Zbornik predavanj in referatov 13. Slovenskega posvetovanje o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo Rimske Toplice, marec 2017 NOVE NAJDBE BAKTE
|
|
- Ivo Lešnik
- pred 4 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 NOVE NAJDBE BAKTERIJE Xylella fastidiosa V EVROPI IN CILJNI RAZISKOVALNI PROJEKT V XYLVEC Tanja DREO 1, Erika OREŠEK 2, Matjaž JANČAR 3, Gabrijel SELJAK 4, Ivan ŽEŽLINA 5, Mojca ROT 6, Maja RAVNIKAR 7 1,4,7 Nacionalni inštitut za biologijo, Ljubljana 2 Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Ljubljana 3 Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, Koper 5,6 Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, Nova Gorica IZVLEČEK 147 Bakterija Xylella fastidiosa (Wells & Raju) je rastlinski patogen, ki povzroča nevarne bolezni na večjem številu rastlinskih vrst. Najbolj znani sta Pierce-ova bolezen vinske trte, ki je razširjena v nekaterih delih ZDA in šarasta bledica agrumov, ki povzroča največ škode v Južni Ameriki. Bakterija se uspešno prenaša z okuženim sadilnim materialom in žuželčjimi prenašalci. V EU je bakterija uvrščena med karantenske škodljive organizme. V jeseni 2013 je bila prvič potrjena v Evropi v italijanski pokrajini Apuliji v provinci Lecce, kjer še danes povzroča obsežno propadanje mladih in starih oljk. Kmalu se je pokazalo, da lahko različek vrste X. fastidiosa, ki je razširjen v Italiji, okuži številne gostiteljske rastline in še danes odkrivajo nove. Do sedaj so bakterijo na območju EU našli tudi na ozemlju Francije in Španije. V prispevku predstavljamo nove najdbe in nova spoznanja o pojavljanju bakterije X. fastidiosa v Evropi ter naše aktivnosti v okviru ciljnega raziskovalnega projekta V4-1603, XylVec. Ključne besede: bakterijski ožig oljk, karantenske bakterije ABSTRACT NEW FINDINGS OF Xylella fastidiosa IN EUROPE AND ACTIVITIES WITHIN XYLVEC, A TARGETED REASEARCH PROJECT (V4-1603) 1 dr., Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana, e-pošta: tanja.dreo@nib.si 2 mag., Dunajska cesta 22, SI-1000 Ljubljana 3 univ. dipl. inž. agr., Ulica 15. maja 17, SI-6000 Koper 4 mag., Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana 5 dr., Pri hrastu 18, SI-5000 Nova Gorica 6 univ. dipl. inž. agr., prav tam 7 dr., Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana
2 The bacterium Xylella fastidiosa (Wells & Raju) is a plant pathogen that causes serious diseases of a large number of plant species. Best known are Pierce's disease of grapevine, which is widespread in some parts of the US, and citrus variegated chlorosis limiting citrus production in South America. The bacterium is spread through infected planting material and insect vectors. In the EU, the bacterium is classified as a quarantine pest. It was found in Europe for the first time in autumn 2013, in Italian province of Lecce in the Puglia region where it is still causing an extensive olive quick decline, affecting both young and old trees. Soon it became clear that the variant of X. fastidiosa present in Italy can infect many other host plants and even today, new hosts are being discovered. Until now, the bacterium has been reported also from other EU countries, France and Spain. In this contribution, we present new findings and new knowledge on the occurrence of X. fastidiosa in Europe and our activities within a new targeted research project, XylVec (V4-1603) which began in Keywords: olive quick decline syndrome, quarantine bacteria 1 UVOD 148 Xylella fastidiosa (Wells et al., 1987) je karantenska bakterija, ki povzroča bolezni in motnje rasti na večjem številu rastlinskih vrst. Ugotovljena je bila na več kot 300 različnih rastlinskih vrstah, velika večina med njimi so drevesa, grmovnice in druge večletne rastline, okuži pa lahko tudi enoletne rastline. Domneva se, da bakterija Xylella fastidiosa izvira iz Amerike, kjer povzroča gospodarsko škodo na vinski trti (Pierce-ova bolezen) in agrumih (šarasta bledica agrumov) ter občasno na drugih gostiteljskih rastlinah. Iz držav izvora se je bakterija razširila na nova območja. Vnos bakterije X. fastidiosa subsp. fastidiosa na Tajvan je povzročil epidemijo na vinski trti (Su in sod. 2013), o okužbah s to bakterijo na mandljevcih in na vinski trti so poročali tudi iz Irana (Amanifar in sod., 2014). V Evropi so jo prvič potrdili leta 2013 v južni Italiji (Cariddi in sod., 2014) na oljkah. Vnos tega škodljivega organizma v Evropo predstavlja resno grožnjo za gojenje številnih rastlin v naši državi. Podobno kot za druge bakterijske bolezni rastlin tudi pri okužbah z vrsto X. fastidiosa nimamo orodij za zdravljenje okuženih rastlin. Zato so na ravni EU sprejeti ukrepi za preprečevanje vnosa in širjenja te nevarne bakterije. Na nacionalni ravni Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin skupaj s sodelavci od leta 2014 dalje izvaja program preiskave zastopanosti bakterije X. fastidiosa, stalni nadzor rastlin na trgu, nekatere dodatne aktivnosti pa se izvajajo v okviru ciljnega raziskovalnega projekta XylVec (CRP V4-1603). Slovenija je sicer ena redkih držav, ki je zastopanost bakterije X. fastidiosa preverjala že v preteklosti vzporedno z vpeljavo metod določanja v CRP V (Mavrič in sod., 2009). V prispevku so predstavljene informacije o stanju vrste X. fastidiosa v Evropi ter izbrane projektne vsebine. 2 PODVRSTE IN RAZNOLIKOST X. fastidiosa
