pred lo ge evrop skih pro jek tov. Ob dob je prve pri pra ve i pri ja ve pred lo ga evrop ske ga projek ta. Na či pri do bi tve po treb ih zaj za pri pra vo i pri ja vo pred lo gov evrop skih pro jek tov. α 0,463 0,260 0,072 0,081 0,388 0,126 0,025 0,920 0,049 0,400 0,636 0,363 0,616 0,878 0,899 0,954 0,960 0,572 0,722 0,922 0,619 0,896 0,628 0,936 0,974 0,748 0,873 0,896 Za če tek pri pra ve pred lo ga evrop ske ga pro jek ta. 0,657 0,821 0,153 0,469 0,086 0,388 0,046 Po rab lje čas za pri pra vo i pri ja vo pred lo ga evrop ske ga pro jek ta. Pre jem po zi tiv e ga skle pa o so fi a ci ra ju evrop ske ga projek ta. 0,308 0,105 0,007 0,126 0,346 0,007 0,099 0,974 0,045 0,234 0,841 0,707 0,406 0,996 e pov preč e stop je zre lo sti ključ ih po dro čij e vpli va jo a us pe šost pri do bi va ja evrop skih e po vrat ih sred stev. Na za čet ku po glav ja smo defii ra li te melj o tezo ra zi skave. V ta be li 3 so pri ka za e bis tve e vse bi ske ugo to vi tve, ki se a a ša jo a us pe šost pri pri ja vah a raz pi se za evrop ske pro jek te. Pri tem ra zu me mo us pe šost tako, kot jo ra zu me jo Mo ži a i os ta li (2002); pra vi jo, da je us pe šost do se ga je za stav lje ih ci ljev. V a šem pri me ru lah ko o us pe šo sti go vori mo ta krat, ko so v po sa mez i or ga i za ci ji za pri prav lje i pri jav lje pred log evrop ske ga pro jek ta pre je li po zi ti ve sklep o so fi a ci ra ju. Z i ter pre ta ci jo po dat kov, ki so predstav lje i v ta be li 3, smo iz ved li sle de če za ključ ke: Šte vi lo po zi tiv ih skle pov o so fi a ci ra ju evrop skih pro jek tov i od vi so od stop je pro jekt e zre lo sti or ga i za cij. V or ga i za ci jah z viš ji mi stop ja mi pro jekt ih zre lo sti v povpreč ju i ma jo viš je ga deleža po zi tiv o oce je ih pred lo gov evrop skih pro jek tov, kot v ti stih z iž ji mi stop ja mi. Dol ži a pri pra ve pred lo gov evrop skih pro jek tov i od visa od stop je pro jekt e zre lo sti or ga i za ci je. V or ga i za ci jah z viš ji mi stop ja mi pro jekt e zre lo sti or ga i zacije v pov preč ju prič e jo is to ča so s pri pra vo pred lo ga evrop ske ga pro jek ta, kot v ti stih z iž ji mi stop ja mi. Ko li či a ča sa, ki ga v or ga i za ci jah a me i jo za pri pra vo pred lo gov evrop skih pro jek tov je lah ko od vi sa od stop je pro jekt e zre lo sti or ga i za ci je. Mož o je, da v or ga i za ci jah z viš ji mi stop ja mi pro jekt e zre lo sti v pov preč ju po ra bi jo več ča sa za pri pra vo pred lo ga evrop ske ga pro jek ta, kot v ti stih z iž ji mi stop ja mi. V ok vi ru aa li ze»jav e ga raz pi sa za po ve ča je ko kureč o sti ma lih, sred jih i ve li kih pod je tij do 700 za po sle ih v letu 2005«se je iz ka za lo, da odo bri tev pred lo ga evrop ske ga pro jek ta i od vi sa od stop je pro jekt e zre lo sti or ga i za ci je. Or ga i za ci jam z viš ji mi stop ja mi pro jekt e zre lo sti so v povpreč ju raz pi so val ci odo bri li eak de lež pri jav lje ih pred lo gov evrop skih pro jek tov, kot ti stim z iž ji mi stop ja mi. A 141

