DOLENJSKI Št. 36 (807) Leto XVI NOVO MESTO, četrtek, 9. septembra 1965 LIST RAZVOJ ŠOLSTVA JE NEPOSREDNO ODVISEN OD RASTI PROIZVODNJE Po slavnostnem z

Transkripcija

1 DOLENJSKI Št. 36 (807) Lto XVI NOVO MESTO, čtrtk, 9. sptmbra 965 LIST RAZVOJ ŠOLSTVA JE NEPOSREDNO ODVISEN OD RASTI PROIZVODNJE Po slavnostnm zborovanju proizvajalcv občin Trbnj so s vsi udlžnci zbora, gostj in ljudski poslanci s prdstavniki občinsk skupščin v soboto ob.30 napotili prd vliko, novo šolsko poslopj ponos Trbnja in vs trbanjsk občin. Ivan Gol, prdsdnik občinsk skupščin j potm, ko j moški pvski zbor pod dirigntom Vilkom Vidčnikom zapl nkaj psmi, začl slavj prd novo šolo, pri čmr j pozdravil zbran občan, gost in md njimi š posbj prdsdnika izvršnga svta Slovnij tovariša Janka Smolta. Po nagovoru, ki ga v cloti objavljamo, j tovariš prdsdnik Smol prrzal trak prd vhodom v lpo novo šolo, množica prbivalcv pa si j nato z gosti vrd ogldala svtl, prostorn učilnic, kabint, stransk prostor, razstavo slik tov. Magvara s Čatža in zlasti tudi prkrasno tlovadnico, kakršn nima dalč naokoli nobna osnovna šola. Tovariš Janko Smol j ob otvoritvi šol djal: ' Današnji dogodk j za trbanjsko občino ndvomno zlo pommbn in prdstavlja no izmd zunanjih manifstacij naprdka in vaših dosžnih rzultatov dla, ki so plod skupnih požrtvovalnih naporov občanov Trbnj in vaš občinsk skupščin. Novo šolsko poslopj j vidn izraz skupnih druž- ' bnih prizadvanj, da ustvarimo ustrzn dlovn poboj Za sodobno vzgojo in izobražvanj naših otrok. Osmltna osnovna šola j v današnjm času nujno ;;»)trbna vsj mladini, kr dosžna stopnja gospodarskga in kulturnga razvoja prdvsm trja bolj izobražnga dlavca kot nkoč. Včj zahtv, k; jih postavljamo prd naš šolstvo, pa trjajo polg drugga zlasti ustrznjš matrialn pogoj za dlo šol, čmur smo v zadnjih ltih posvtili prcjšnjo pozornost, saj smo v dvh dstltjih obnovili in modrnizirali skoraj polovico osnovnošolskga prostora in zgradili 20 novih, po včini včjih osnovnošolskih poslopij. Zaradi naglga gospo,- darskga razvoja in industrializacij s j prdvsm v zadnjm dstltju močno sprmnila poklicna struktura našga prbivastva, kakor tudi rgionalna razmstitv prbivalstva v Slovniji. Tak,- mu stanju s j morala naglo prilagajati tudi mrža osnovnih gol in izgradnja šolskga prostora. V nkdaj gospodarsko zaostalih krajih so zrasl nov popoln osnovn šol, ki so zamnjal nižj organiziran šol. T šol, kakršna j tudi vaša šola v Trbnjm, odpirajo nov možnosti nadaljnjga strokovnga izobražvanja vsm, ki imajo za to nagnjnj in sposobnosti. Lani j skupščina socialističn rpublik Slovnij razpravljala o prspktivnm razvoju šolstva in sprjla stališča gld razvoja osnovnga šolstva v prihodnjm obdobju. Ena izmd bistvnih nalog j vskakor čimprj ustvariti pogoj, ki bodo omogočili včini učncv, da uspšno končajo osnovno šolo. To pa bo trjalo nadaljnjo izgradnjo novga šolskga prostora, postopno odpravo trtj in drug izmn pouka, prslitv šol iz dotrajanih zgradb in najtih prostorov, skrbno in intnzivno organizacijo prdšolsk vzgoj, varstvo šoloobvznih učncv, za kar vs bo trba ustvariti ustrzn matrialn pogoj. Ursničvanj th nalog bo kot doslj zahtvalo znatna družbna matrialna srdstva, ki jih bo trba zagotoviti v skladu z našimi potrbami in možnostmi. Ob pomoči širš družbn skupnosti j bilo ž lani zgrajnih polg drugih šolskih zgradb 7 novih osnovnošolskih poslopij, vč šol pa j bilo prnovljnih in razširjnih z dozidavami. Lani j rpublika zagotovila z dolgoročnimi krditi pri th gradnjah v gospodarsko šibkjših občinah 42 milijonov din. Iz th srdstv j bilo 65 milijonov din dodljnih za gradnjo osnovn šol v Trbnjm. Občina Trbnj j ltos dobila š 82 milijonov dinarjv dolgoročnga posojila za dokončanj vsh dl. Ltos pa j bilo zagotovljnih v rpubliškm proračunu,8 milijard dinarjv za krditiranj nadaljnj izgradnj osnovnih šol. Vsa ta prizadvanja so ndvomno zlo pommbna (Nadaljvanj na 2. str) 0-!&tnica L I S C E Jutri zvčr bo dlovni kolktiv konfkcij»lisca«v Svnici slovsno počastil 0. obltnico ustanovitv podjtja. Proslava bo v prostorih podjtja v Svnici, na spordu pa j razn pozdravnga govora tudi modna rvija. Kolktivu, ki j v tm kratkm obdobju dosgl tako lp dlovn usph v proizvodnji, izvozu tr modrnizaciji in sodobni thnologiji dla, iskrno čstitajo za prhojno pot vsi prbivalci Svnic tr štvilni zadovoljni odjmalci kvalittnih izdlkov»lisce«! Hw s novi csti iz Trbnjga V počastitv občinskga praznika so ndalč od Trbnjga v razmaku sdmih dni izročili svojmu namnu kar dvoj, za okoliško prbivalstvo izrdno pommbnih cst. 29. avgusta so slavnostno odprli csto Trbnj Rpč, 5. sptmbra, dan po občinskm prazniku pa na Grmadi csto Trbnj Vrhtrbnj. Ob csti sta bili zgrajni z vliko prizadvnostjo občanov, ki so zbrali dnar, pripravili gradbni matrial in opravili vč tisoč ur prostovoljnga dla, in občin, ki j akciji za ob csti moralno in matrialno podprla. Hkrati s csto j Vrhtrbnj dobilo tudi ž tlfon. Prdsdnik izvršnga svta SRS tovariš Janko Smol md govorom ob otvoritvi nov trbanjsk šol. Zadaj stoj gostj, ljudski poslanci in prdstavniki družbnopolitičnga življnja. (Foto: Dolnjski list) DELAVCEV HI PREVEČ, LE SMOTRNOSTI V ZAPOSLOVANJU MANJKA! Zvzni odbor SZDL j prd dnvi na razširjnm posvtovanju, ki so s pa udlžili tudi nkatri prdsdniki občinskih odborov SZDL, razpravljal o praktičnm odmvu gospodarsk rform. Sklpi posvtovanja opozarjajo na momnt, ki jih kaž omniti Glavni namn posvtovanja j bil ugotoviti splošno politično vzdušj in problm v izvajanju rform zlasti za področja formiranja cn, življnjskih stroškov, osbnih dohodkov, zaposlovanja itn. Na posvtovanju j prišlo do jasnih stališč o problmatiki tržišča oziroma oblikovanja cn na trgu. Ugotovili so, da mora družba tudi v prihodnj kontrolirati gibanja na trgu in prprčvati nupravično kopičnj srdstv tistim, ki do dnarja n bi prišli ob lastnm prizadvanju in lastnm dlu.»tistim pa, ki bodo imli srdstva, pridobljna s takim prizadvanjm in na podlagi objktivnih mril, ni trba prvidnosti pri dlitvi osbnih dohodkov,«j v razpravi rkl Svtozar Vukmanovič- Tmpo. Po njgovm mnnju tudi nimamo prvč dlavcv, samo zaposlni niso vdno najbolj smotrno. O podjtjih, ki so zašla v tžav j rkl:»znana sta dva koncpta. Po prvm naj bi s dlovna organizacija sama znašla, kakor v in zna. Po drugm bi bilo trba takim dlovnim organizacijam -somagati. Družba naj bi jim zagotovila boljš osbn dohodk in to bo podlaga za včjo produktivnost.«po mnnju tovariša Vukmanoviča j drugi koncpt bolj življnjski. Iz razprav j bilo namrč razvidno, da j vrsta včjih dlovnih organizacij v tžavah prdvsm zavoljo vlikih zalog (RR Niš ima na zalogi okoli tlvizorjv), ki so čsto posldica zamujnih intgracijskih procsov. Vliko razprav s j sukalo o osbnm standardu. Splošna ugotovitv j bila, da so s življnjski stroški povčali bolj kot smo prdvidli. Zadvo zamgljujo razni točni in ntočni izračuni. V zvzi s tm so bili ž izdani ukrpi (ZIS o komunalnih uslugah 7. avgusta 965), pa bo trba narditi š kaj. Tovariš Lazar Kolišvski j odločno zahtval, da j nujno natančno in dosldno izračunati porast življnjskih stroškov, kr bo to podlaga za nadaljnj prmik. Doklr samo ugibamo, j tžko karkoli ukrpati. Poudarjno j bilo, da so za izračun potrbna notna mrila. Z dosdanjimi mrili s ni dalo priti do dobrih analiz, čprav so bili na razpolago dobri podatki. Posvtovanj j bilo koristno najbolj zaradi ugotovitv, da j prišlo do pommbnga naprdka v gospodarstvu in da dobiva rforma s tm. da j sgla v globino množio, ž prv jasnjš obris. SLAVKO DOKL P r i m a r i ; dr. Baj - izrdni l j u b l j a n s k profsor u n i v r z Uprava in fakulttni svt mdicinsk fakultt na ljubljanski univrzi sta prtkli tdn podlila prdstojniku kirurškga oddlka in dirktorju novomšk splošn bolnišnic primariju dr. Otonu Odkritj s p o m i n s k»no, KJE ME BOSTE POČAKALI JUTRI ZJUTRAJ, KO BOSTE PRIŠLI V ŠOLO?«Vs očk so uprt v tovarišico učitljico... končno s skromn glask l ojunači:»prd šolskimi sto; riicami!tako j zdaj pa pojdit lpo za mano: v šolski kuhinji vam j društvo prijatljv mladin pripravilo majhno pogostitv...«in naporni prvi dan v šolskih kloph j bil končan. Tako v mstih in vash po vsj Dolnjski, Zasavju, Bli krajini in Kočvski. Vsm mladim in starjšim učncm tr vsm prosvtnim dlavcm žlimo v novm šolskm ltu vliko zadovoljstva in uspha pri osvajanju mogočn trdnjav znanja! plošč n a P r k o p i Člani Zvz borcv in va- Ščani Prkop bodo Vgradili na novm gasilskm domu spominsko ploščo triindvajstim padlim borcm, talcm in žrtvam fašizma. 2. oktobra ltos bo namrč m'n'lo 23 lt, odkar so Nm' ob sodlovanju domačih izdajalcv postrlili 3 vaščanov vsh starosti: dstltnga otroka do šstdstltnga starca. Dst vaščanov j padlo drugj po domovini. Spominska plošča bo skromna oddol/itv za prlito kri. Odkrili jo bodo v ndljo, 2. sptmbra, ob 5. uri. Po odkritju bo vlika vrtna vslica z bogatim srčolovom; poskrbljno bo tudi za prhrano in pijačo. J. Z. Bajcu naslov izrdnga profsorja kirurgij. Za to visoko priznanj primani jv im strokovnim in znanstvnim usphom mu štvilni pacinti in prijatlji iskrno čstitano. OD 9. DO!». BRA SEPTEM Okrog 8. sptmbra padavin z ohladitvijo, v ostalm prtžno lpo vrm. Dr. V. M.