3 149 Znotraj vrste X. fastidisa je precej genotipske in fenotipske raznolikosti, čemur so botrovali opisi različnih podvrst, npr. X. fastidiosa subsp. fastidiosa, subsp. pauca, subsp. multiplex in subsp. sandyi (Schaad in sod., 2004; Schuenzel in sod., 2005). Podvrste se med seboj razlikujejo tudi po gostiteljskih rastlinah, pri katerih povzročajo gospodarsko škodo, zato je pri diagnostiki pomembno njihovo razlikovanje. Izolati podvrste fastidiosa povzročajo bolezni vinske trte (Davis in sod., 1978) in okužujejo mnoge druge rastline, npr. mandljevce (Chen in sod., 2005). Podvrsta multiplex ne okužuje vinske trte, vendar ima po dosedanjih opažanjih najširši spekter gostiteljskih rastlin, ki izražajo bolezenska znamenja. Med gostiteljskimi rastlinami podvrste multiplex so mandljevci, breskve, slive in mnoge druge rastline. V južni Ameriki povzroča bolezenska znamenja na agrumih in kavovcih podvrsta pauca, medtem ko ožig oleandrov povzroča podvrsta sandyi. Raziskovalci so že zgodaj predpostavili, da je v Južni Ameriki prišlo do medvrstne rekombinacije med podvrstama pauca in multiplex in da je to razlaga za opažanje, da prihaja do okužb gostiteljskih rastlin, ki jih gojijo že vsaj 250 let, šele v zadnjih 25 letih (Nunney in sod., 2012). Tudi novejše raziskave potrjujejo, da so med podvrstami pogoste rekombinacije, izmenjave genetskega materiala, tudi v naravnih razmerah (Coletta-Filho in sod., 2017). Rekombinacije med podvrstami tako omogočajo bakterijam, da se hitro prilagodijo novemu okolju, tako gostiteljskim rastlinam kot tudi novim prenašalcem. Skupaj z večjim obsegom trgovine in prenosom rastlinskega materiala to predstavlja veliko tveganje za pojav novih patogenih različkov bakterije in novih občutljivih gostiteljskih rastlin. Za zasledovanje okužb in pojasnjevanje izvora obsežnejših pojavljanj lahko izolate še natančneje okarakteriziramo in na podlagi sekvenc DNK izbranih genov določimo sekvenčni tip X. fastdiosa. 3 ZASTOPANOST X. fastidiosa V EVROPI V Evropi se pojavljajo različne podvrste, kar nakazuje, da je bila bakterija vnesena večkrat in zelo verjetno iz različnih izvorov. V Italiji je v izbruh na oljkah vpletena X. f. subsp. pauca, podvrsta, ki je bila prej znana kot povzročiteljica šaraste bledice agrumov v Braziliji in bolezni kavovcev (Coffea spp.). Prenašalec bakterije v južni Italiji je navadna slinarica (Philaenus spumarius; Saponari in sod., 2014), o kateri prej niso poročali kot o učinkovitem prenašalcu X. fastidiosa. Ta je splošno razširjena in pogosta po vsej Evropi in tudi pri nas. Ožige in sušenje so ugotovili tudi na nekaterih drugih gostiteljskih rastlinah: oleandru, češnji, mirti, rožmarinu, mirtolistni grebenuši, žuki, ter na okrasnih rastlinah Acacia saligna in Westringia fruticosa. Zaradi obširnega in dolgoletnega propadanja večstoletnih oljk, oleandrov in drugih rastlin, poskusi omejevanja širjenja bolezni in sanacije že okuženih nasadov niso bili najbolj uspešni. Posledično se okuženo območje pete italijanskega škornja še vedno širi (Almeida, 2016; Abbott, 2017). Podvrsto pauca in isti sekvenčni tip, kot se pojavlja v
4 150 južni Italiji (sekvenčni tip ST53, izolat CoDiRO), so pozneje prestregli tudi drugod po Evropi v okuženih kavovcih, vendar se bakterije niso ustalile v naravi. O okužbah oljk so že pred pojavom v Italiji poročali iz Kalifornije, vendar je bila vpletena druga podvrsta, zaradi različnih dejavnikov pa okužbe niso povzročile gospodarske škode. Po najdbi bakterije v Italiji so v mnogih državah Evrope intenzivneje preverjali zastopanost X. fastidiosa. O najdbah okuženih rastlin v naravi so poročali s Korzike, celinskega dela Francije (okolica Nice), Balearskih otokov in, po zadnjih poročilih, s celinskega dela Španije. V Franciji so ugotovili, da je na Korziki prevladovala X. fastidiosa subsp. multiplex, medtem ko je bila v celinski Franciji poleg podvrste multiplex redkeje ugotovljena X. fastidiosa subsp. sandyi. Zaznali, vendar ne dokončno potrdili, so tudi okužbe rastlin z različnimi podvrstami in nove rekombinantne seve (Denancé in sod. 2017). Na Balearskih otokih v Španiji so v letu 2016 poročali o X. fastidiosa subsp. fastidiosa in dveh drugih podvrstah X. fastidiosa (Govern de Les Illes Baleares). Ena najpogosteje okuženih rastlin v Evropi je okrasna rastlina mirtolistna grebenuša (Polygala myrtifolia), ki je v zadnjih letih v mediteranskih območjih pogosta v okrasnih zasaditvah. Poleg te so bile v Evropi na različnih lokacijah okužene mnoge druge rastline, npr. oleandri, češnje, začimbnice (rožmarin, sivka, lovor,), navadna žuka, zimzelen, javor, divji špargelj in druge. Zaskrbjujoče novice prihajajo tudi iz Španije, kjer so ugotovili tudi podvrsto fastidiosa, t.j. različek, ki v Ameriki okužuje vinsko trto in predstavlja grožnjo za vsa vinorodna območja. Seznam gostiteljskih rastlin, na katerih je bila v Evropi ugotovljena X. fastidiosa, vzdržuje in redno posodablja Evropska komisija (Commission database of host plants found to be susceptible to Xylella fastidiosa in the Union territory). Širši seznam gostiteljskih rastlin na katerih je bila kdajkoli in ne glede na lokacijo zaznana X. fastidiosa, je pripravila organizacija EFSA (EFSA Panel on Plant Health (PLH)). 4 BOLEZENSKA ZNAMENJA Bakterija Xylella fastidiosa okužuje mnoge gostiteljske rastline. Bakterije v njih živijo v prevodnih ceveh, ki jih lahko popolnoma zamašijo in prekinejo tok mineralnih snovi in vode. Na rastlinah se to odraža kot venenje, sušenje in splošno odmiranje, ki je izrazitejše pri rastlinah, ki so v stresu, npr. trpijo zaradi pomanjkanja vode. Bolezenskih znamenj na videz najpogosteje ni mogoče razlikovati od fizioloških in nekaterih drugih bolezni. Samo prepoznavanje bolezenskih znamenj, ko okužbe še niso obsežne, zato zahteva veliko pozornosti, spremljanje sušenja v času ter primerjanje sušenja med rastlinami. Rastline so dolga leta lahko okužene v prikriti obliki, brez izrazitih bolezenskih znamenj. Izkušnje od drugod kažejo, da se bakterija zlahka ustali v naših podnebnih razmerah. Pri oljkah je značilno hitro propadanje dreves. Bakterijski ožig se najprej izrazi kot sušenje listov, vendar hitro napreduje v sušenje poganjkov, manjših vej in delov krošenj. Na jugu Italije se v zgodnjih fazah bolezni sušijo predvsem veje v višjih delih krošenj, pozneje sušenje zajame cele krošnje.