8 Ta be la 3 Vpliv viš jih sto pej pro jekt e zre lo sti or ga i za cij a te melj o tezo Ali viš ja stop ja pro jekt e zre lo sti or ga i za ci je vpli va a de lež po zi tiv ih skle pov o so fi a ci ra ju? Tred Na če lo ma da, ra ste Aa li za va ria ce α = 0,660 Vpliv a te melj o tezo Je e po tr ju je dol ži o pri pra ve pred lo gov evrop skih pro jek tov? Ne α = 0,547 Je e po tr ju je po rab lje čas za pri pra vo pred lo gov evrop skih pro jek tov? Na če lo ma da, raste α = 0,006 Je e po tr ju je iz da e skle pe o so fi a ci ra ju v ko kret em pri me ru? / α = 0,547 Je e po tr ju je Na pod la gi pred stav lje ih izi dov smo spre je li sklep, da te melj e teze e po tr di mo. Kljub temu e mo re mo tr di ti, da pri stop ma a ge me ta pro jek tov i us tre ze za pri pra vo evrop skih pro jek tov. Us peli smo a mreč po ka za ti, da med stop jo zre lo sti ključ e ga po droč ja Pro ces ma a ge me ta pro jek tov i de le žem po zitiv ih skle pov o so fi a ci ra ju za pri jav lje e pred lo ge evropskih pro jek tov, ob sta ja sta ti stičo za čil a po ve za va. Viš ja kot je bila pov preč a stop ja zre lo sti ome je e ga ključ e ga po droč ja, več ji je bil de lež po zi tiv ih skle pov za pri jav lje e pred lo ge evrop skih pro jek tov. 4 Za ključ ki i pred lo gi Z iz ved bo ra zi ska ve smo a iz bra i po pu la ci ji slo ve skih or ga i za cij pre ve ri li pro ce se pri prav evrop skih pro jek tov i stop jo pro jekt e zre lo sti or ga i za cij v iz bra i po pu la ci ji. Naj prej smo ugo to vi li, da or ga i za ci je z viš jo stop jo pro jekte zre lo sti iso sig i fi kat o us pe šej še pri pri pra vi i pri ja vi evrop skih pro jek tov, kot or ga i za ci je z iž ji mi stop ja mi. Do dat o smo tudi po ka za li, da a pro ces pri pra ve i pri ja ve evrop ske ga pro jek ta sig i fi kat o vpli va: raz vi tost last iš ko-i ve sti tor ske ga uprav lja ja i pre ver jaja iz va ja ja pro jek tov v po sa mez i or ga i za ci ji, raz vi tost i upo ra ba eot e me to do lo gi je za ma a ge met pro jek tov v po sa mez i or ga i za ci ji, poz a va je i vklju če ost vr še ga ma a ge me ta or ga iza cij v ma a ge met pro jek tov ter poz a va je i upo ra ba me tod, teh ik ter oro dij, ki se uporab lja jo pri ma a ge me tu pro jek tov. Na pod la gi iz sled kov ra zi ska ve, aku mu li ra ih iz ku šej i zah tev pri raz lič ih raz pi sih za evrop ska e po vrat a sreds tva, smo ob li ko va li mo del pro ce sa»pri pra va evrop ske ga pro jek ta«. Po leg tega smo pri ob li ko va ju mo de la pro ce sa upo šte va li tudi ugo to vi tve Smai la, Broo sa & Kuij per so ve (2008), Sof ti će ve (2007), Štur mo ve & Fur la i je ve (2007), Hri bar ja (2007) ter Ver hov i ka, Fi li pi ča & Šter a (2006). Z mo de lom pro ce sa smo a eem me stu v zgoš če i ob li ki pred sta vi li ključ a po droč ja, de lež i ke i po treb e ak tiv o sti za uči ko vi tej šo pri pra vo i pri ja vo evrop skih pro jek tov. Po leg tega pred stav lje i mo del omo go ča, da se zai te re si ra e or gai za ci je lah ko pri prav i pri jav evrop skih pro jek tov lo te va jo a si ste ma ti če i struk tu ri ra a či. Ce lo vit mo del pro ce sa je po drob o pri ka za v Kraj ik (2008). V ok vi ru tega pris pev ka se ome ju je mo a pri kaz zgošče e ga mo de la, ki ga pred stav lja mo opi so i gra fič o. Za laž je sle de je so zra ve opi sa po sa mez ih ak tiv o sti i ak tivo sti v dia gra mu po te ka do da e šte vilč e oz a ke. Glav e faze ozi ro ma ak tiv o sti mo de la so: Ob li ko va je pro jekt e ide je i pri pra va os ut ka pro jek ta (1) Pro jekt a ide ja za pri ja vo a so fi a ci ra je iz evrop skih e po vrat ih sred stev e sme biti us mer je a samo v pri do bi vaje fi ač ih sred stev. Pred vsem aj bo ide ja re sič a že lja za raz voj i ume sti tev o ve ga iz del ka ali sto ri tve a trg. Pri tem je po mem bo, da pro jekt a ide ja iz ha ja iz e po sred e po tre be po raz re še va ju do lo če e ga prob le ma ali raz voj e ga vpra šaja. Os u tek pro jek ta pri pra vi mo a ei ali dveh stra eh A4 for ma ta. S tem for ma li zi ra mo pro jekt o ide jo i jo preob liku je mo v sta dar di zi ra za pis. Glav e toč ke, ki jih ob de la mo v for mu lar ju za os u tek pro jek ta so a slov pro jek ta, pred log se sta ve part ers tva, čas tra ja ja pro jek ta i pred vi de pro raču, ozad je pro jek ta, opis pro jek ta, ci lje pro jek ta i stop jo io va ci je pro jek ta. Is ka je pri mer e ga raz pi sa (2) Da mož ost pri do biva ja evrop skih e po vrat ih sred stev po zi tiv o iz ko ri sti mo, je pred vsem po mem bo, da iz beremo ti sti raz pis, ki us tre za po droč ju dela a še or ga i za ci je i s po moč jo ka te re ga bomo omo go či li raz voj last e or ga i za ci je i za po sle ih. Kljub temu, da a tač e raz pi se po go je spoz a mo ob izi du raz pi sa, lah ko pred tem pred vi di mo, ka te ri pro gra mi so ak tual i i kakše vr ste raz pi sov lah ko pri ča ku je mo ter se a je pri pra vi mo. Zato v or ga i za ci ji za dol ži mo od go vor o ose bo ali pa ad-hoc pro jekt i tim, ki v raz po lož lji vih ba zah po dat kov iš če jo primer e raz pi se za or ga i za ci jo. Ob li ko va je tima / ko zor ci ja za pri pra vo (3) V po samez i or ga i za ci ji iz be re mo čla e pro jekt e ga tima i jih for mal o za dol ži mo za pri pra vo evrop ske ga pro jek ta. Pri tem v tim vklju či mo stro kov ja ke z raz lič ih de lov ih fuk cij, da vse bi sko po kri je mo vsa bis tve a po droč ja, ki se jih do ti ka pro jekt. V zad jem ča su je si cer po sta la prak sa, da se or gai za ci je po ve zu je jo v ko zor ci je i se sku paj pri jav lja jo a pro jek te. To po me i, da se dve ali več or ga i za cij po ve že z a me om so de lo va ja v skup ih ak tiv o stih ali pa z a me om iz ko riš ča ja skup ih vi rov za do se go skup e ga ci lja. Ko zor- A 142

9 cij se tako us ta o vi s po god bo, ki do lo ča ob vez o sti i pra vice vseh čla ov. Na ta a či lah ko sku pi a or ga i za cij pri ja vi več ji pro jekt, kar po a va di po me i, da ima jo več je mož o sti za pri do bi tev e po vrat ih sred stev. Vse bi sko vlo go po sa mezih part er jev po a va di de fi i ra mo gle de a zmož o sti, ki jih lah ko do ka že po sa mez i part er pri pri pra vah a us ta o vi tev ko zor ci ja. Pri tem ko kret o a ve de mo glav e ak tiv o sti, za ka te re bo