2 RAZVOJ JE EPOSESNO ŠOLSTVA ODVISEN i NADALJNJE RASTI (Nadaljvanj s. str.) za naprdk našga šolstva, saj bo tako mogoč v mnogih občinah s pomočjo širš družbn skupnosti v ltošnjm in prihodnjm ltu usposobiti za pouk 30 novih oziroma modrniziranih osnovnih šol v skupni vrdnosti 6,5 milijard dinarjv. Zavdamo s, da bo ob vlikih potrbah po novm šolskm prostoru trba zagotoviti v prihodnjih ltih š znatna»srdstva za gradnjo osnovnih in srdnjih šol, pri čmr pa bo trba bolj kot doslj skrbti za čim smotrnjšo in cnno izgradnjo, ustrznjšo razporditv in mržo šol, ki bo v skladu s potrbami gospodarskga in družbnga razvoja. Nalog v šolstvu n mormo obravnavati ločno od zahtv, ki jih postavlja prd nas ursničvanj gospodarsk rform. Razvoj šolstva j nposrdno odvisn od naših splošnih matrialnih možnosti, od nadaljnj rasti proizvodnj. Povčanj produktivnosti in racionalnjša organizacija dla prdvsm na os novah koopracij md dlovnimi organizacijami in uvajanju množičn spcializiran vlikosrijsk pro izvodnj pa j md dru gim vs bolj odvisna prav od kvalifikacijsk struktur in nivoja splošn kulturn in thničn izobrazb strokovnih kadrov in slhrnga proizvajalca v dlovnih organizacijah. Strokovni kadri so osnova našga nadaljnjga thničnga in gospodarskga naprdka. Zato z vso upravičnostjo pričakujmo, da bo kadrovska politika v gospodarskih organizacijah vs bolj nujni sstavni dl njihov poslovn politik. Strokovno izobražvanj in drug šolsk ustanov pa so dolžn hitrj slditi zahtvam gospodarstva pri izobražvanju ustrznih strokovnih kadrov, ki jih vs bolj potrbuj modrna thnologija, intnzivnjša proizvodnja, na zunanji trg usmrjna proizvodnja in pa, višji življnjski standard. Stabilizacija našga gospodarstva trja uskladitv splošn potrošnj z našimi zmogljivostmi, s stopnjo učinkovitosti našga dla. Zato j trba tudi financiranj vsh djavnosti iz proračunov skrbno proučiti. Proračunska potrošnja v pogojih gospodarsk rform narkuj skrajno štdnjo. Kr s šolstvo dans š financira v prtžni mri iz proračunov občin in rpublik, j trba tmljito prsoditi, kako razpoložljiva srdstva naj racionalnj uporabiti jn kako stopnjvati in dosči včjo kvalitto vzgojno izobražvalnga dla. V tm pogldu s postavljajo vs bolj odgovorn nalog tudi prd dlovn skupnosti v naših izobražvalnih organizacijah in prd njihov samoupravn organ. Potrbno j kritično prsoditi upravičnost obstoja oz. obsga djavnosti posamznih šol, spcializirani in istovrstnih študijskih usmritv na posamznih študijskih oddlkih, vliko štvilo vpisanih ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Ob strani sta ostali gluhi.za vs poziv k mirnmu urjanju sporov. Md Indijo in Pakistanom s j vnla prava vojna. V Indiji so razglasili mobilizacijo, v Pakistanu so razglasili izrdno stanj- Indijska ltala so bombardirala pakistanska msta, pakistanski padalci s izkrcujjo v Indiji, indij sk čt so pršl pakistansko mjo, pakistanski tanki prodirajo v indijski dl Kašmira. Sporazum, ki sta ga ob strani sklnili v okviru OZN lta 948, ko sta dosgli soglasj gld rsolucij OZN o mirni urditvi spora, praktično n vlja vč. Takrat so potgnili črto prmirja prk Kašmira, spornga ozmlja, določili, da t črt nobna stran n sm kršiti, da s morajo pakistansk čt umakniti iz Kašmira in trtjič, da s v vsm Kašmiru izvd plbiscit, ki naj odloči, komu naj Kašmir pripada. Prv točk s ni držala nobna stran in j bilo samo lani 522 obmjnih incidntov, v sdmih mscih ltošnjga lta pa s j ta štvilka povzpla na 800. Pakistan s tudi ni hotl umakniti iz tistga dla Kašmira, ki ga j zasdl, Indija pa j vztrajala pri tm, da morata biti izpolnjni prvi dv točki rsolucij, potlj pa bi tudi slušatljv in močno osi izkoriščanj rzrv, kar panj md študijm, dolžino trajanja študija tr naj samo pospšuj višji matrialni in kulturni razmroma skromno štvilo diplomantov, vliko št V skrbi za čimbolj smo standard prbivalstva. vilo ponavljavcv v vsh trno gospodarjnj tudi v vrstah šol, nizko ravn šolah j trba poiskati vs izobrazb, ki jo dajjo posamzn šol, smotrno iz njšanj administrativnih možnosti za občutno zma rabo prdpisanih dni pou in drugih nfunkcionalnih ka, racionalnjš izkoriščanj laboratorijv in administrativnga in ržij izdatkov z zmanjšanjm drugih učnih prostorov skga osbja tr tako prihranjna razpoložljiva itd. V tm so nsporno prcjšnj rzrv, ki jih srdstva namniti za izboljšanj kvalitt pouka n mormo sprgldati, ko Si prizadvamo, da bi šolstvu zagotovili potrbna strokovnga kadra. in za včjo stimulacijo družbna srdstva za kvalittno vzgojno in izobraločno omjiti zahtv raz Hkrati pa bo trba odžvalno dlo. Notranj rzrv obstoj vspovsod v strokovnih služb tr raznih upravnih, bančnih in našm gospodarstvu, v ngospodarski djavnosti in no trjajo od šol razna nih organizacij, ki nnh upravi. Rforma ima prdvsm ta namn, da vs in tako dalj in jih obr poročila, analiz, podatk stransko mobilizira sil za mnjujjo s štvilnimi, TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED TITO O UKREPIH V GOSPODAR STVU. T dni j prdsdnik Tito s svojim gostom Janošm Kadarjm, prdsdnikom madžarsk vlad, obiskal ladjdlnico v Kraljvici Ob tj priložnosti j sprgovoril d lavcm o pomnu novih ukrpov v gospodarstvu. Md drugim j djal, da so rzultati vlikga boja naših dlovnih ljudi vidni vspovsod. Prd vojno nismo imli n modrnih cst n tovarn, ničsar, kar j potrbno modrni državi. Po vojni smo zgra dili približno km modrnih cst, na stotin in na tisoč novih tovarn, šol, bolnišnic itd. V dvajstih ltih, kar j kratka doba, smo izrdno naprdovali. Potm j sprgovoril o govoricah, čš da molči in da potmtakm ni zadovoljn z rformo. To ni rs- To j bil sklp kongrsa Zvz komunistov. Tam so odločili, da j trba ozdraviti naš gospodarstvo. Ozdraviti nsorazmrij in anomalij, ki so posldica bujnga in dinamičnga razvoja. Doslj smo ršvali t problm l parcialno, zdaj pa ukrpamo splošno, kr smo zmožni spoprijti s s tžavami V prvi fazi, j rkl Tito, imajo nkatri vč tžav kot drugi, ponkod stagnira stan dard, toda n za dolgo. Najvažnjš j, da smo notni. Rforma zahtva najtsnjš sodlovanj vsh. V nasldnjih dvh ltih moramo obvladati sdanj tžav. Boljš in racionalnjš moramo izkoriščati kapacitt, varčvati j trba z matrialom, uvajati moramo drugo in trtjo izmno itd. Vspovsod so rzrv, j djal tovariš Tito. Tudi administracija ni takšna, kakršna bi morala biti. Kvantittn j vlika, kakovost dla pa j slaba. Z no bsdo: vspovsod j trba bolj gospodariti. REŠITEV V PROIZVODNJI. Prd dnvi j bil v rpubliški skupščini sstank, na katrm so funkcionarji iz skupščin in izvršnga svta poročali o svojih ugotovitvah v občinah in dlovnih organizacijah. Prdvsm so ugotovili, da s trg in cn umirjajo. V mnogih dlovnih organizacijah s rsno zavdajo svojih nalog in n iščjo ršitv samo drugod. C hočmo, da bo vč srdstv tako za gospodarstvo kot za družbn služb, za osbn dogodk in za drug namn, j trba vč in bolj pro- TITO 0 UKREPIH V GOSPODARSTVU sama pristala na plbiscit- Naposld pa tudi na to vč n pristan, kr smatra, da j Kašmir sstavni dl Indij, da ji j bil priključn ž lta 935, torj š za časa bri tansk kolonialn uprav in da navszadnj tudi Pakistan n bi dovolil, da bi izvdli plbiscit kj na zahodu Pakistana. Tako j ostalo prmirj l prmirj, ki so ga pogosto kršili, bistva spora pa niso ršili. Vms pa so s vmšal š trt j sil. Prvič j kal razdora zrasla š za časa britansk vladavin, ko j britanska oblast podpirala»muslimansk brat«v boju proti Hindujcm tr ločvala indijsko prbivalstvo po vri..tako s j tudi britanska Indija razdlila po vrskm principu, tako j tudi nastala muslimanska država Pakistan, s- Kašmirska vojna stavljna iz dvh dlov: zahodn ga, kjr j glavno msto Karači, in vzhodnga z Dacco. Prvi lži v Arabskm morju, drugi pa v Bngalskm zalivu in sta vč tisoč kilomtrov vsaksbi. Svda pa po vrskm načlu ni mogoč ustanavljati držav, pa j ostalo v Indiji okrog 50 milijonov muslimanov, kot j v Pakistanu ostalo okrog d st milijonov hindujcv. V obdobju hladn vojn so Pakistanu na mnili posbno msto v»obrambnm pasu«okrog Sovjtsk zvz, ga vključili v pakta SEATO in CENTO, s pravi, da s j povsm vključil v amrišk stratšk načrt v Aziji, dobil amriško. orožj in svda tudi politično podporo v svojih tžnjah. Indija pa s j povsm npotrbnimi izdatki. Racionalizacija poslovanja v šolstvu tr v drugih družbnih službah j vskakor nujn pogoj za smotrnjš izkoriščatnj proračunskih srdstv tr s tm za omjitv proračunsk potrošnj v okvir ralnih matrialnih možnosti naš družb. Polg tga pa si mora rao prizadvati, da čimprj proučimo in pridmo na takšn sistm, ki bo na stabilnjših osnovah zagotavljal vir financiranja šolstva, ga ločil od sda njga proračunskga financiranja, ki n daj trajnjših osnov dlovnim skupnostim v šolstvu za njihovo dlo in zagotavljal ustrzn dlž vzgoj tr izobražvanja v dlitvi narodnga dohodka. V skupnih prizadvanjih izvajati. Sprmmb dlitvnih razmrij sam po sbi n ustvarjajo novih srdstv, zato si j trba bolj prizadvati za povčvanj produktivnosti in za znižvanj stroškov. SVETOVNA KONFERENCA O PRE BIVALSTVU. O tm, da s j v Bogradu sšlo vč sto strokovnjakov na svtovni konfrnci o prbivalstvu, smo ž poročali. Zdaj lahko zapišmo, da so bil dosdanj razprav zlo zanimiv in uspšn, čprav j slišati zlo različna stališča, kar j razumljivo, j opazna vlika prizadtost in volja za ršvanj prčih problmov, ki izvirajo iz