5 151 Zgodnja bolezenska znamenja okužbe vinske trte v Ameriki se izrazijo kot nenadno odmiranje tkiva od roba listov proti glavni žili in peclju. Propadlo tkivo rjavi, obdaja ga rumena ali rdečkasta obroba. Sčasoma se celi listi posušijo in odpadejo, medtem ko listni peclji ostanejo na rastlini. Okuženi poganjki neenakomerno dozorevajo in olesenevajo. Močno oslabeli okuženi trsi na koncu odmrejo. Pri slivah, češnjah in mandljevcih prihaja do ožigov listov. Ta je navadno najbolj izrazit pozno poleti, ko rastline trpijo zaradi pomanjkanja vode. Pri breskvah ne prihaja do ožiga listov. Okužba se kaže v bolj temno zelenih listih, ki jeseni pozneje odpadejo kot listi neokuženih rastlin. Okužena mlada drevesa ne rodijo. Navadno ne propadejo, so pa bolj občutljiva za druge škodljive organizme. Pri okrasnih rastlinah se pojavljajo predvsem ožigi in kloroze listov, sušenje poganjkov, okužene rastline zaostajajo v rasti in kažejo splošno oslabelost. Okužene so lahko tudi številne rastline v gozdnih sestojih in v mestnem okolju. Med najpomembnejše možne gostitelje pri nas spadajo hrast (Quercus sp.), bukev (Fagus sp.), platana (Platanus sp.), brest (Ulmus sp.), oreh (Juglans sp.), javor (Acer sp.), trepetlika (Populus tremula), murva (Morus sp.), vrba (Salix sp.) in magnolija (Magnolia sp.). Na okuženih drevesnih vrstah se pojavlja predvsem ožig listov, pogosto šele pozno poleti ali zgodaj jeseni. Na robovih listov se pojavljajo ožigi rjave barve in nepravilnih oblik. Na prehodu med zdravim in odmrlim tkivom je viden pas rumeno obarvanega tkiva. Medtem, ko se pri hrastih ožig pojavlja skoraj hkrati na vseh listih, se pri platanah in brestih najprej pojavi na starejših listih. 5 CILJNI RAZISKOVALNI PROJEKT XYLVEC (V4-1603) Namen ciljnega raziskovalnega projekta, ki se je začel v letu 2016, je prispevati k povečanju pripravljenosti sektorja varstva rastlin na morebitni izbruh bakterije X. fastidiosa v Sloveniji. Projekt je sestavljen tako, da združuje posebne ekspertize posameznih partnerjev, tako predvsem poznavanje bakterije X. fastidiosa in diagnostičnih metod (Nacionalni inštitut za biologijo) s prisotnostjo na terenu, rednim stikom s pridelovalci, poznavanjem prepoznavanja bolezenskih znamenj in entomološkim znanjem (Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica). Aktivnosti triletnega projekta vključujejo: (i) laboratorijsko detekcijo prenos diagnostičnih metod na teren ter optimizacija izvajanja testov v laboratoriju, kar bi omogočilo analizo večjega števila vzorcev, (ii) preučevanje dejanskih in potencialnih prenašalcev s poudarkom na območjih z visokim tveganjem, (iii) popis gostiteljskih rastlin, (iv) obveščanje in osveščanje javnosti in (v) pripravo strokovnih podlag za ravnanje v primeru izbruha bolezni povzročene od X. fastidiosa. Preučevanje prenašalcev in gostiteljskih rastlin se izvaja na terenu z rednimi pregledi zastopanosti navadne slinarice in drugih vrst žuželk. V okviru projekta bomo pripravili tudi podlage za ocenjevanje občutljivosti različnih sort oljk na bakterijo X. fastidiosa. Eksperimenti na okuženem območju v južni Italiji so namreč pokazali razlike med sortami oljk in identificirali nekatere tolerantne ali deloma odporne sorte.
6 V letu 2017 smo sodelovali pri različnih dogodkih, na katerih smo to pomembno bolezen predstavljali širši javnosti, npr. delavnicah Zelena čudesa, Dnevu očarljivih rastlin ter Dnevih zaščite in reševanja. 4. oktobra 2017 je bila organizirana delavnica, na kateri smo gostili tudi tujega strokovnjaka z obsežnim poznavanjem izbruhov X. fastidiosa. Delavnica je bila v Marezigah in je bila namenjena oljkarjem, drugim pridelovalcem gostiteljskih rastlin X. fastidiosa in strokovnim sodelavcem. 6 SKLEPI Bakterija X. fastidiosa predstavlja grožnjo za mnoge prosto rastoče in gojene rastline v Sloveniji. Pri preprečevanju vnosa in širjenja te nevarne bakterije sodeluje mnogo različnih inštitucij in aktivnih posameznikov. Pomembno je, da ob nakupu in vnosu materiala preverimo in zagotovimo, da material ne prihaja iz okuženih območij in da na njem niso zastopani potencialno okuženi prenašalci. 7 ZAHVALA 152 Ciljni raziskovalni projekt XylVec (V4-1603) financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS s podporo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS. Program preiskav zastopanosti bakterije X. fastidiosa je financiran v okviru strokovnih nalog s področja zdravstvenega varstva rastlin preko Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Za tehnično podporo in sodelovanje pri predstavljanju tematike širši javnosti se zahvaljujemo sodelavcem Nacionalnega inštituta za biologijo, Špeli Alič, Maruši Pompe Novak, Alexandri Bogožalec Košir, Katarini Bačnik, Attili Urbančiču, Katji Guček in Anji Pecman. 8 LITERATURA Govern de Les Illes Balears - Actualidad Informativa. Accessed July 18, Abbott, A Italy rebuked in olive fiasco. Nature 546: Almeida, R. P. P. Can Apulia s Olive Trees Be Saved? Science 353, no (July 22, 2016): Amanifar N, Taghavi M, Izadpanah K, Babaei G (2014) Isolation and pathogenicity of Xylella fastidiosa from grapevine and almond in Iran. Phytopathologia Mediterranea 53(1), Cariddi C, Saponari M, Boscia D, de Stradis A, Loconsole G, Nigro F, Porcelli F, Potere O, Martelli GP (2014) Isolation of a Xylella fastidiosa strain infecting olive and oleander in Apulia, Italy. Journal of Plant Pathology 96(2), Chen, J., Groves, R., Civerolo, E.L., Viveros, M., Freeman, M., Zheng, Y., Two Xylella fastidiosa Genotypes Associated with Almond Leaf Scorch Disease on the Same Location in California. Phytopathology 95, Coletta-Filho, H.D., Francisco, C.S., Lopes, J.R.S., Muller, C., Almeida, R.P.P., Homologous Recombination and Xylella fastidiosa Host Pathogen Associations in South America. Phytopathology 107, Commission database of host plants found to be susceptible to Xylella fastidiosa in the Union territory - Food Safety - European Commission [WWW Document], n.d.. Food Safety. URL /food/plant/plant_health_biosecurity/legislation/emergency_measures/xylellafastidiosa/susceptible_en (accessed ). Davis, M.J., Purcell, A.H., Thomson, S.V., Pierce s Disease of Grapevines: Isolation of the Causal Bacterium. Science 199,