za dol že po sa me ze part er. Za vzpo sta vi tev kozor ci ja so od go vor a vods tva po sa mez ih or ga i za cij. Pri pra va pro jek ta (4) Pro jekt i tim je v ok vi ru pri prave evrop ske ga pro jek ta za dol že za de tajl i pre gled raz pi sih zah tev, iz de la vo ter mi ske ga pla a pro jek ta, za opre de li tev i plai ra je člo veš kih, ma te rial ih ter fi ač ih vi rov, za ja so de fi i ra je vse bi skih i ma a ger skih a log ter od go vor o sti po sa mez ih čla ov ko zor ci ja ter za pri pra vo pro ra ču a projek ta. Prav tako je smi sel o, da čla i pro jekt e ga tima v proce su pri pra ve evrop ske ga pro jek ta po skr bi jo za iz ved bo preso je vse bi e pro jek ta. S tem pre ve ri jo, če se vse bi a pro jek ta us trez o a ve zu je a kri te ri je, ki so zah te va i v po sa mez em raz pi su. V pri me ru ugo tov lje ih od sto pov, pro jekt i tim vsebi o spro ti us trez o do pol i. Pred vlo ži tvi jo pri ja ve pro jek ta aj bi čla i tima vse bi o de lov ih do ku me tov preob li ko va ti ozi ro ma pre e sti v ad mi i stra tiv e obraz ce, ki so de fi i ra i v raz pi si do ku me ta ci ji. Pred vlo ži tvi jo pri ja ve čla i tima še e krat pre gle da jo i eve tual o do pol i jo ad mi i stra tive obraz ce, kaj ti ede iz med glav ih raz lo gov za iz lo ča je pris pe lih vlog a pod la gi eiz pol je va ja for mal ih kri te ri jev so rav o e pra vil o i e po pol o iz pol je i ad mi i stra tiv i obraz ci. Vlo ži tev pri ja ve pro jek ta (5) - Ma a ger pro jekta po skr bi, da je pri ja va evrop ske ga pro jek ta vlo že a do pred pi sa e ga da tu ma i ča sa ter v pred pi sa em kra ju od da je. Kot vho de v pro ces»pri pra va evrop ske ga pro jek ta«lah ko opre de li mo obsto je če prob le me, ka te rih raz re ši tev je v skla du z us me ri tva mi Evrop ske ui je. Iz ho da iz pro ce sa sta dva, ki sta med se boj o iz klju ču jo ča. Prvi iz hod je vlo že a pri ja va evrop ske ga pro jek ta. Dru gi iz hod pro ce sa je opuš če a pri prava pro jek ta, ki je po sle di ca e ga tiv e ga izi da v po sa mič ih toč kah od lo či tev. Iz zi vi, s ka te ri mi se soo ča jo or ga i za ci je a po droč ju pripra ve i pri ja ve evrop skih pro jek tov, so bile vzrok za iz ved bo ra zi ska ve i ob li ko va je mo de la pro ce sa, ki smo ga v zgoš če i ob li ki pred sta vi li v tem po glav ju. S tega po droč ja je si cer moč aj ti kar e kaj li te ra tu re i vi rov, pa tudi več sve to val ih or gai za cij, ki se uk var ja jo s pri do bi va jem evrop skih e po vrat ih sred stev. Ve dar pa i smo us pe li za sle di ti do volj a tač e ga eot e ga mo de la, ki bi se lo te val ome je e ga po droč ja. S pred stav lje im mo de lom pro jekt o us mer je e ga pro ce sa tako po a šem me ju za pol ju je mo pred vsem sle de če vr ze li oziro ma od go var ja mo a sle de če iz zi ve: Zai te re si ra im or ga i za ci jam, ki se lo te va jo evrop skih pro jek tov, po u ja mo ge e ri če mo del, s ka te rim se bodo priprav i pri jav evrop skih pro jek tov lah ko lo te va li a si ste ma tiče i struk tu ri ra a či. Sli ka 1: Zgoš če mo del pro jekt o us mer je e ga pro ce sa A 143