naraščajočga štvila prbivalstva na ni strani in prmalo hitrga naraščanja proizvodnj hran na drugi strani. Nkatri strokovnjaki so, na primr, opozorili, da s bo do lta 2000 povčalo štvilo prbivalstva na šst milijard. Nkatri so spričo tga zlo zaskrbljni, mdtm ko drugi spt upajo, da s bo vzpordno včala tudi sposobnost človštva, da najd dovolj prostora za pridobivanj hran. AKTIVEN SODELAVEC OKUPATOR JA V PREISKOVALNEM ZAPORU. V Ljubljani so odrdili priskovalni zapor za Franca Rozmana, nkdanjga aktivnga ovaduha, rojnga lta 99 v Bržicah. Kmalu po ltu 94 j odšl v Ljubljano, kjr s j povzal z italijanskim okupatorjm in začl izdajati slovnsk rodoljub. Po vojni j zbžal v tujino, zdaj pa s j nnadoma pojavil v Ljubljani s francoskim potnim listom, čprav tudi kot ovaduh ni nikjr zažln, j za ta svoja djanja dlžn amnstij. Kr pa sumijo, da j zagršil tudi kaznivo djanj vojnga hudodlstva, za kar n vlja amnstija, so Franca Rozmana zaprli. PREMAGALI PODIVJANO REKO. Poročali smo ž, da so nkatr slovnsk rk in potoki spt podivjali. Ltošnj lto nam rs ni naklonjno, saj s vrstijo poplav druga za drugo. Tokrat so bili branilci pravočasno na svojih mstih, tako da so uspli obvarovati človška življnja in ljudsko imtj prd najhujšim. To j izjavil tudi politični skrtar CK ZKS Miha Marinko, ko j t dni obiskal Maribor. Zlasti branilcm obdravskih obratov Mariborsk tkstiln tovarn gr zasluga, da j bila podivjana rka kmalu ukročna in da so obrati kmalu začli normalno obratovati. Vodovj s j vspovsod ž začlo umikati v svoj strug. nasprotno oprdlila proti vojaškim blokom, odločno zagovarjala politiko miroljubn koksistnc in nvmšavanja v notranj zadv drugih držav tr igrala vidno vlogo md nvzanimi državami, kar pa imprialističnim načrtom nikakor ni bilo v prid. Zadnj čas pa s pojavi v tm dlu svta š nova sila Kitajska, ki j napadla Indijo, zavzla dl ozmlja, ki j pripadal Indiji, tr s povsm oprdlila za Pakistan in njgov tžnj po Kašmiru. Kornin so torj dosti globlj, intrsi silno prpltni. Pripljali pa so do nov vojn v Aziji. Začla s j pravzaprav avgusta, ko j nkaj tisoč divrzantov prišlo iz pakistanskga v indijski dl Kašmira, ki naj bi dvignili»ljudsko vstajo«. Vstaj sicr ni bilo, vnli pa so s spopadi na obh stranh črt prmirja in s zdaj prnsli š zunaj Kašmira. Varnostni svt j pozval ob strani, naj ustavita ognj, U Tant j poslal poslanici v Karači in Nw Dlhi, prdsdnika Tito in Nasr sta poslala apl vojujočima s stranma, naj ustavita sovražnosti tr umaknta čt izza črt prmirja. L tako j namrč mogoč urjati dandans mdnarodn problm, saj pomni vojna l mdsbojno uničvanj življnj in prmožnja, ki ga na obh stranh s tolikšnim trudom ustvarjajo. Pričakovali bi, da bo zmagal razum nad razburkanimi strastmi tr da naposld oba sosda spoznata, da ni drug izbir, kot da živita v miru, č s nočta uničiti. V vojni pa dandans ni zmagovalcv. in ob vsstranskm razu m vanj u nalog, ki nam jih nalaga skrb za gospodar sko stabilizacijo na osno vah rastoč produktivno sti dla in intnzifikacij clotnga gospodarjnja RATK IZ RAZNIH STRANI bo mogoč z varčnim gospodarjnjm šolstvu in d»pomirjevanje«dominidrugim družbnim služ KANE Po odstopu voditlja vojaško-civiln jun t Dominikansk bam zagotoviti ustrzn rpublik Antonia Imbrta Barfr -s j začl v tj latinskoamriš- razvoj v skladu s splošnim družbno konomskim naprdkom. ki državi procs»pomirjvanja«. Kaž pa, da stvari l n grdo taki ko, kot so si skraja zamislili. No, Ob tj priložnosti bi hotl š posbj izrči priz Caamano, sdanji začasni prmir Imbrta so žrtvovali, da bi padl z njimi tudi ustavni prdsdnik nanj vsm tistim, ki so Garcia Godov pa j ž naltl na vložili štviln napor in odpor gnralov. Ltalski gnral \Vssin y V/ssin, ki ga poznamo prispvali k izgraditvi no š iz aprilskih dni, ko j bombardiral Santo Domingo, noč raz v šol, hkrati pa žlim vsm članom dlovn pustiti svojga štaba, čš da novi prmir»popušča«caamanu. Godov Pa j md prvimi ukrpi, ki skupnosti v novi šoli čimvč usphov v njihovm jih j storil, ukinil caamanovsko prizadvanju za uspšno radijsko postajo in tisto v San Isidru, ki j bila v Wssinovih in kvalitno dlo v tako rokah. Do pomiritv j po vsm pommbni izobražvalni tm sodč š prcj dalč. ustanovi. KONEC KRIZE OZN Na koncu dvtnajstga zasdanja gnraln skupščin OZN j poročal posbn odbor o tm, kaj j napravil za ršitv tako imnovan finančn kriz OZN. L-ta j bila v amriški zahtvi, da naj izgubi glasovalno pravico slhrna članica OZN, ki n bi izpolnila finančnih obvznosti do svtovn organizacij. Tako namrč določa 9. čln ustanovn listin OZN. Odbor j povdal, da so ZDA odstopil od tga in da s bo lahko jubiljno dvajsto zasdanj gnraln skupščin normalno odvijalo in da bo OZN spt zaživla. Drugga dla nalog, kako bi v prihodnj financirali mirovn opracij, pa odbor ni ršil. Vskakor j kriz svtovn organizacij konc in pričakujmo lahko, da bo uvljavila vlogo v tm tako razrvanm svtu. GRŠKE KRIZE ŠE NI KO NEC Potm ko Cirimokos v parlamntu ni dobil zaupnic, j grški kralj sklical kronski svt tr povabil nanj tudi vs prdstavnik strank. Ršitv tudi tam niso našli, tmvč j kronski svt l pozval strank, naj nadaljujjo pogovor za sstavo vlad v okviru sdanjga parlamnta. S pravi, da novih volitv n bi razpisali. Toda v Grčiji so s š tri najvčj strank izrkl za nov volitv, katrim pa s kralj upira, kr s boji, da bi dobil Papandru š včjo včino v parlamntu, š bolj pa zaradi tga, kr bi s tak volitv utgnil sprmniti v rfrndum o ustavni urditvi Grčij, pri čmr bi kralj izgubil š krono, kot s j to zgodilo lta 924. RAZDEJANJA PO ITALIJI O hudih poplavah in nurjih poročajo tudi iz sosdnj Italij. V nkatrih prdlih Rima j stala voda tri mtr visoko, md Svrno in Srdnjo Italijo pa j bil prtrgan vs promt, kr so hudourniki zasuli žlzniško progo, na»avtomobilski csti sonca«pa j hudourni val odplavil s cst 20 avtomobilov, pri čmr j utonilo šst ljudi. Vsh žrtv j bilo v Italiji čz 50, škoda pa znaša vč milijard lir.

3 STROKOVNOST PRIHAJA NA PRVI TIR STROKOVNOST PRIHAJA NA PRVI TIR RES JIM NI LAHKO! V prjšnji štvilki smo na prvi strani napisali, da j rforma polg vsga drugga tudi prizkusni kamn strokovnosti. Tokrat s bomo tga problma lotili bolj konkrtno. Na mdobčinskm zavodu za zaposlovanj dlavcv v Novm mstu imajo prijavljn 4 absolvnt konomsk srdnj šol in absolvnta lktro oddlka srdnj thnišk šol, ki zaman iščjo zaposlitv. Nobdn od th ptih ni bil štipndist. Iskrina tovarna usmrnikov v Novm mstu j izmd 5 vajncv kovinsk strok, ki so končali industrijsko šolo v Kranju, zaposlila 2, prostal tri pa j dala na razpolago zavodu za zaposlovanj. mivimi podatki, štipndisti ž vsa lta zlo radi uhajajo našim dlovnim organizacijam in s zaposlujjo drugod. Najvč jih j kot vzrok Komunalni zavod za soci. Kranju slušatlj z ObS Novo msto, z zavoda za za alno zavarovanj v Novm za to navdlo omjn možnosti za naprdovanj in mstu j ltos izmd 4 absolvntov srdnj konomsk poslovanj, 2 od SGP PIO NIR in dn iz ŽTP Novo razvoj v podjtju štipnditorja; na 2. mstu so nur šol zaposlil, 3 pa j odklonil. O vzrokih za to j msto. Sodobnim zahtvam primrno urjno kadrovsko jni notranji odnosi v podjtju in slabi stiki s podjt vč pripovdi, vrjtno pa bo službo pa ima v vsj novomški občini dinol SGP najbolj pravšna tista, ki pov: v zavodu j prcj ljudi, jm v času študija, in šl PIONIR... kot 3. vzrok pridjo na vrsto ki nimajo zahtvn strokovn izobrazb. Nkaj takšnih zacijami v občini (v gospo Nstrokovna kadrovsko-so. Md 65 dlovnimi organi osbni dohodki. bi bilo trba odpustiti tr darstvu!) j samo 3 takšnih, cialna vodstva niso kos nalogam: n znajo navzati nadomstiti z novimi, ki so ki imajo dirktorj z ustrz šti končali ustrzn šol. Kolktiv pa s j tmu uprl... di v tm poraznm podatku no strokovno izobrazbo. Tu Diplomirani inžnir agronomij, ki s j na vprašanj, zakaj kadrov j prav gotovo dl odgovora prijavil zavodu za zaposlovanj, j 9. marca ltos odšl ska politika n mor s slp v JLA, n da bi našl zaposlitv Takšnih zgodb bi najbrž lahko natrsli š prcj,. č bi malo pobrskali, š manj j razumljivo to, da zdaj ob rformi iščjo podjtja rzrv prdvsm v kadrovski politiki. Ltos so objavila razpis za štipndij samo S j m v M t l i k i bo! V zadnji štvilki Dolnjskga lista j bilo objavljno da mtliških sjmov nkaj časa n bo, kr s j v nkatrih okoliških vash pokazala prašičja kuga. T > notico popravljamo toliko da do prklica n bo sjmov za prašič, bo pa sjm za vso drugo živino. Vabimo torj živinorjc na znan sjm, ki so v Mtliki vsak prvi in trtji tork v mrcu! Novomški živinski s j m Zaradi živinsk kug sjma za prašič š ni bilo, zato pa J hilo na zadnjm živinskm sjmu v Novm mstu š kar živahno. Naprodaj j bilo 240 Slav govdi. Kr zadruga za zakol ni odkupovala, j bilo Promta prcj manj. Kmtovalci so pokupili za plm ' glav govdi. Cn: voli 50 do 520 din kg, krav 35 do 45 din kg, junci 50 do 525 dinarjv kilogram. N a s j m u v Bržicah 4. sptmbra so kmtovalci na tdnski sjm za prašič v Bržicah pripljali 925 pujskov. Prodanih j bilo 0, mnogo manj kot oibčajno. Manjši prašički so šli v promt po najvč 500 din, včji Pa po 450 din za kilogram živ tž. Vrjtno j slabo vrm pripomoglo k tmu, da j bilo kupcv tako malo. 4 podjtja iz novomšk ob. čin, čprav j bila ob koncu vsakga šolsga lta v ltih nazaj prava poplava takšnih razpisov. ga tira. Vsm tistim, ki mnijo, da lahko