7 153 Denancé, N., B. Legendre, M. Briand, V. Olivier, C. de Boisseson, F. Poliakoff, and M.-A. Jacques. Several Subspecies and Sequence Types Are Associated with the Emergence of Xylella fastidiosa in Natural Settings in France. Plant Pathology, March 1, EFSA Panel on Plant Health (PLH). Scientific Opinion on the Risks to Plant Health Posed by Xylella fastidiosa in the EU Territory, with the Identification and Evaluation of Risk Reduction Options: Xylella Fastidiosa Pest Risk Assessment. EFSA Journal 13, no. 1 (January 2015): Mavrič, Irena, Tanja Dreo, Matjaž Hren, Vesna Lokar, Alenka Munda, Hans-Josef Schroers, Gregor Urek, in sod.. Diagnostika povzročiteljev bolezni vinske trte: zaključno poročilo o rezultatih opravljenega raziskovalnega dela na projektu v okviru ciljnega raziskovalnega programa (CRP) Konkurenčnost Slovenije : V Kmetijski inštitut Slovenije, Nunney, L., X. Yuan, R. E. Bromley, and R. Stouthamer. Detecting Genetic Introgression: High Levels of Intersubspecific Recombination Found in Xylella fastidiosa in Brazil. Applied and Environmental Microbiology 78, no. 13 (July 1, 2012): Saponari, M., Loconsole, G., Cornara, D., Yokomi, R.K., De Stradis, A., Boscia, D., Bosco, D., Martelli, G.P., Krugner, R., Porcelli, F., Infectivity and transmission of Xylella fastidiosa by Philaenus spumarius (Hemiptera: Aphrophoridae) in Apulia, Italy. J. Econ. Entomol. 107, Schaad, Norman W., Elena Postnikova, George Lacy, M Barek Fatmi, and Chung-Jan Chang. Xylella fastidiosa Subspecies: X. fastidiosa subsp. piercei, subsp. nov., X. fastidiosa subsp. multiplex subsp. nov., and X. fastidiosa subsp. pauca subsp. nov. Systematic and Applied Microbiology 27, no. 3 (January 2004): Schuenzel, E. L., M. Scally, R. Stouthamer, and L. Nunney. A Multigene Phylogenetic Study of Clonal Diversity and Divergence in North American Strains of the Plant Pathogen Xylella fastidiosa. Applied and Environmental Microbiology 71, no. 7 (July 1, 2005): UVHVVR, Programi preiskav za ugotavljanje navzočnosti škodljivih organizmov rastlin za leto str Wells, J. M., B. C. Raju, H.-Y. Hung, W. G. Weisburg, L. Mandelco-Paul, and D. J. Brenner. Xylella fastidiosa gen. nov., sp. nov: Gram-Negative, Xylem-Limited, Fastidious Plant Bacteria Related to Xanthomonas Spp. International Journal of Systematic Bacteriology 37, no. 2 (April 1, 1987):
Težave z bakterijo Pseudomonas syringae pv
Zbornik predavanj in referatov 9. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo 461 Nova Gorica, 4. 5. marec 2009 TEŽAVE Z BAKTERIJO Pseudomonas syringae pv. syringae PRI PRIDELAVI SADILNEGA
Prikaži večRE_QO
Evropski parlament 2014-2019 Dokument zasedanja B8-0514/2018 5.11.2018 PREDLOG RESOLUCIJE k vprašanju za ustni odgovor B8-0417/2018 v skladu s členom 128(5) Poslovnika o lymski boreliozi (2018/2774(RSP))
Prikaži večVečna pot 2, SI-1000 Ljubljana VABILO Otrokov svet je svež, nov in lep, poln vznemirjenj, čudenja in presenečenj in prav tak je slovenski gozd! Gozdar
VABILO Otrokov svet je svež, nov in lep, poln vznemirjenj, čudenja in presenečenj in prav tak je slovenski gozd! je v zadnjih letih pridobil številne izkušnje in znanja za podporo privlačnejšemu vzgojnoizobraževalnemu
Prikaži večENV _factsheet_bio_SL.indd
NARAVA IN BIOTSKA RAZNOVRSTNOST Kaj to pomeni za vas? Biotska raznovrstnost pomeni raznolikost življenja na našem planetu. Je temelj naše blaginje in gospodarstva. Pri preskrbi s hrano in vodo, pa tudi
Prikaži večRezultati spremljanja pojava fitoplazem AP (Candidatus phytoplasma mali) in PD (Candidatus phytoplasma pyri) v Sloveniji
Zbornik predavanj in referatov 9. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo 255 Nova Gorica, 4. 5. marec 2009 REZULTATI SPREMLJANJA POJAVA FITOPLAZEM AP (CANDIDATUS PHYTOPLASMA MALI)
Prikaži večCOM(2017)546/F1 - SL
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 26.9.2017 COM(2017) 546 final POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU Vmesna ocena Uredbe (EU) št. 652/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o določbah za upravljanje
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Kokolj
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO Sektor za strukturno politiko in podeželje RAZVOJ PODEŽELJA ELJA Ljubljana, 13.2. 2006 Janja Kokolj Prošek I. NAČRTOVANJE II. RAZVOJNI
Prikaži večZbornik predavanj in referatov 13. Slovenskega posvetovanje o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo Rimske Toplice, marec 2017 VPLIV MEHANIČNEGA
VPLIV MEHANIČNEGA ODSTRANJEVANJA LISTJA NA ZMANJŠANJE INFEKCIJSKEGA POTENCIALA JABLANOVEGA ŠKRLUPA (Venturia inaequalis) Jože MIKLAVC 1, Boštjan MATKO 2, Miro MEŠL 3, Marjeta MIKLAVC 4, Biserka DONIK PURGAJ
Prikaži večNadzor UVHVVR nad prehranskimi in zdravstvenimi trditvami mag.Nadja Škrk Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Ljubljana, decembe
Nadzor UVHVVR nad prehranskimi in zdravstvenimi trditvami mag.nadja Škrk Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Ljubljana, december 2018 Glavni cilj živilske zakonodaje je zagotoviti varovanje
Prikaži večZbornik predavanj in referatov 11. Slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo Bled, marec 2013 VPLIV METODE OCENJEVANJA ST
VPLIV METODE OCENJEVANJA STOPNJE OKUŽBE PRI DOLOČANJU UČINKOVITOSTI FUNGICIDOV ZA ZATIRANJE OIDIJA VINSKE TRTE (Erysiphe necator) Stanislav VAJS 1, Mario LEŠNIK 2, Jože MIKLAVC 3, Boštjan MATKO 4, Miroslav
Prikaži večNAJBOLJŠE PRAKSE ZA VARNO IN UČINKOVITO NANAŠANJE FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV Zmanjšajte zanašanje in obdržite fitofarmacevtska sredstva na svojem pose
NAJBOLJŠE PRAKSE ZA VARNO IN UČINKOVITO NANAŠANJE FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV Zmanjšajte zanašanje in obdržite fitofarmacevtska sredstva na svojem posevku Ta letak vam nudi informacije o dobrih kmetijskih
Prikaži večOpozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o izvajanju
Prikaži večWorkhealth II
SEMINAR Development of a European Work-Related Health Report and Establishment of Mechanisms for Dissemination and Co- Operation in the New Member States and Candidate Countries - WORKHEALTH II The European
Prikaži večOcena stanja za območje Natura 2000 na porečju Voglajne
Ocena stanja za območje Natura 2000 na porečju Voglajne končno poročilo Miklavž na Dravskem polju junij 2014 Projekt: Ocena stanja za območje Natura 2000 na porečju Voglajne končno poročilo Naročnik: Ministrstvo
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Prek-kakovost-zraka [Samo za branje]
Kakovost zraka v bivalnih prostorih doc. dr. Matjaž Prek, univ. dipl. inž. str. 25. januar 2018 ZAKON o graditvi objektov (ZGO-1) 9. člen (gradbeni predpisi) (1) Z gradbenimi predpisi se za posamezne vrste
Prikaži večObrazec P1: Ponudbeni obrazec Formular P2: Angebot Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline in Zveza lastnikov gozdov Slovenije Licitacija vrednejše
Obrazec P1: Ponudbeni obrazec Forular P2: Angebot Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline in Zveza lastnikov gozdov Slovenije Licitacija vrednejšega lesa 2011 - Wertholzsubission 2011 esser c f 3 (EUR/3)