priučn»strokovnjak«odthta pravga, pa v svarilo ta primrjava: tudi tkači stčjo na tkmo, zaposlnimi mora imti kadrovika z ustrzno strokovno vanju z istga starta, toda najboljši pusti md tkom izobrazbo (višja kadrovska Mar s obta boj nukih slabšga za krog ali dva za šola!), na vsakih nadaljnjih s šolanimi? sboj! Priučn dlavc lahko 00 zaposlnih pa š po Vprašanj j na vidz numstno, pa žal zlo potrbkovnjaka, n mor pa s mški občini pa imamo pri l trnutno nadomsti stro takšnga kadrovika. V novono. Po vliki kadrovski ofnzivi, ki smo jo začli na našnih kadrovikov. ustrzno strokovno razvijati! zaposlnih vsga 5 takšm področju š v ltu 963, Kot vzrok za odhajanj Ob poraznih djstvih), ki s ni sprmnilo vliko na smo jih naštli, j vsak komntar odvč! boljš. Sodobna kadrovska so osbni dohodki šl politika s začn v sooialnokadrovskih službah v podjt na trtjm mstu MILOŠ JAKOPEC Ankta, ki jo j opravila jih. Kljub priporočilom, ki md štipndisti kadrovskosocialna služba novomšk so jih sprjli novomška skupščina, plnum občinskga odbora SZDL in občinsk občin, postrž z zlo zaniga komitja ZK in kljub opozorilom s strani sindikata obiskuj kadrovsko šolo v pndist na podjtj ž md študijm in n znajo mladga strokovnjaka uvsti v dlo, saj zapusti šolo brz izkušnj. Z nustrzno kadrov- 20-stanovanjski stolpič v Mtliki j gotov in t dni s slijo vanj prvi stanovalci. Stanovanja v stolpiču so različna: nosobna, dvosobna in trosobna, vndar j včino kupila tovarna BETI za svoj dlavc in uslužbnc. Prostala stanovanja so last drugih mtliških podjtij in zavodov, ki nujno potrbujjo strokovnjak. HCfOTtt sko politiko bo torj trba prlomiti pri kadrovsko soci. alnih službah. Sodobno organizirano podjtj z do 300 Tovariši šfi, kdor j za intgracijo, naj dvign roko! Trznjši so ubrali pravo pot KOPITARNA in JUTRANJKA v Svnici dajta dobr zgld - Cn v trgovinah so zmrnjš - Monopolistični pritisk dobavitljv živža j popustil. Novinarji zastavljamo vsak dan nštto vprašanj, stih, ki niso prav nič dv gnili : ki posrdno ali nposrdno zadvajo gospodarsko I cn. rformo kot najpommbnjši problm trnutnga Vprašanj: Doslj st govorili prdvsm o rzrvah v obdobja. Mnogi odgovori razkrivajo v tm času odvčna protislovja md proizvajalci in potrošniki, gospodarstvu, toda kaj mnit o družbnih službah? čprav smo vsi oboj hkrati, l da na to prradi pozabljamo. V th trnutkih so važn tudi odločitv in stališča občinskih skupščin. Bralci iz sv- gotovo tudi tu, čprav nismo Odgovor: Rzrv so prav nišk občin bodo v tml sstavku lahko zvdli zasldili dovolj pripravljnosti za manjš trošnj srd nkaj zanimivih odgovorov podprdsdnika obč. skupščin tov. Franca Molana. stv. Mnim, da ni prav, č Začla sva kair pri cnah, ki slhrnga državljana najbolj zanimajo, prvo vprašanj pa s glasi takol: Ali s j sprožil plaz prtiranih cn tudi v svniški občini in kdo ga j zaustavil? Odgovor: Posamzni kolktivi so rsnično zlo pohitli z dviganjm cn, mdnj pa sodijo prdvsm trgovin in obrtni srvisi. Občinska skupščina j nkatr cn živža na primr ž znižala, kr j v prvi naglici prhitro odobrila zvišanj. Tu bi rad opozoril na to, da živimo v majhnm naša trgovina l po nga dobavitlja žita, msa in špcrij, prav zaradi tga pa smo toliko bolj občutili monopolistični <pijutisk posamznih ponudnikov. Na srčo ta pritisk popušča in cn so ralnjš, čutiti j, da o njih ž odloča širši krog upravljavcv. Mdtm ko si j trgovina prvotno obtala izboljšanj prdvsm od sprmnjnih marž in cn, so proizvodn organizacij pri nas začl rformo na trznjši način. Dobr zgld v občinj sta dali Kopitarna in Jutranjka. V drugih dlovnim organizacijah s š niso dovolj potrudili, da bi prišli iz zagat. Zgršno j zlasti to, da po-, nkod na sstankih in razgovorih kar na oko in brz strokovnih anali«odpirajo ali ukinjajo dlovna msta v proizvodnji. Tudi odklanjanj vajncv ali štipndistov mstu in da ima s bo marsikj maščvalo in pomni l trnutni in varljivi prihrank. Vprašanj: Kakšna j ob vsh th sprmmbah vloga občinsk skupščin? Odgovor: Vzbuditi pri ljudh zavst, da j stabilizacija gospodarstva v njihovih rokah in prpričati kolktiv, da bodo sldili zgldom ti Kupci so slabi plačniki Industrijska podjtja kočvsk občin so do konca julija ltos prodala 46<V0 vč proizvodov kot v istm obdobju lani pri 4% včjm štvilu zaposlnih. Julija ltos pa j bilo prodanih 25,7'Vo vč izdlkov kot julija lani pri 3,''«včjm štvilu zaposlnih. Ltni plan prodaj so industrijska podjtja dosgla s 60,l«/o, oz.,8% vč, kot j prdvidno z ltnim načrtom. Vnovčna prodaja j bila ltos nkoliko slabša. Industrijska podjtja so do julija ltos sicr prodala 34<v0 vč kot v tm obdobju lani, vndar so ltni plan dosgla l s 54,l«/0 ali za 4,2% mnaj, kot j bilo prdvidno. Kupci so dolžni kočvskim podjtjm za prko milijardo din. Najslabš pa dosgajo podjtja (vsa, n samo industrijski plan izvoza, saj so izvozila l 47,7<>/0 planiranga za ltos. Izvozn nalog izpolnjujjo v rdu oz.' jih clo prsgajo l podjtja ITAS, KGP (za kmtijstvo in odstrl divjadi, mdtm ko za gozdarstvo n) in INKOP. plana izvo Ostalih 6 podjtij za n dosga. mnogi očitajoč ugotavljajo, da tu ni kaj prihraniti. V občinski upravi bomo na primr začli rformo z 20-odstotnim zmanjšanjm zaposlnih in kot vs kaž, bomo imli najmanjši upravni aparat v Spodnjm Pcsavju. šolstvu n bomo mogli nič vzti, bilo pa bi koristno, č bi šol razbrmnili probširn administracij. Jt.»S bodo ž navadili...glas«iz Banjaluk poroča 9. avgusta, da j v Banjaluki cna Gavrilovičv salam čz noč astronomsko poskočila: od 2400 na 400 din za kilogram. Tri dni po podražitvi so kupci lahko spt brali novo cno: 4390 din za kilogram. Podobn»probrazb«so doživljali tist dni tudi drugi proizvodi t znan tovarn suhomsnatih izdlkov. Na vprašanja strank, kako namrava prodajalna, ki j bila skoraj brz kupcv, ustvarjati dohodk, s j glasil brihtni odgovor:»tako j vdno v začtku! Ljudj s bodo navadili, pa bodo spt prišli kupovat...«kaj pa č n bodo prišli? Kaj č bi si vsi kupci zapomnili tak in podobn nsolidn trgovin in bi s jih v bodoč izogibali? So namrč tudi pri nas trgovin, ki v zadnjih dnh niso pozabil, da živijo od kupcv in njihovih dnarnic!. S j m p o v r i n i n, s a d j a in p r d l a v V Novm Sadu bo od 25. do 30. sptmbra drugi jugoslovanski sjm povrtnin, sadja in prdlav. Iz do sdaj zbranih podatkov lahko sklpamo, da vlada za ta sj m prcjšnj zanimanj v vsh krajih naš držav.

4 Prgon, pomoč in spt prgon? Jsn bo vsak čas zlila pastln barv na dolnjsk grič. Krka bo postala motna in Novo msto ob njnm omgastm toku s bo začlo umirjati za zimski počitk. Toda na njgovih ulicah vrvž n bo ponhal. Odprt bodo trgovin, odprti uradi, doprta pot pravic do takga življnja, kot ga vsakmu občanu zagotavlja ustava. Na njj bomo srčavali dan za dnm tudi razkuštran žnsk z otroki v bisagah ali pri prsih, nakodran fantič v malc prvlikih in npokrpanih oblkah, mošk z dolgimi zalisci, šiljastimi brki in drobnčih korakov. Nkaj s jih bo prdstavilo za Hudorovc, včinoma pa bodo Brajdiči.. m Kam? ga»k tovarišu Milošviću na občino.«h STOP! ggj»zakaj?«gg Dlovno msto za pomoč Ciganom j ukinjno. V sobi štvilka 3. (Nsrčna štvilka!) Posldica rform... ali: odkrivanj notranjih rzrv z ukinitvijo»manj«pommbnih mst v občinski upravi. KLAVRNA DESETA OBLETNICA KAM POTEM? J*j Nazaj, na samorastniško pot? (»Čsar družba nam n da, dala bo narava..-?«) H Nazaj pod šotor? Blizu mrhovišč? V umazanijo? V lglo tubrkuloz in raka? V 2abjk, v Podgoro...? 0 N, nikoli vč nazaj! Nazaj s n sm. To bi bilo nčlovško, nsocialistično, protiustavno. Klavrno praznovanj dst obltnic začtka ršvanja ciganskga vprašanja v novomški občini. Dst lt... Pravga ršvanja takrat sicr š ni bilo, govora o tnični skupini Ciganov pa ž. To zato, kr so s začli Cigani nasljvati v nposrdni okolici Novga msta,- ki j tdaj postalo srdišč povčan občin. Z vsh vtrov so s natpli, da bi bili čimbliž uradov, skratka blizu oblasti, kjr j možno uvljaviti pravic. Nagnnj k uvljavljanju pravic j pri Ciganih vdno prmagalo čut za dolžnosti. Dolžnostim so s polnomadski prdstavniki tničn skupin Ciganov, nasljni dalč za hrbtom civilizacij in njnih zakonov, dosldno izmikali. Bolj kot dolžnost do civiliziran družb so spoka sodlovanja z ljudmi iz gom gozda. Na to, da bi s tm ljudm kdo približal z drugačnimi namni, ni skoraj nihč pomislil. Rdki posamzniki, ki so tudi v Ciganih vidli svoj bodoč sodlavc, pa so bili clo izpostavljni posmhovanju, šl tra- Nurj, sončno, oblačno - možnost nviht. Z a kaj v s bi našli p r i s p o d o b o v z a p o r d j u takšn v r m n s k n a p o v d i! N a p r i m r z a c i g a n s k o vprašanj... Bil so h u d ur. (Kdo v, k o l i k o tisoč ur!) Bilo j r a z v s l j i v o lto družbn pomoči. (Kronisti z a p i šit: V l i k k o r a k naprj!) P a j spt zaprtila višja sila. Ljudj pripravit džnik. C i g a n i, pripravit šotor! štovali tradicij iz svojga načina življnja. Kr ta način ni bil vdno v skladu z odnosi, kakršn j ustava zagotovila za vs občan v Jugoslaviji, so bili prganjani in klicani na odgovornost. gdija pri Prčni j prpričala javnost, da j bila smrt Bogdana Krscta, mladga dlavca iz Podgor, zgolj davk za nurjn razmr ciganskih družin! Takoj po tm dogodku j komisija za Vlado Lamut: CIGANKA (957) Dolga pot prpričvanja, vndar z usphom Č s spomnim«, j bil prgon dolga lta ustaljna in dina»možna«obliršvanj cigansk problmatik, ustanovljna pri svtu za notranj zadv občinsk skupščin v Novm mstu, z učinkovitim pos- So socialn služb v kolktivih utrjn? Spričo vlikih nalog, ki jih dlovnim organizacijam zastavlja gospodarska rforma, v kolktivih n bi smh puščati vnmar področj socialnga dla. Junija j bil v Novm mstu posvt prdstavnikov vsh služb, ki s na področju dolnjskih občin ukvarjajo s socialnim dlom. Sprjli so priporočilo dlovnim organizacijam, a ni vidti, da bi ga kaj prida upoštvali. Na posvtu so priporočili, da bi morali vidntiranj, katgorizacijo in habilitacijo prizadtih otrok in mladin kar najbolj pospšiti in ponostaviti, hkrati pa proučiti pogoj dla in potrb posbn šol v Šmihlu, ld posluj v nmogočih razmrah. Ob tm s postavlja vprašanj, ali bi zadostovala gradnja nov posbn šol v Novm mstu in ali bi bilo trba na tako šolo misliti tudi v črnomaljski občini. varnostnih organov dosgla, da j bilo cigansko naslj v Podgori (pri Prčni) pri priči porušno, njgovo prbivalstvo pa prisiljno nasliti s tam, kjr mu j bilo določno. Aprila 964 so bili vsi Cigani v novomški občini popisani in s tm priznani za staln nasljnc t občin. Toda to so bili l začasni ukrpi, zasilni izhod, ki pa ni vsboval š nič prspktivnjšga. Načrt za smotrno ršvanj cigansk problmatik j bilo trba š izdlati. Oktobra 964 j bil pri občinski skupščini ustanovljn posbn rfrat za tmljito proučvanj t problmatik in z nalogo pomagati Ciganom, da s bodo lahko stalno naslili, s zaposlili, šolali in s tako prvzgojili. Od bsd do djanj fc! Začtk civilizacij naj bi pomnila stalna naslitv. V tm pogldu j bilo nmalo narjnga. Ni š prtklo lto, ko j dobilo strho štirinajst ciganskih družin. Z dnarjm, ki ga j občina zagotovila v proračunu, so postavili pt barak, odkupili tri vagon in prskrbli grad- bni matrial za šst hiš. Stršnik in zidak so dobili graditlji iz opuščn prčnsk opkarn po znižani cni. Opkarniški dimnik, ki V dlovnih organizacijah, prdvsm š v včjih kolktivih, pa bi morali kadrovsko socialn služb utrditi, kr j od njih v mnogočm odvisno pravilno ršvanj problmatik zaposlnih invahdnih in kakorkoli prizadtih osb. To področj dla postaja toliko bolj pommbno zdaj, ko bodo marsikj morali zmanjšati štvilo zaposlnih. Ob vsh pommbnih gospodarskih vprašanjih naj bi n zanmarjali področj socialnga dla v naših občinah, zato so bili na posvtu mnnja, naj bi občinsk skupščin čimprj sprjl dokončn sklp in program usposabljanja invalidnih osb za družbno djavnost. Imnovan j bil tudi iniciativni odbor za pripravo staln mdobčinsk konfrnc za rhabilitacijo invalidnih osb na področju občin Novo msto, Črnomlj, Mtlika in Trbnj. š stoji, bo dal š kakšnih zidakov, s čimr j zagotovljn lizacijo, kakor s j tga lotil tovariš Milošvič! matrial za drug Z rfratom za cigansko graditlj ciganskih hiš. Vs vprašanj j imla občina to j občino vljalo 3, ltno kakšnih 5 milijonov dinarjv dinarjv. Vndar pa Cigani stroškov: da j plača niso dobili nič zastonj. Občina la uslužbnca in krditirala jim j to dala kot poso Cigan. Kakor smo vidli, j jilo z vračilnimi roki od šst do šstnajst lt. bilo za 3,5 milijona dinarjv gb Nič manj pommbna od stanovanja ni zaposlitv kot vir dohodkov za življnj. V novomški občini j zaposlnih dvanajst Ciganov vč kot prd oktobrom 964. Razvsljivo j, da sta stalo zaposlni tudi' dv Ciganki, mdtm ko so s štiri lotil kmtovanja na njivah. fg Na prosvtnm polju j bilo urzanih dst novih brazd. S pravi, da bo dst Cigančkov vč dobilo obvzno osnovnošolsko izobrazbo. ffj Gladina prkrškov j vidno upadla. Itn. fel Sami znanilci naprdka. 8j Higini j bilo dovoljno priti bliž. Udomačila s j zlasti pri družinah z novo strh Rfrnt (Ljubo Milošvič) s j vs posvtil nalogi, ki fjo j določil dolgoročnjši program ršvanja cigansk problmatik. Njgova pisarna ni bila odprta l za strogo uradn pogovor, ampak j bilo dovolj časa, da s j moglo obiskovalc spoznati prcj v dušo. L tako j mo. gl Milošvič Ciganom postati n samo zaupna in odrš- Ijiva osba, tmvč tudi najboljši svt'-valč na njihovi poti v civilizacijo. Rs srdi poti puško v koruzo? Ko j ž kazalo, da s bo povsm zjasnilo, j nnadoma završalo. Prišla j rfor ma in navlkla črn oblak. Občina j ukinila dlovno msto za pomoč Ciganom. Vzrok: zaradi iskanja notranjih rzrv in kr dlovno msto ni»nujno«potrbno. Ukinitv srdi poti. Tako, kot bi portrtist narisal človka brz glav, čš: glava ni nujno potrbna. Md vprašanji, ki s zastavljajo ob ukinitvi tga dlovnga msta, j ndvomno tol najvažnjš: KDO, KJE in KAKO s bo ŠE UKVAR JAL s problmatiko Ciganov? Najtžj bo najti človka, ki bi bil pripravljn poglobiti s v dlo s tako zavztostjo in občutkom, s kakršnim s j trba lotiti problmov Ciganov na njihovi poti v civi KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJA urjnih ŠTIRINAJST STA NOVANJ. Gradimo blok z nakim štvilom stanovanj, pa nam ni žal za dstkrat, dvajstkrat vč odšttih dinarjv! Ali j potm rs nmogoč zagotoviti Ciganom nkaj milijonov, da bi prišli iz gozda pod strho? Č s spt povrnmo na začtk: mar rs grozi nvihta? Bomo ravnodušni, č s bo začlo? Ravnodušni, da bodo Cigani š naprj polnili šotor z otroki, kužnimi bolznimi, nsnago in kdo v s čim š? Bomo rs nprizadt; ob vsm, kar s lahko zgodi? In kdo bo odgovorn, č s bo rs kaj zgodilo? Nas bo morala o nujnosti ršvanja cigansk problmatik prpričati nova tragdija? BO POSTAL P R E G O N SPET EDINA»MOŽNA«OBLIKA SODELOVANJA S CIGANI? PO LETU USPEŠ NO ZASTAVLJENEGA DE LA, PO OBDOBJU RAZVE SELJIVE DRUŽBENE PO MOČI POLNOMADSKIM OB ČANOM, KI SO PO USTAVI POVSEM ENAKOPRAVNI Z OSTALIM PREBIVALST VOM? IVAN ZORAN»»Prvzti smo ob spomnikih iz NOB!«Od 5. do 7. sptmbra s j mudila pri nas 3-članska dlgacija prdstavnikov tovarniškga tiska iz Madžarsk, ki j bila tu kot gost tovarniških listov iz Novga msta. V razgovoru s prdstavniki naših tovarniških listov so 5. sptmbra dopoldn madžarski gostj korist, no izmnjali izkušnj z našimi. 5. sptmbra popoldn so si ogldali Bazo 20 v pondljk so odpotoval na ogld Ljubljan in BI. da, 7. sptmbra pa v Postojno in na Rko tr prko Karlovca v Zagrb, kjr jih j prvzl novi gostitlj: VARTEKSOV tovarniški list iz Varaždina. Gostj so po ogldu Dolnjskga muzja in Baz 20 ponovno poudarili, da so prvzti ob bogastvu spomnikov iz NOB na našm področju. Na novomški transfuzijski postaji so darovali kri Slavko g g Vavpotič, Slavko Kavšk, Jož Klobučar, Ppca Hotvc, Jo- g s žfa Srbrnjak, Viktor Avscc, Alojz Rillj, Joža Novak, Draga M g Karanarič, Franc Pangr, Ana Horvat, Anica Golob, Marija g g Slak, Anton Kostrvc, Franc Kuplcnik, Bruno Koprivnik, Jož 9 H Radovan, Franc Klmcnčič, Marija Božič, Danilo Kovačič, g g člani kolktiva Novotks Novo msto; Ivan Slavn, Avgust g = Pavlic, Jož Brulc, Franc Zupančič, Franc Corjanc, Janz g g Pavlin, Franc Makšc, Franc Bartolj, Emilija Rapuš, Zinka a g Plskovc, Marjan Potrč, Franc Jrl. Anton Zupančič, Janz g = Avsc, Hubrt Miklavc, Alojz Novak, Florjan Kuplnik, Janz g g Smol, Matija Gazvotla, Jož Žfran, Alojz Kukman, Janz g g Granilovc, Ruža Vukšinič, Franc Turk, Martin Janki, Alojz g g Galič, Jož Lkš, člani kolktiva INIS Novo msto; Alojz g m Poljan in Karlo Majtič iz Komunalnga podjtja Novo m- g g sto; Marija Kozoglav, članica kolktiva gimnazija Novo m- g g sto; Janz Mavsar, član kolktiva Trgovskga podjtja Hmlj- g g nik, Novo msto; Anton Fink, član kolktiva KZ Krka Novo g = msto; Pavla Jordan, članica kolktiva TNZ Novo msto; g M Sjfo Sclimovski, vojak iz VP Novo msto; Jož Bašlj, = = posstnik iz Gornjga Kamnja; Viktorija Košir, gospodinja g g iz Dolnj Straža; Ana Majtič, gospodinja z Iglnka; Marija g g Ivančič, Anica Bartolj, Jožfa Kumr, Miha Macdoni, Niko- g= S la Pajič, Alojz Hočvar, Vinko šuštaršič, Hinko Kolnc, Jož g g Jakš, člani kolktiva Industrij obutv Novo msto; Anton g g Krašvc, Emil Parklj. Miha Papž, člani kolktiva IMV Ig g Novo msto; Alojz Tckstor, član kolktiva Novols Straža, m g Viktor Avsc, član kolktiva Novotks Novo msto. Marija šivak, Bctka Kuplcnik, Joža Novak, čla g g ni kolktiva Krka Novo msto; Anica Kisovc, Janz Turk, = g Martin Plantan, Ana Radž, Alojz Zoran, Martin 2ura, Ma-^ g rija Konda, Ivan Rataj, Lado Jan, Jož Brgant, Franc g g Prim, Emilija Kcblj, Jož Božič, Jož Skcdlj, Miha Irt, g g Izidor Košir, člani kolktiva Novotks Novo msto; Pavl g g Golob, član kolktiva Iskra Novo msto; Angla Plantan. g g gospodinja s Hrušic; Marija Golob, Ppca Savšk, Marija g g Klmnčič iz Splošn bolnic Novo msto; Vinko Klobučar, g s Franc Kastlic, člana kolktiva Vodovod Novo msto; Alojz g g Zupančič iz Elktrothničnga podjtja Novo msto; Ivan g g Vidic, član kolktiva Pionir Novo msto; Franc Stim, Bogo g g Spilctič, Ana Stravs, Ignac Grgorčič. Janz Sašk, člani ko- g H lktiva G. G. Novo msto; Stanka Rctclj, študntka iz C- g S glnic; Slavka Janžič, članica kolktiva KZ Novo msto. g m itoniiiraininiihimniiiriim m