Prikaži večUčinkovitost nadzora nad varnostjo živil
Revizijsko poročilo Učinkovitost nadzora nad varnostjo živil 19. junij 2013 Računsko sodišče Republike Slovenije http://www.rs-rs.si 1 Predstavitev revizije Revidiranec: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje
Prikaži več(Microsoft PowerPoint - Predstavitev IJS kon\350na.ppt)
Institut 'Jožef Stefan' Urban Šegedin Fotokatalizatorji s superiornimi lastnostmi Sinteza stabilnega tetragonalnega cirkonijevega oksida v obliki tankih plasti. Povečana učinkovitost razgradnje nevarnih
Prikaži večNaslov
Kriminaliteta v mestnih občinah v Republiki Sloveniji KATJA EMAN ROK HACIN 1 Uvod Meško (2016) kriminaliteto zločinstvenost ali hudodelstvo opredeli kot skupek ravnanj, ki napadajo ali ogrožajo tako temeljne
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Prva LIFE delavnica za pripravo prijav Ljubljana, 15. in 16. januar 2019 Program 1. LIFE delavnice za pisanje prijav: Program delavnice Trajanje Naslov sklopa Nosilec 08.30 09.00 Registracija udeležencev
Prikaži večMicrosoft Word - 10petrovic.doc
Acta agriculturae slovenica, 83-2, november 2004 str. 313-322 Agrovoc descriptors: phytoplasmas, laboratory diagnosis, disease control, disease surveys, data collection Agris category code: H20 COBISS
Prikaži večŠtevilka:
Projektna naloga za KARTIRANJE NEGOZDNIH HABITATNIH TIPOV NA LIFE- IP NATURA.SI PROJEKTNIH OBMOČJIH SKLOP 1: Območje: SLOVENSKA ISTRA vzhod Območje: SLOVENSKA ISTRA zahod 1. UVOD SKLOP 2: Območje: VOLČEKE
Prikaži večVarstvo hrošča puščavnika v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib Monitoring puščavnika (Osmoderma eremita) v letu 2018 Vmesno poročilo Nac
Varstvo hrošča puščavnika v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib Monitoring puščavnika (Osmoderma eremita) v letu 2018 Vmesno poročilo Nacionalni inštitut za biologijo (NIB) Ljubljana, november
Prikaži večUpravljanje gozdnih habitatnih tipov in vrst v izbranih območjih Natura 2000 ob Muri IZVEDENI VARSTVENI UKREPI Štefan Kovač Dr. Gregor Božič Zaključna
Upravljanje gozdnih habitatnih tipov in vrst v izbranih območjih Natura 2000 ob Muri Štefan Kovač Dr. Gregor Božič Zaključna konferenca, Radenci, 29. 11. 2016 CILJI IZVEDENIH VARSTVENIH UKREPOV A/Krepitev
Prikaži večMicrosoft Word - 19marn.doc
Acta agriculturae Slovenica, 87-2, september 2006 str. 393-402 Agrovoc descriptors: stone fruits, plum pox potyvirus, infection, disease control, sampling, disease surveillance, morbidity Agris category
Prikaži večKazalnik dostopa do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti v Sloveniji - pojasnilo: Kazalnik dostopa do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti v S
Kazalnik dostopa do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti v Sloveniji - pojasnilo: Kazalnik dostopa do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti v Sloveniji temelji na rezultatih monitoringa pitne vode,
Prikaži večBOLEZNI KOSTI
BOLEZNI KOSTI Glavni vzroki za osteoporozo so: družinska nagnjenost k osteoporozi, pomanjkanje kalcija v prehrani, pomanjkanje gibanja, kajenje, pretirano pitje alkohola in zgodnja menopavza. Zdravljenje:
Prikaži večPREPREČUJMO ŠIRJENJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V VRTCU Navodila za zdravje (2018/19)
PREPREČUJMO ŠIRJENJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V VRTCU Navodila za zdravje (2018/19) Želja nas vseh, tako staršev kot tistih, ki delamo z otroki v vrtcu je, da bi bili otroci zdravi in bi se v vrtcu dobro počutili.
Prikaži večPowerPoint Presentation
LIFE onkraj OBZORJA Ljubljana, 4. april 2019 Predstavitev projektov LIFE ReBirth in H2020 Cinderela Ana Mladenovič, Alenka Mauko Pranjić Zavod za gradbeništvo Slovenije LIFE14 CAP/SI/000012 Predstavitev
Prikaži večMicrosoft Word - Obrazec - objava zagovora mag_delo MSc (3).doc
Z A G O V O R A M A G I ST R S K E G A Rok Turniški absolvent študijskega programa: Magistrski študijski program druge stopnje AGRONOMIJA bo v četrtek, 29. 9. 2016 ob 08:00 v prostoru 'A2 - oddelek za
Prikaži večI.5 ANALIZA UPORABE ZDRAVSTVENIH STORITEV PRI STAREJ IH SLOVENCIH: PRVI REZULTATI 4. VALA RAZISKAVE SHARE Rok Hren, Inštitut za matematiko, fiziko in
I.5 ANALIZA UPORABE ZDRAVSTVENIH STORITEV PRI STAREJ IH SLOVENCIH: PRVI REZULTATI 4. VALA RAZISKAVE SHARE Rok Hren, Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko, Univerza v Ljubljani Valentina Prevolnik
Prikaži večKAV A
KAV A SPLOŠNO Kava je napitek iz prevretih zmletih zrn rastline kavovca. Je tradicionalno poživilo. V Evropo so kavo prvi prinesli beneški trgovci v 17. stoletju Uspeva v Afriki, Ameriki, Indoneziji in
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Predlogi načrtovalskih rešitev PUN2000 za gozdove Dragan Matijašić, ZGS Ljubljana, 6.5.2015 Maribor, 7.5.2015 Namen predstavitve Dopolnitve Priročnika o izdelavi GGN GGE Ekocelice Pregled stanja Izločanje
Prikaži večEVROPSKE REFERENČNE MREŽE POMOČ PACIENTOM Z REDKIMI ALI KOMPLEKSNIMI BOLEZNIMI Share. Care. Cure. zdravje
EVROPSKE REFERENČNE MREŽE POMOČ PACIENTOM Z REDKIMI ALI KOMPLEKSNIMI BOLEZNIMI Share. Care. Cure. zdravje KAJ SO EVROPSKE REFERENČNE MREŽE? Evropske referenčne mreže združujejo zdravnike in raziskovalce
Prikaži večSrednja poklicna in strokovna šola Bežigrad - Ljubljana Ptujska ulica 6, 1000 Ljubljana STATISTIKA REGISTRIRANIH VOZIL V REPUBLIKI SLOVENIJI PROJEKTNA
Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad - Ljubljana Ptujska ulica 6, 1000 Ljubljana STATISTIKA REGISTRIRANIH VOZIL V REPUBLIKI SLOVENIJI PROJEKTNA NALOGA Mentor: Andrej Prašnikar (tehnično komuniciranje)
Prikaži večMicrosoft Word - Visoko_citirane_3.doc
Visoko citirane objave (1%) v obdobju 23-213 glede na predhodno obdobje Visoko citirane objave so znanstvene objave, ki se po številu citatov uvrščajo v zgornji odstotek najbolj citiranih objav. Gibanje
Prikaži večPripravil: Rade Pribaković Brinovec Ljubljana, MKB-10 AM, ver.6, POGLAVJE 4. ENDOKRINE, PREHRANSKE (NUTRICIJSKE) IN PRESNOVNE (METABOLIČNE)
Pripravil: Rade Pribaković Brinovec Ljubljana, 10.12.2012 MKB-10 AM, ver.6, POGLAVJE 4. ENDOKRINE, PREHRANSKE (NUTRICIJSKE) IN PRESNOVNE (METABOLIČNE) BOLEZNI (E00 E89) To poglavje vsebuje naslednje sklope:
Prikaži večDiapozitiv 1
Ukrepi kmetijske politike v naslednjem programskem obdobju Mednarodni strokovni posvet»lombergarjevi dnevi«mag. Marjeta Bizjak REFORMA SKP po 2020 EN STRATEŠKI NAČRT ukrepov SKP za državo: neposredna plačila,
Prikaži večMicrosoft Word - ribištvo.docx
Gregorčičeva 20 25, Sl-1001 Ljubljana T: +386 1 478 1000 F: +386 1 478 1607 E: gp.gs@gov.si http://www.vlada.si/ NUJNI POSTOPEK PREDLOG EVA 2017-2330-0079 ZAKON O SPREMEMBAH ZAKONA O MORSKEM RIBIŠTVU I.