5 Učitljvo dlo driižfnm dlu»... Š vdno govorimo o šolah in drugih ustanovah, ki da so rpublišk, okrajn ali občinsk, mdtm ko gr za to, da so to samostojn dlovn organizacij. Do današnjga dn so odnosi do th ustanov, posbno do osnovnih šol, proračunsko-administrativni. Prav zaradi tga odnosa niti samoupravljanj niti dlitv po dlu tu nista mogla zaživti. Trba j prdvsm urditi dlitv dohodka md družbo in ustanovo, č hočmo, da s bo v polni mri uvljavilo samoupravljanj, in prdvsm, da s bodo dlavci na th področjih čutili n l kot proračunsko plačani uradniki, ampak kot svobodni dlavci, ki na družbnih srdstvih za dlo razvijajo vs svoj dlovn sposobnosti in pobud za razvoj lastnga dlovnga področja. Načlo dohodka v ustanovah izvajamo iz djstva, ki smo ga ž ugotovili, da namrč dlo dlavcv na th področjih prdstavlja sstavni dl družbn produktivnosti, čprav s ralizira dohodk prko končnga produkta proizvajalca na trgu. Dlo učitlja, zdravstvnga ali kulturnga dlavca v družbnm procsu s kaž v raliziranm proizvodu dlavca, saj sta kakovost in količina dla dlavca odvisna tudi od učitlja, ki ga j učil in vzgajal. -Učitljvo dlo, njgovo sodlovanj v družbnm dlu, s matrialno ralizira torj v proizvajalčvm dlu in njgovm matrialnm produktu. Zato bomo morali tako postaviti dohodk prosvtnokulturnih in drugih ustanov, da bodo dlavci v njh prjmali za svoj prispvk k skupni produktivnosti dla staln dohodk, ki bo rastl v nakih proporcih, kot bo rasla družbna aktivnost dla. Na osnovi družbnih potrb in nalog naj bi nastali dlovni programi th dlovnih organizacij, kot osnova za pogodb bodisi z ustanovitljm, z no ali vč občinami, z rpubliko, bodisi z drugo dlovno organizacijo, na podlagi določnih obvznosti nih in drugih...«vida TOMŠIČ (Iz uvodnga rfrata skupn sj glavnga odbora SZDL Slovnij in rpubl. svta Zvz sindikatov Slovnij 26. X. 964) Kladiva kiparjv so utihnila V soboto, 28. avgusta, j matriala (zlasti kamna, žlza in lsa) pa tudi uslug gorča fstivalska plamnica naznanjala novo kulturno prirditv: koncrt Koroškga kov, ki kiparjm nudijo po dlavcv, tsarjv, kamnos akadmskga oktta, ki ga moč pri dlu v primrjavi z j Dolnjski kulturni fstival posvtil zaključku dl p začl, zlo zlo povčali. Da ltom 960, ko s j simpozij tga mdnarodnga simpozija j akcija uspšno in nmotno tkla naprj, občin kiparjv Forma viva. Mdnarodni simpozij kiparjv pa ostal pri istm prispvku kot druga lta, ko so Forma viva j tudi ltos pričl z rdnim dlom. julija. participirali tudi okraji, rpublika in clo zvzni sklad, Za kostanjviško dlovišč j umtniški svt prdložil štiri ustvarjalc: Poljaka Jrzy Brsa, Japonca Ryuza Kavvaia, Kanadčana Pirra Hvvarta in Jugoslovana Vjncslava Rihtrja- Mdtm ko j bilo v prjšnjih l-, Nastala j galrija narodov. tih na simpoziju po dst ali clo vč kiparjv, j ž lani # Na jugoslovanski simpozij lahko pridš bilo to štvilo omjno na smo nkrat. polovico, ltos pa samo na 0 Ltošnji zaključk Form viv v znamnju štdnj. štiri udlžnc, kar j odvisno od srdstv. Lani j upravni icdbor Form viv # Bsda j dala bsdo: snovski prmog odprl novo dlovišč v žlzu na Ravnah. Kr ni bilo - nov kiparski matrial na Formi vivi? srdstv, si j odbor pomagal na ta način, da j bistv 9 Pogld v bodočnost. no zmanjšal štvilo udlžncv v Kostanjvici in v Portorožu. Ltos s j tm prob j bilo nobhodno potrbno žu jj o z umtniki prisrčn zmanjšati izdatk do skrajn stik tr smatrajo tako kiparj kot njihova dla za lmom, utsnjnosti in skrbm priključilo š matrial mr, kar s svda odraža tudi v do skrajn mj zmanj. svoj.«no vprašanj, saj j rpublika odpovdala vsakršno po šanm štvilu udlžncv. Kr j prirditv bila v moč, okraji so odpravljni spordu in organizaciji Dolnjskga kulturnga clotno brm pa j padlo fstiva na občin. Kr pa upravni odbor ni hotl in niti n mogl obrmnjvati občin z novimi izdatki, j pristal na tako dotacijo občin, kakršna j bila v prjšnjih ltih, čprav j bilo mdtm odprto ž imnovano novo dlovišč na Ravnah in čprav so s življnski in stroški Pogld na platno kina Krka V kinu Krka s obta nkaj novosti: v kinu bodo pričli uvajati dvojni program; najprj poskusno, kasnj pa rdno, č bodo gldalci zadovoljni. Tako bodo ostali filmi vč časa na programu, saj s zadnj dni napolnijo dvoran tudi pri filmih, o katrih gldalci nimajo najboljšga mnnja. Prav tako bodo gldalci lahko v nm dnvu gldali kvalittn in komrcialn film. Kr s bodo cn vstopnicam zvišal, bodo v kinu pripravili abonma V ob čutno znižano cno, o čmr bomo š poročali. In š nkaj bsd o trh filmih, ki jih izrcno priporo čamo. Od. do 3. sptmbra bo na spordu antična tragdija»elktra«, ki so jo posnli Grki in j bila lta 962 nagrajna v Cannsu za najboljš filmsko dlo in za najboljšo tonsko obdlavo, dobila pa j š nagrado Nacionalnga združnja mladin. Od 2. do 23. sptmbra bomo lahko gldali Fllinijv film»osm in pol«z Marcl lom Mastroiannijm, Claudio Cardinal in drugimi. Film j dobil dva Oscarja, prvo na grado v Moskvi, sdm nagrad Narto d'argnto in vrsto drugih nagrad. Od 24. do 27. sptmbra š posbj priporočamo angl jih imli s to akcijo in tga bomo javnosti brz dvoma prdložili, kr smo ponosni na djstvo, da smo tako pommbno akcijo izvdli za tako majhn strošški barvni CS iilni»bckt«. Film sodi md najpommb k bi vidli, da lahko l strok pokrijmo z matrialno vrd njša dla anglšk kinmatografij 9t>4. V Angliji in v jih š vdno 85 ostan, v čmr nostjo dvh, trh plastik, pa nam ZDA j bil proglašn za film pa kajpak n vidim pozitivnga lta, nkatri pa pravijo, da rzultata t prirditv, marvč navajam to djstvo samo kot ilustracijo za ocno golga matrial j to film dstltja. Odlična igra Richarda Burtona in Ptra O'Toola bo zadovoljila štvanja moralnih, socialnih, hunga učinka t akcij brz upomanističnih, prdvsm pa umtniških fktov. vs sladokusc. Zamuditi»Bckta«pomni zamuditi mojstrovino! Zanimiva razstav v Trbnjm V počastitv občinskga prazn ka so v spodnji li prostorih nov šol v Trbnjm 4. sptmbra odprli razstavo Viktorja Magyarja, učitlja s Čatža pri Trbnjm. Magyar s j rodil 93 v Motniku in j član Društva naivnih umtnikov Hrvašk. Za to prvo samostojno razstavo j pripravil izbor intarzij (ls) in oljnih tmpr in ga naslovil Ltni časi. Njgovo Franc Vadnal - osnulstllnik 3. sptmbra 885 s j v 94. lta umaknil v Zagrb Borovnici pri Ljubljani rodil k hčrki učitljici. Maja 945 Franc Vandal, znani kultur- s j vrnil v Dobovo in bil tu ni in prosvtni dlavc Spod- lta 947 upokojn, ž kot njga Posavja. Osnovno šolo, učitljiščnik j vodil pvski klasičv.o gimnazijo in učit- zbor; mladinsk in mšan pvsk zbor j nato vodil povsod tam, kjr j učil. Lt:: 90 j ustanovil knjižnico v Ijišč j obiskoval v Ljubljani, lta 905 pa začl učiti v sdanji Bistrici ob Sotli. Pr. ko Kapl in Dobov, kjr j poučval 25 lt, ga j pot vodila v Viiki Podlog pri Krikm, odkodr s j oktobra Dobovi in jo nato vodil vs do lta 964! Kot vnt čblar j ustanovil čblarsko društvo in dobil dv odlikovanji, sodloval j pri Rdčm križu in j š zdaj član občin, skga odbora, koristno pa j sodloval tudi marsikj drugj. S zdaj j dopisnik Dla in drugih listov. Zbiral j tudi narodn psmi in jih okoli 300 tudi harmoniziral. Zdaj piš kroniko Dobov in naproša vs, ki imajo kako gradivo ali vdo kaj posbnga o Dobovi, da mu to sporoč. Za visok in lp življnjski jubilj mu iskrno voščijo vs najboljš štvil?ii prijat. Iji, sorodniki in znanci! D. V. šf dl) kaž rsno prizadvanj:* umtnika, ki poskuša svoj likovni svt upodobit' n i način, ki ima š najvč skupnga z naivnim slikarstvom. Kot takga so Mag/arju do zdaj spoznali ž v Slovnjm Gradcu, Clovcu, Innsbrucku, Zagrbu, Virovitici in Strumici, kjr j razstavljal. Trbanjsko občinstvo, ki j tako dobili* tudi prostor za umtnišk razstav, j hvalžno sprjlo Magvarjvo dlo, ki zars zasluži pozornost. Razstava bo odprta do sobot,. sptmbra in j š čas da si jo ob"skovalci ogldajo. - G A D J E IZ ŠSŠKE Branj o za naš nadbudnik, pa tudi njihov malc starjš bratc in sstric, kakor si ga j samo trba žlti to j najnovjša knjiga, ki jo J3 na naš trg poslala prizadvna MLADINSKA KNJIGA v Ljubijani. Gadi iz Š'šk so s pomočjo Mojdušpnzijona sstavili avtomobil, k gr, plj in odplj, ki j ukradn pa spt vrnjn skratka: napta storija, k; pritgn tudi odraslga bralca, da ii z zanimanjm sld dj konca. Pisatlj Vncslav W'Jnklr j s tankim posluhom za sodobn intrs mladih pogldal na cst in dv. rilca domačga msta, z odlično ilustracijo in nvsakdanjo oprmo pa j knjigi pomagal na svt tudi Božo Kos. Č hočt prijtno prsntti sna ali hčrko, nčaka ali nčakinjo, jim bost s krvn«- o gadji družini lpo ustrgli! stanjvici. Splošno j znano j nadaljvala v svojm zaključnm govoru kako visoko j v Kostanjvici in njni okolici razvita kulturna zavst, kar s md drugim kaž v množičnih obiskih in globokm doživljanju kulturnih vrdnot, kakor tudi v djstvu, da so Kostanjvičani ponosni na svoj kiparski simpozij tr nastajajočo novo galrjo v gradu, da vzdr- 0b zaključku mdnarodnga kiparskga srčanja v Kostanjvici na Krki. Nastala j galrija narodov Mdnarodni simpozij kiparjv j tudi ltos kljub vsmu uspšno zaključil svoj dlo. S tm j vključna v galrijo na prostm pta ltina. Kostanjrviška galrija Form viv ima tako 72 not, ki s jim pridružuj š 7 not, ki so jih umtniki posbj izdlali za Gorjupovo galrijo. Skupno j torj bilo v ptih ltih na simpoziju v Kostanjvici 36 umtnikov, ki so zastopali 7 držav, 20 narodov in štiri kontinnt. Izdlali so 89 not, md katrimi j nkaj tako impozantnih umtnin, da jim š tako stroga kritika in S tako grd opravijivc n mor odrkati izrdnosti. C bi zdaj izdlali š izračun izila'kov, ki snn In kakšna j sstava th ustvarjalcv po izobrazbi? Od 36 umtnikov j bila,33 akadmskih kiparjv s končano akadmijo upodabljajočih umtnosti, trij pa so bili samouki brz ustrzn formaln izobrazb. Md tmi znamnitmii ^tar Smajić, nadalj M roslav : Urošvič, ki j bil takrat š študnt, in Ebrhard Fibig, ki jo ustvaril galrijski portal, najbrž no najdragocnjših stvaritv kost anjviškga simpozija. Od th 36 udlžncv jih j kar najst, ki so aktivni profsorji na raznih šolah kot npr. Ehirota na tokyjski univrzi, Chaudhuri na univrzi v Bombnvu, Barotto v Barcloni itn. K nam lahko pridš samo nkrat Dostikrat s zgodi, da ljudj sprašujjo, č hodijo na simpozij vsako lto isti. N. Na simpozij lahko pridš samo nkrat. S vč: dosdanja praksa j bila, da si s udlž-'l simpozija lahko samo na nm dlovišču. č j torj nkdo ltos dlal v Kostanjvici, n bo mogl prihodnj lto na Ravn ali v Portorož. Nkatri mislijo, da j udlžba na simpoziju lt; zato tako majhna, kr j bilo tako malo prijav. Tudi to ni rs. Prijav j dosti in prvč, saj s prijavi po ptdst in vč umtnikov. Posbn organ Form viv, ki j sstavljn iz najvidnjših umtnosti poznavalcv izbr izmd prijavllncv najboljš, dostikrat pa tudi sam povabi kakga za simpozij posbno zanimivga ustvarinlca. Izbor potka na podlagi litratur o kandidatih tr na podlagi prdložonih fotografij. Ltošnji zaključk v znamnju štdnj Navada j, da vsako lto prirditv slovsno zaključimo. Slavnostna raki j učna prirditv j bila doslj vsako lto v drugm kraju. Ltos s j upravni odbor odločil za no samo zaključno slovsnost in to v Kostanjvici. Po bsdah prdsdnic upravnga odbora Form viv inž. Vilm Pirkovičv»ni slučaj, da smo zaključili dl. na trh različnih dlovnih mstih prav v Ko la, j tovarišica Pirkovičva v zaključnm govoru š dodala:»v imnu upravnga odbora Form viv s toplo zahvaljujm vsm prbivalcm tga področja za njihovo živo sprmljanj form viv, posbno pa š vodstvu Dolnjskga kulturnga fstivala, ki organizira štviln kulturn prirditv prav v času vsakoltnih kiparskih dl v gradu tr s tm v mnogočm doprinaša k bogatjšmu stiku md kiparji in slovnsko kulturno ustvarjalnostjo, kakor tudi k nadaljni afirmaciii form viv.«bsda j dala bsdo: prmog - nov matrial? Zaključn slovsnosti so s udlžili štvilni prdstavniki kulturnga in javnga življnja iz Slovnij in Hrvatsk pa tudi iz drugih držav. Bsda j tkla o nadaljnji usodi t mdnarodn prirditv, o sdanjih matrialnih tžavah in o dcntralizaciji nalog in obvznosti n pa tudi srdstv, BELOKRANJSKI MUZEJ v Mtliki JE ODPRT vsak dan od 8. do 2. ur in v ndljo od 9. do 2. ur. UPRAVA MUZEJA o obnavljanju in obnovi gradu itn. Nankrat j v pogovoru zrastl prdlog, da bi ustvarjalci oblikovali tudi v prmogu iz rudnika na Snovm. Cc pomislimo, da bo v kostanjviškm gradu dovolj razstavnga prostora, da oblikovanj snovškga prmoga lahko samo popstri dlovanj Form viv, j idja rs prmislka vrdna in upajmo, da bo rodila tudi lp sadov. Pogld v dobočnost Nastal umtnin j trba smislno razporditi. Načrt za dokončno urditv galrij izdlal inž. arfh. Gilg^ Košak. V glavnm so skulptur ž dobil odgovarjajoča stalna msta. V hortikulturnm, to j v vrtnarsko-parkovnm smislu, pripravlja načrt za urditv docnt inž. Dušan Ogrin. Grajska okolica bo dobila skrbno urjno lic, ki bo samo š povzdignilo vrdnost t častitljiv arhitktur. Tudi skulptur sam j trba skrbno ngovati, da n bodo prhitro propadl. Za to skrbi univ. prof- dr. Ditrich. Skrb za galrijo in njno podobo j torj v rokah najboljših strokovnjakov, kar j popolnoma v skladu z djansko vrdnostjo in pomnom t mdnarodn akcij. Toda problmov j kljub tmu nštto, glavni pa so skrajno mala srdstva, ki jih kljub tmu tžko dajjo občin Krško, Piran in žlzarna Ravn na Koroškm. Na Ravnah j bil simpozij zasnovan samo kot akcija, ki bo oskrbla likovno oprmo kraja. Lto so Ravn v cloti dosgl z izrdno učinkovitimi plastikami, čisto drugačn pa j položaj v Kostanjvici in v Portorožu, kjr formiramo galrijo sodobnga kiparstva na prot stm. Zaradi pomanjkanja srdstv smo morali okrniti razn štvila kiparjv tudi katalog, ki za lar >ko lto š zdaj ni izšl in vndar j za akcijo izrdnga pomna, saj ga pošiljamo likovnim institucijam in pommbnim kritikom po vsm svtu. Glavna skrb pa bi zdaj morala vljati urditvi galrij, saj smo v tm pogldu komaj začli, čdalj včji dotok obiskovalcv lta gr v dsttisoč bi nam moral biti dovolj vlik dokaz, da j urditv galrij nujna. Ali s bo akcija nadaljvala? Organizatorji bomo napli vs sil, da bodo prihodnj lto spt zapla kladiva, ki so doslj skozi pt lt v znamnju mdnarodn solidarnosti skupaj ustvarjala v razkošni tišini nkdanjga kostanjoviškga kloštra pod Gorjanci.» LADO SMREKAR Plastika CONTINENT, Id j dlo ltošnjga udlžn«forme VIVE v Kostanjvici, Kanadčana Pirra Hyvarta, stoji za grajskim sudom ob potočka

6 Šolstvu 54 milijonov manj iz proračuna? V ž tako pičlm proračunu občinsk skupščin Črnomlj š 78 milijonov manj - Izdatk bodo na vsh področjih občutno skrčili - Dloma bo prizadto tudi šolstvo - Rformo bo občutil vsak! 942 milijonov j znašal ltošnji plan proračuna občinsk skupščin Črnomlj, ž potm, ko so črtali marsikatro nujno potrbno in prdvidno postavko. Ukrpi varčvanja in gospodarsk rform so konc julija privdli do nadaljnga zmanj- NOVICE ČRNOMALJSKE KOMUNE sanja proračunskih srdstv, tako da ostan za zadnjih 5 mscv ltošnjga lta l 245 milijonov dinarjv ali 78 milijonov manj kot so računali. O tm j prd ndavnim razpravljal svt za družbni plan in financ, ki j izdlal prdlog za rbalans proračuna. Kljub tmu, da so krčilj izdatk vsm koristnikom občinskga proračuna, j možno prihraniti l 39 milijonov din, mdtm ko š manjkajočih 40 milijonov ni mogoč vč nikomur vzti. Upravitljm osnovnih šol in članom upravnga odbora sklada za šolstvo so prdstavniki občinsk skupščin na posbnm posvtu sporočili nvslo novico, da s bo trba vrjtno tudi v šolstvu odpovdati 54 milijonom. Do sporazuma s šolniki na posvtu ni prišlo, kr so bili pripravljni pogajati s kvčjmu o dodatnih srdstvih, nikakor pa n o tm, da bi šolstvu kaj vzli. Za osbn dohodk clo vč srdstv Kakšn j torj prdvidni finančni položaj šolstva? Sklad za šolstvo (oskrbuj djavnost osnovnih šol in gimnazij) bi bil po prdlogu rbalansa zmanjšan za okoli milijonov dinarjv. Upoštvaj djstvo, da ostan šolam zaradi zmanjšanih družbnih dajatv nkaj vč kot 7 milijonov, pomni, da so djansko šol na slabšm l za okoli 4 milijon din. Prdlagali so, naj bi na ta račun ' zmanjšali izdatk za tžka dlovna msta, izdatk za administrativni, vodstvni in thnični kadr tr dloma matrialn izdatk šol. Ob vsm tm djavnost osnovnga šolstva in gimnazij bistvno v ničmr n bi bila prizadta. Poudariti j trba š to, da srdstv za osbn dohodk n bo manj, clo vč jih bo. Najbolj bo po prdlogu rbalansa prizadto strokovno šolstvo: dlavska univrza, glasbna šola, mdobčinski sklad za šolstvo in zavod za prosvtno pdagoško službo. Mnijo pa, da v strokovnm šolstvu n bi prišlo do kritičnga položaja, č bi mu izdatnj kot doslj pomagal gospodarsk organizacij, ki imajo od njga najvč koristi- Kot ž rčno, šolniki od svojih zahtv na posvtu niso odstopili. Vprašanj j, č bodo v tm uspli, kajti rformo mora občutiti vsak. Po- izjavah članov svta za družbni plan in financ nobna druga proračunska postavka n prns vč krčnja srdstv, kr so vs koristnik proračuna ž tako priščipnili do zadnjga zdihljaja. O rbalansu občinskga proračuna bo v kratkm razpravljala občinska skupščina, kjr bodo odločali tudi o tm, za koliko bo na slabšm šolstvo. Zbirati vs, kar lahko občani pogršajo! V kratkm bodo po vsh krajih črnomaljsk občin začli zbirati prispvk za poplavljnc in vs on, ki so jih prizadl ltošnj lmntarn nsrč. O tm, kako s bodo lotila zbiraln akcij so razpravljali na razširjni sji občinskga odbora RK Črnomlj. Z navzočimi prdstavniki občinskih odborov SZDL, sindikata in mladin, j bilo dogovorjno, da bodo v akciji složno sodloval vs družbno.političn organizacij. Tako s bodo v kratkm Po vsh včjih srdiščih sstali politični aktivi tr obravnavali organizacijsko plat zbrtraln akdij. Rčno j bilo, naj zbrajo vs: dnar, oblko, hrano, gradbni matrial in vs, kar lahko občani pogršajo. Za,ra«\ pokvari j ivosti živil pa so bili mnnja, da bi s po vash zmnili z zadrugo za odkup zbranih pridlkov, kr j mnogo nostavnj pošiljati po pošti dnar kot pa živila. Kr so vč ali manj vsa podjtja ob rformi v škripcih za srdstva in najbrž n morjo prispvati iz svojih O d k r i t a tajna r a d i j s k a postaja 26. avgusta smo poročali, da prbivalci Smiča včkrat ujamjo na valovni dolžini 92 m zvok zabavn glasb in čstitk. Prcj časa niso mogli ugotoviti, katri amatr si j (svda nzakonito) privoščil lastni radijski oddajnik. Naposld j prišlo vs na dan. Lastnik tajnga oddajnika j lktrothnik Anton Bukovc iz Kota pri Smiču, napovdovalka pa njgova sorodnica. Kr oddaj ni prijavil, s bo moral Bukovc zagovarjati pri sodniku za prkršk. skladov, bodo člani občinsk, ga štaba za pomoč poplav- Ijncm obiskovali posamzn kolktiv in s skušah pogovoriti za prispvk v obliki nodnvnga zaslužka.»ni čudno, č j csta slaba...