Prikaži večREZULTATI ANALIZ MIVKE IN SOLATE PO POŽARU V PODJETJU FRAGMAT Na NIJZ smo v petek, 21. junija 2019, prejeli Poročilo o preiskavah mivke, odvzete v Vrt
REZULTATI ANALIZ MIVKE IN SOLATE PO POŽARU V PODJETJU FRAGMAT Na NIJZ smo v petek, 21. junija 2019, prejeli Poročilo o preiskavah mivke, odvzete v Vrtcu Martina Krpana v Cerknici ter danes, v sredo 26.
Prikaži več(Regijsko_poročilo_SVIT)
ODZIVNOST V PROGRAM SVIT V ZDRAVSTVENI REGIJI NOVO MESTO V LETU 2016 Rak na debelem črevesu in danki je zelo resen zdravstveni problem, ker je v Sloveniji to druga najpogosteje odkrita oblika raka. Pomembno
Prikaži večEVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2017) 5518 final IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 615/2014
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 9.8.2017 C(2017) 5518 final IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne 9.8.2017 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 615/2014 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe (EU) št. 1306/2013
Prikaži večtekmovalci_kat
kategorija: Mulčki 1 13 Urh Luznar 2008 100 100 100 100 90 100 100 100 100 90 90 0 1070 2 12 Vid Šolar 2008 90 90 80 80 100 80 90 90 70 100 80 0 950 3 11 Miha Lušina 2008 60 80 90 90 70 90 80 80 40 70
Prikaži večPowerPoint Presentation
Letna konferenca Katedre za Biotehnologijo POMEN BIOTEHNOLOGIJE IN MIKROBIOLOGIJE ZA PRIHODNOST: VODA 18-19.1.2007 Definiranje okolja mikroorganizmov David Stopar Izr. prof. dr. David Stopar Univerza v
Prikaži večMicrosoft Word - agrobilten_ doc
Dekadni bilten vodnobilančnega stanja v Sloveniji 1. april 3. april 9 OBVESTILO Ob prehodu v drugo polovico aprila so se tla že zelo izsušila. A visoke temperature zraka so popustile in po večini Slovenije
Prikaži večMasivni gotovi parketi Hitrost vgradnje Enostavnost vgradnje Življenjska doba Cenovna ugodnost Talno ogrevanje Obseg programa Možnost obnove Toplina /
Masivni gotovi parketi Hitrost vgradnje Enostavnost vgradnje Življenjska doba Cenovna ugodnost Talno ogrevanje Obseg programa Možnost obnove Toplina / karakter... so naložba za več generacij, saj so zaradi
Prikaži večZavod sv. Stanislava Škofijska klasična gimnazija VPLIV KISLEGA DEŽJA NA RASTLINE poskus pri predmetu biologija
Zavod sv. Stanislava Škofijska klasična gimnazija VPLIV KISLEGA DEŽJA NA RASTLINE poskus pri predmetu biologija KAZALO: 1 UVOD...3 2 MATERIAL...4 POSTOPEK...4 3 SKICA NASTAVITVE POSKUSA...5 4 REZULTATI...6
Prikaži večKATALOG ROCAJI.CDR
Pohištveni roèaji POHIŠTVENI ROČAJI leseni 01-05 kovinski 06-23 plastièni 24-28 aktivno kazalo plastika + les 28 kovina + les 29 kovina + plastika 42-45 kovina + usnje 46 kliknite z miško na skupino (
Prikaži večFIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA
FIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA SE SPOMNITE SREDNJEŠOLSKE FIZIKE IN BIOLOGIJE? Saša Galonja univ. dipl. inž. arh. ZAPS marec, april 2012 Vsebina Kaj je zvok? Kako slišimo? Arhitekturna akustika
Prikaži večPowerPoint Presentation
SPREMEMBE V OBDAVČITVI DOHODKA OD PRIDELAVE JAGOD mag. Vesna Velikonja, univ.dipl.inž.kmet. Specialistka za agrarno ekonomiko KGZS - ZAVOD LJ 1. Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) JAVNE FINANCE JAVNI PRIHODKI
Prikaži večPREVENTIVA in PRESEJANJE - Mateja Bulc
PREVENTIVA in PRESEJANJE v RADM MATEJA BULC Vrste preventive Priložnost ali breme? Benefits Mortality 2018 Men die younger, but life expectancy is rising quicker men: death at 74 (average) +10 y in 30
Prikaži večZasebni neprofitni radijski program: Radio Ognjišče A. H., M. Š., J. Š. in J. B.
Zasebni neprofitni radijski program: Radio Ognjišče A. H., M. Š., J. Š. in J. B. ZASEBNI NEPROFITNI RADIJSKI PROGRAM Pokritost Poglavitne značilnosti Javni servis nacionalna S svojimi programi zagotavlja
Prikaži večJunij2018
ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 30. junija 2018 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 3.427 ilegalnih prehodov državne meje. Lani so obravnavali
Prikaži večPravilno podiranje drevesa. Ogromne količine lesa. (sliki iz: Spravilo lesa s pomočjo velikega tovornjaka. Veliki
Pravilno podiranje drevesa. Ogromne količine lesa. (sliki iz: http://www.ggsg.si/gozdarstvo.aspx) Spravilo lesa s pomočjo velikega tovornjaka. Veliki kompleksi gozda. Kaj je gozdarstvo... Gozdarstvo je
Prikaži večOS Podgora
Vzgoja sadik paradižnika, feferonov, paprike, jajčevcev, zelene S kmetijskim krožkom smo začeli že januarja 2010. Ker pozimi ni dela na vrtu, smo vzgajali sadike (135 kom) na okenskih policah šole. Nekaj
Prikaži večCepljenje proti okužbam s HPV (predavanje za starše)
Cepljenje proti okužbam s humanimi papilomavirusi (HPV) predstavitev za starše Cepljenje in cepiva S cepljenjem izzovemo imunost tako, da s cepivom v telo vnesemo oslabljene ali uničene bakterije, viruse
Prikaži večDiapozitiv 1
Toplotni pasovi in podnebni tipi Toplotni pasovi: so območja, ki se v obliki pasov raztezajo okrog zemeljske oble. Ločimo: Tropski pas Subtropski pas Zmerno topli pas Subpolarni pas Polarni pas Znotraj
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - 14 IntrerspecifiOna razmerja .ppt
IV. POPULACIJSKA EKOLOGIJA 14. Interspecifična razmerja Št.l.: 2006/2007 1 1. INTERSPECIFIČNA RAZMERJA Osebki ene vrste so v odnosih z osebki drugih vrst, pri čemer so lahko ti odnosi: nevtralni (0), pozitivni
Prikaži večMicrosoft Word - bilten doc
Dekadni bilten stanja vodne bilance kmetijskih tal v Sloveniji 11. do 20. avgusta 2011 OBVESTILO Spet je nastopila vročina. Vremenske razmere so idealne za dozorevanje zgodnjih sort hrušk in jablan, ki
Prikaži večPowerPointova predstavitev
»ŠTUDIJA O IZVEDLJIVOSTI PROJEKTA PRIDELAVE IN PREDELAVE SLADKORNE PESE«Državni svet. 14.11. 2013 Prof. dr. Črtomir Rozman Svetovna proizvodnja sladkorja 123 držav: 80% sladk. Trs, 20 % sladk. Pesa 43
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - −omen_Baènik
Strupene kovine v izobraževanju kaj in kako? Andreja Bačnik, ZRSŠ Agnes Šömen Joksić, ZZV Koper Vsebina Opravimo z izrazom težke kovine Razmejimo: elementi kovine strupene kovine Biogeokemijsko kroženje
Prikaži večMicrosoft Word - Objave citati RIF in patentne prijave za MP.doc
Primerjalna analiza gibanja števila objav, citatov, relativnega faktorja vpliva in patentnih prijav pri Evropskem patentnem uradu I. Uvod Število objav in citatov ter relativni faktor vpliva so najbolj
Prikaži večbrosura2.indd
sintezna biologija brosura2.indd 1 8.9.2007 12:05:08 Sintezna biologija - kaj je to? Sintezna biologija je nova veja znanosti, ki združuje biološke, kemijske in inženirske pristope. Gradi predvsem na uveljavljenih
Prikaži več2019 QA_Final SL
Predhodni prispevki v enotni sklad za reševanje za leto 2019 Vprašanja in odgovori Splošne informacije o metodologiji izračuna 1. Zakaj se je metoda izračuna, ki je za mojo institucijo veljala v prispevnem
Prikaži večZaščita rastlin z naravnimi piretrini
Zaščita rastlin z naravnimi piretrini - piretrini, prednosti, opisi škodljivcev Kaj so naravni piretrini? Naravni piretrini so rastlinski izvlečki, ki imajo odlično insekticidno delovanje. Zato se uporabljajo
Prikaži večTermin in lokacija izvedbe Naslov delavnice Ciljna skupina Cilji in/ali kratek opis Izvajalec Kontaktni e-naslov 6. oktober 2018 Gimnazija Franceta Pr
Termin in lokacija izvedbe Naslov delavnice Ciljna skupina Cilji in/ali kratek opis Izvajalec Kontaktni e-naslov 6. oktober 2018 Gimnazija Franceta Prešerna, Kranj (ponovitev izvedbe 23. oktobra na OE
Prikaži večNacionalna mreža NVO s področja javnega zdravja 25X25 I. srečanje članic mreže in ostalih NVO s področja javnega zdravja 8. april 2013, dvorana Krke,
Nacionalna mreža NVO s področja javnega zdravja 25X25 I. srečanje članic mreže in ostalih NVO s področja javnega zdravja 8. april 2013, dvorana Krke, d. d., Dunajska cesta 65, Ljubljana vodja projekta:
Prikaži večeko projet in ostali za spletno stran
VODA KOT ŽIVLJENJSKA VREDNOTA N Rozina Kramar Daniela Huber Tkalec, Gizela Vidak Cilji: -razumevanje pomena vode za živa bitja, -spodbujati otroke k razmišljanju o pomenu vode, -iskati izvirne ideje za
Prikaži večBioremediation of waste wood, overview of advantages and disadvantages
»PRAVILNA IZBIRA, OBDELAVA IN ZAŠČITA LESA«Miha Humar Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo Društvo Rigelj Ljubljana, 12. marec 2015 Vsebina Zaščita lesa Kateri les izbrati
Prikaži večPALLIARE PROJECT Medprofesionalno izkustveno učenje: usposabljanje kvalificirane delovne sile na področju demence za uporabo na dokazih temelječih izb
PALLIARE PROJECT Medprofesionalno izkustveno učenje: usposabljanje kvalificirane delovne sile na področju demence za uporabo na dokazih temelječih izboljšav v okviru oskrbe pri napredovani demenci in družinske
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Antibiotična kirurška profilaksa Prof. dr. Bojana Beović, dr. med. Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana European Centre for Disease Prevention and Control. Point prevalence
Prikaži večInstitut Jožef Stefan CENTER ZA ENERGETSKO UČINKOVITOST TRAJNOSTNA ENERGETIKA DO LETA 2050 Andreja Urbančič, CENTER ZA ENERGETSKO UČINKOVITOST Program
TRAJNOSTNA ENERGETIKA DO LETA 2050 Andreja Urbančič, Program strokovnih izobraževanj»kakovostna energetska obnova zgradb«mednarodni OBRTNI SEJEM, Celje 17.09.2012 VSEBINA PREDSTAVITVE Vizija trajnostne
Prikaži večPonudba/predračun - osnova, v.1
Poročilo o izvedeni nalogi Spremljanje zdravstvene ustreznosti pitne vode - Pomurski vodovod sistem A Evidenčna oznaka: 2141a-14/8024-19/48541 18.03.37635 EKO-PARK D.O.O. LENDAVA, JAVNO PODJETJE OKO-PARK
Prikaži večRef. Call/ Project acronym/ Project Title in ITALIAN Ref. Call/ Project acronym/ Project Title in SLOVENE
3.3 Znanje o izboljšanju tehnologij v pridelavi tradicionalne hrane RPREGLED PARAMETROV KAKOVOSTI KRAŠKIH VINOGRADOV V LETU 2011 Bando pubblico di riferimento: AGROTUR Agrutiristica Carsica Bando pubblico
Prikaži večGLOSSARY OF PHYTOSANITARY TERMS
Angleški izraz Francoski izraz Slovenski izraz Angleška definicija Slovenska definicija Additional declaration déclaration supplémentaire Dopolnilna izjava A statement that is required by an importing
Prikaži večDiapozitiv 1
ERASMUS+ MOBILNOSTI Štud. leto 2018/2019 http://www.erasmusplus.si/ Erasmus koda: SI LJUBLJA01 26 DRŽAV EU + LIBANON http://www.ectsma.eu/ectsma.html MEDICINSKA FAKULTETA je od leta 2008 polnopravna članica
Prikaži večPrilagajanje kmetijstva na podnebne spremembe – pomoč AGROMETEOROLOGIJE pri izboljšanju upravljanja z vodo
MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE REPUBLIKA SLOVENIJA Vojkova 1b, 1000 Ljubljana p.p. 2608, tel.: +386(0)1 478 40 00 fax.: +386(0)1 478 40 52 Prilagajanje kmetijstva
Prikaži večUREDBA KOMISIJE (EU) 2017/ z dne 3. marca o spremembi Priloge I k Uredbi (ES) št. 1334/ Evropskega parlamenta in
L 58/14 SL UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/378 z dne 3. marca 2017 o spremembi Priloge I k Uredbi (ES) št. 1334/2008 Evropskega parlamenta in Sveta glede uporabe nekaterih aromatičnih snovi (Besedilo velja za
Prikaži večŠtevilka: 62-4/2014
OE NOVO MESTO Muzejska 5 SI-8000 Novo mesto t +386 7 39 34 195 f +386 7 39 34 101 www.nijz.si info@nijz.si ID DDV: SI 44724535 TRR: 011006000043188 ODZIVNOST V PROGRAM SVIT V ZDRAVSTVENI REGIJI NOVO MESTO
Prikaži večZAGOTAVLJANJE IN IZBOLJŠEVANJE KAKOVOSTI ORGANIZIRANE PREHRANE OTROK IN MLADOSTNIKOV
NACIONALNI STROKOVNI POSVET ZAGOTAVLJANJE IN IZBOLJŠEVANJE KAKOVOSTI ORGANIZIRANE PREHRANE OTROK IN MLADOSTNIKOV Rezultati nadzora in zagotavljanje varnosti hrane v institucionalnih kuhinjah Ljubljana,
Prikaži večVSEBINSKI NASLOV SEMINARSKE NALOGE
Univerza v Ljubljani Naravoslovnoteniška fakulteta Oddelek za tekstilstvo VSEBINSKI NASLOV SEMINARSKE NALOGE TITLE IN ENGLISH Avtorja: Študijska smer: Predmet: Informatika in metodologija diplomskega dela
Prikaži večRevizijsko poročilo: Učinkovitost nadzora nad varnostjo živil
Učinkovitost nadzora nad varnostjo živil Učinkovitost nadzora nad varnostjo živil Številka: 320-11/2011/340 Ljubljana, 19. junija 2013 4 NADZOR NAD VARNOSTJO ŽIVIL Povzetek R ačunsko sodišče je izvedlo
Prikaži večNa podlagi 20
Uradni list RS, št. 94/2005 Na podlagi 20., 21., 22., 23., 41., 42., 43., 44., 45., 49. in 50. člena zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 23/05, uradno prečiščeno besedilo) izdaja
Prikaži večFolie 1
S&TLabs Innovations mag. Damjan Kosec, S&T Slovenija d.d. marec 2013 S&TLabs Laboratorij za inovacije in razvoj spletnih in mobilnih informacijskih rešitev Kako boste spremenili svoj poslovni model na
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - MK 3 tehnicni sistemi.ppt
Opredelitev tehničnega sistema Proces prenosa naravnih sistemov v tehnični sisteme, kot posledica človekovega ustvarjanja 1 Uvod - kaj predstavlja tehnični sistem, splošni primeri Predstavitev primera
Prikaži večNASLOV PREDAVANJA IME IN PRIIMEK PREDAVATELJA
PODATKI VLADNIH INFORMACIJSKIH SISTEMOV MED ZAHTEVAMI PO JAVNI DOSTOPNOSTI IN VAROVANJEM V ZAPRTIH SISTEMIH mag. Samo Maček, mag. Franci Mulec, mag. Franc Močilar UVOD Razvrščanje dokumentov: odprta družba,
Prikaži večPREVENTIVA in PRESEJANJE - Mateja Bulc
PREVENTIVA in PRESEJANJE v RADM MATEJA BULC Vrste preventive Priložnost ali breme? 2002 Vzrok smrti SKUPAJ Neoplazme Bolezni obtočil Bolezni dihal Bolezni prebavil Poškodbe, zastrupitve Spol - SKUPAJ 18.701
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - MK 3 tehnicni sistemi.ppt
Opredelitev tehničnega sistema Proces prenosa naravnih sistemov v tehnični sisteme, kot posledica človekovega ustvarjanja 1 Uvod - kaj predstavlja tehnični sistem, splošni primeri Predstavitev primera
Prikaži večMicrosoft Word - ARRS-MS-BR-07-A-2009.doc
RAZPIS: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Federativno Republiko Brazilijo v letih 2010 2012 (Uradni list RS št. 53/2009) Splošna opomba: Vnosna
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Značilnosti odzivanja ciljne populacije v Program Svit Tatjana Kofol Bric, Marcel Kralj, Aleš Korošec, Dominika Novak Mlakar, Tanja Metličar, Ana Lucija Škrjanec SVITOVI DNEVI 2014 Vključevanje oseb v
Prikaži večPRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Raba: Za splošno znane resnice. I watch TV sometim
PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?
Prikaži večMilan Repič Učinki sprememb gnojenja z dušičnimi gnojili pri pridelavi-LD [Združljivostni način]
Učinki sprememb gnojenja z dušičnimi gnojili pri pridelavi poljščin v praksi Milan Repič, ŽIPO Lenart Drago Majcen, Karsia Dutovlje d.o.o Draga Zadravec KGZS-Zavod Maribor Razlogi za spremembe Strokovno
Prikaži večPoročilo o izvedeni nalogi, ver.1.4
Poročilo o izvedeni nalogi Spremljanje zdravstvene ustreznosti pitne vode - Pomurski vodovod sistem A Evidenčna oznaka: 2141a-14/8024-19/24348 07.04.43056 EKO-PARK D.O.O. LENDAVA, JAVNO PODJETJE OKO-PARK
Prikaži večIZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/ z dne 30. oktobra o odobritvi dajanja na trg bazičnega izolata beljakovin sirotke
31.10.2018 SL L 272/23 IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/1632 z dne 30. oktobra 2018 o odobritvi dajanja na trg bazičnega izolata beljakovin sirotke iz kravjega mleka kot novega živila v skladu z Uredbo
Prikaži večPowerPoint Presentation
Naslov prispevka STORITVE SOC ŠT.3 ter SOC ŠT.4 Peter Šprajc, Ministrstvo za javno upravo Andrej Skamen, S&T Slovenija d.d.. 10.12.2018 AGENDA pravna podlaga za izvajanja storitev opis SOC storitve 3 opis
Prikaži večMicrosoft Word - rogelj-rosus06_4.doc
Zbornik prispevkov strokovne konference ROSUS 2006 Računalniška obdelava slik in njena uporaba v Sloveniji 2006, Maribor, 23. marec 2006. PORAVNAVA MEDICINSKIH SLIK Peter Rogelj, Stanislav Kovačič Univerza
Prikaži večSvet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 P
Svet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 Prejemnik: delegacije Št. predh. dok.: 14755/17 Zadeva:
Prikaži večPROGRAM nacionalnega usposabljanja»le z drugimi smo«ljubljana 24. in 25. april 2017 ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana Prijave: Katis, MIZŠ Infotočk
PROGRAM nacionalnega usposabljanja»le z drugimi smo«ljubljana 24. in 25. april 2017 ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana Prijave: Katis, MIZŠ Infotočka: info@lezdrugimismo.si Vključevanje, slovenščina,
Prikaži večSpremljanje in obvladovanje stroškov
Spremljanje in obvladovanje stroškov v podjetjih mag. Jana Trbižan Dnevni red Razvrščanje in razmejevanje stroškov Ugotavljanje stroškov po dejavnostih Obvladovanje stroškov 1 Pomembno je poznati stroškovna
Prikaži več