«pičko j kar poskakoval Po vlikih jamah na csti md Črnomljm in Dragatušm, zato smo ustavili ob cstarju in ga vprašali, kdo j tmu kriv. Nič čudnga, č j csta slaba, j odvrnil Anton Ptrman. Ali vst, koliko vozil gr vsak dan tu mimo? Ob zadnjm šttju sm naštl 7 osbnih avtomobilov, 82 X)vcmjakov, 4 tžka druga vozila in 5 tovornjakov s prikolicami. Motorjv, kolsarjv in voznikov vpržnih vozil pa j bilo vč kot 400. Razn th vozijo š rdni in iz.rdni avtobusi. Zasipavam jam, kolikor morm, a sproti nastajajo, posbno po džju. č n zmort vsga sami, zakaj ni na csti vč dlavcv? To csto krpamo l za silo in čakamo prihodnjga lta, ko nam j obljubljno, da s bo nada. ljvala obnova cst vs do Vinic do bo končno torj tudi ta zadnj; dl blokranjsk magistral Koća na Bidrcugu ima čdalj vč obiskovalcv. Prd kratkim sta jo obiskala tudi znani filmski ržisr Jož Gal in prof. dr. Franc Drganc iz Ljubljan. Na sliki: primoprdaja ključv gostom. (Foto: F. Drganc) Občani si ž! stika s poslanci Na političnm aktivu v Črnomlju in Smiču, mdtm Dragatušu in na "Vinici, ki sta prd kratkim zasdala, ko s bo ljudski po slanc Viktor Zupančič pogovarjal j bila izrčna žlja občanov, z občani na n naj bi na bodoč kaj sstankih v Črnomlju. sptmbra j v Mtliki javn tribun o gospodarski rformi prišli tudi gih javnih tribunah, ka in na Vinici. Na vsh dru občinski koordinacijski odbor ugotavljal, kako s gospodarsk organizacij vključu ljudski poslanci. Občani mor poslanci n bodo si žl podatkov iz prv utgnili priti, bodo gospodarsko rformo pojasnjjjo v gospodarsko rformo. rok, zato bodo skušali Prizadvanj kolktivov v iskanju rzrv in za dvig sto njihovi žlji ugoditi. vali odgovorni prdstavniki občinsk skupščin in Dogovorjno j, da bo rilnosti.j bilo doslj v glavnm uspšno. Prav tako j ljudski poslanc Lopold družbno političnih organizacij. Krs obiska] sstank v razvsljivo, da niso zavlačvali s povčanjm osbnih dohodkov. Zaradi podražitv in občutnga porasta življnjskih stroškov so s osbni ISKALI BODO KRIVCA! dohodki zaposlnih povčali povprčno za okoli 5 odst. in Na ndavni razširjni sji občinskga odbora RK to povsm v skladu s pov Črnomlj j bila md drugim izrčna ostra kritika zopr komisijo, ki j md mnogimi prijavljnimi otroki iz vs občin izbirala najpotrbnjš za ltovanj v socialni koloniji na Crsu. Kakor so povdali, so bili poslani v ltošnjo kolonijo, namnjno zdravstvno ogrožnim otrokom iz socialno V mtliški tovarni»bti«šibkih družin, tudi nkatri otroci najbolj situiranih dla obrat družbn prhran staršv v Črnomlju. T otrok so do Rk pripljali s posbnimi avtomobili, šl tam pa so s pridružili raji ž od lta 960. Obrat, ki ga j vodila sindikalna podružnica v podjtju, j v otrok, ki j potovala z vlakom... glavnm Na sji so bili mnnja, da bi starši z dobrimi zaslužki lahko sami poskrbli za ltovanj svojih otrok, t jim j to potrbno iz zdravstvnih razlogov. Čtudi so plačali strošk v socialni koloniji (smšno nizka cna!k pa so vndarl odjdli msto otrokom, ki na zasbno bivanj na morju n morjo niti pomisliti!! Na sji so zato pr<uagali, naj s ugotovi, kdo izmd članov komisij j zahtval, da grdo v kolonijo otroci prmožnih staršv in naj s krivcu nalož stroški, da takih primrov v prihodnj n bo vč. M d MHičcsni ni bilo dovolj zaslužka Cirkus, ki j nkaj tdnov posloval ndalč od mtliškga sjmišča, 'j t dni pobral šila in kopita. Md domačimi ni bilo pravga zanimanja za vrtiljak, za»srčo u svtiti«, strljanj itd. za- MM, PoTOrcao u 5 odstotkov višji dohodki čano storilnostjo, kar vlja posbno za kolktiv tovarn BETI Razn tga so ocnjvali gospodarski položaj vsakga kolktiva posbj, zlasti pa so rštali položaj KOMETA, kjr trnutno najslabš kaž. Področja družbnih služb tokrat niso obravnavah, mnili pa so, naj bi tudi v šolstvu povčali osbn dohodk vsaj za toliko, kolikor so t dlovn organizacij na boljšm zaradi zmanjšanih družbnih dajatv. Družbna prhrana v BETI skrbl za topl malic. Kr pa s j za topli obrok zadnj čas prijavljalo vdno vč abonntov in so pričli pripravljati tudi kosila, s j obrat julija ltos razširil v samostojno obračunsko noto z lastnim organom upravljanja. Minuli msc j prjmalo malico 223. kosilo pa 65 abonntov. Tudi cn so zmrn: malica 90 din, kosilo pa 230 dinarjv. Obrat družbn prhran imata v Mtliki tudi prdilnica»novotksa«in invalidski zavod»komt«. Zato pa tm bolj nstrpno čakajo razna manjša mtliška podjtja in ustanov, da bi bil ž kaj kmalu v bivši Makarjvi hiši odprt splošn obrat družbn prhran. Za marsikoga so namrč hotlsk ah gostilnišk cn l nkoliko prvisok. SMEH IN JAZZ V METLIKI 3. avgusta j občinski komit ZMS v Mtliki s sod duha bila včasih rs na psu, j po bsdah Navratilovga lovanjm tovarn BETI in zdaj pa j pod psom... KOMET tr frizrskih salonov Župančič in»slavica«, kranjski navadi obdlali v Aktualn tm so po blo prirdil prijtn včr humorja, glasb in mod v spomin: vrzih zapišimo nga za M E T L I Š K I Partizanovm domu na Pungrtu. Prirditv j bila ob... iml j blo tablico, iml j trdo glavico, T E D N I K nm tudi slovo (?) dijakov, zamnjali so tablico, ki odhajajo na šolanj v odpihnili so glavico... Ljubljano in drugam. to s ni vč splačalo izgubljati od krst nadobudnga časa. Potujoči vrtiljak j šl v vsljš kraj. smhom in ploskanjm spr Nabito polna dvorana j s mtliškga mladinca z dkliško frizuro in v ponošnih Mtličani pa so s' nasmjali mljala duhovito prdavanj lahko zastonj, samo č so šli mimo vrtiljaka in si ogldali napis s solzami v očh. kavbojkah pa so s poslovili o kulturi, tmu podhranjnrau občinskmu dttu, ki oziroma opozorila. Rsnično so bi- Gldalci so zaploskali tudi prikupnim manknkam in izdlkom mtlišk konfkcij KOMET, š posbj pa so bili navdušni nad rs lpimi včrnimi oblkami, ki jih j tovarna BETI pripravila za vlsjm v Pragi. Prdstavnik podjtja j povdal, da bi bila cna tak toalt pri nas okrog dinar, jv. Konfransjja sta svojo vlogo dobro opravila, manj pa so bili navzoči zadovoljni z gostujočim ansamblom lktričnih kitar»th Mosquitos«iz Novga msta, ki z jazzom nima nobn zvz, čprav j moral prirditlj nastop zaradi slabga vrmna na hitro prsliti s športnga igrišča v dvorano, moramo rči, da j prirditv lpo uspla. Taka požrtvovalna prizadvanja čistih amatrjv bi morali pri nas bolj cniti, pa bi, kdaj poznj morda, tudi kultura prilzla»izpod psa«... Tudi s športnimi modli sta mtliški KOMET in BETI prijtno prsntila gldalc na prirditvi MODA, SMEH IN JAZZ m.

7 Pamtnj razdljvati ustvarjna srdstva Prtklo ndljo j bilo v Vasi-Fari ob Kolpi vliko slavj prbivalcv obh strani Kolp, združno z odkritjm spomnika in grobišča padlim slovnskim in hrvatskim partizanom. Proslav s j udlžilo nad 3000 ljudi, md njimi tudi pommbnjši zastopniki gospodarskga in političnga življnja iz občin Kočvj, Dlnic in Čabar. Prvi govornik Jož Kopitar - Grgor, ki j bil md vojno skrtar okrožnga komitja KP za Kočvsko, j najprj opisal mdvojno partizansko gibanj v tm prdlu Kočvsk in š posbj poudaril, VarSuj in pri K B v Novm mstu vlagaj ^ da s j današnj bratstvo Slovncv in Hrvatov skovalo ž v NOB, ko so s skupno borili proti istim sovražnikom. Ko j govoril o našm gospodarstvu in novm gospodarskm sistmu, j poudaril, da morata hiti osbna potrošnja in standard odvisna od produktivnosti. Mnil j tudi, da j nujno ustvarjna srdstva razdljvati pamtnj in jih vč namniti za izobražvanj tr stanovanjsko gradnjo. Za njim j govoril prdstavnik občin Dlnic in Caa» J' bar tov. šnajdr, prdsdnik Združnja zvz borcv občin Dlnic, ki j v krajšm govoru poudaril prdvsm mdvojno in povojno sodlovanj tudi z obh brgov Kolp. Spomnik padlim borcm j odkril prdsdnik občinskga odbora ZZB Kočvj Anton štimc, nato pa so sprjli spomnik v varstvo prdstavniki ZB iz Vasi-Far. V slavnostnm dlu proslav so sodlovali š: pvski zbbr Jakob Gallus iz Kočvja, rudniška godba in osnovna šola iz Vasi-Far." Divjad povzroča škodo V noči od 4. na 5. sptmbr so divji prašiči in mdvdi dobsdno opustošili s pso in koruzo posjano njivo Albin Abr iz Mozla. Na ni polovici njiv ta j takoj za hišo so gospodarili prašiči, drugo polovico pa j pomndral mdvd. Frav bi bilo, da bi škodo ocnili in povrnili! Tudi v črnm potoku napravijo divji prašiči, jlni, srn in druga divjad prcjšnjo škodo, posbno na fižolu in psi. Ptru Logarju, gozdnmu dlavcu iz črnga potoka, so srn in jlni skoraj uničili njivo, ki jo j vzl v najm. Lisic so s tako razmnožil, da kradjo kokoši ž ob blm dnvu. Nočni čuvaj na posstvu v Livoldu Ivan Skrbiš pravi, da s lisic klatijo ž vsak včr tudi okrog posstva. A. P. KOČEVJE:»Zdravniki s nočjo sliti?«zakaj s j zataknilo pri prslitvi po Kočvju raztrsnih ambulant v novi zdravstvni dom? Obratn ambulant so kolktivom prj v brm kot v korist, pa so s kljub tmu iiko odločili, da jih združijo z zdravstvnim domom Vst o tm, da s zdravniki nočjo sliti v novi zdravstvni dom, j (čprav n popolnoma rsnična in malc popačna) krožila zadnj čas po Kočvju. Za msto prpotrbn zdravstvni dom j bil po 3 ltih zgrajn, pri prs- K O Č E V S K E N O V I C E litvi po mstu raztrsnih ambulant pa s j zataknilo. Novi dom j vljal okoli 270 milijonov din, srdstva za gradnjo pa so prispvali: občinska skupščina Kočvj, mdobčinski sklad za gradnjo bolnišnic in zdravstvnih domov, krdit pa KB Kočvj in rpubliški sklad za socialno zavarovanj. Vs anuitt so v občinskm proračunu in znsjo 30 milijonov na lto. Zdravstvni dlavci trdijo, Ti III IIIEUtl BI Ž v soboto j nastala okvara na lktrovodu, tako da so bil vasi Nova sla in Banja loka brz lktrik, čprav so o okvari takoj obvstili lktro obrat v Kočvju, so bil vasi v ndljo šo vdno brz luči! Ko smo s vračali z zlo lp proslav v Fari, smo v gostinskih obratih in v zasbnih O Končno so s zdravstvn ustanov vslil v novo zgrajni zdravstvni dom. Dokončna urditv in organizacija hišnga obratovanja š ni stkla. Potrbno bo š nkaj oprm, izkušnj in dobr volj, da bo novi prpotrbni dom v cloti ursničval svoj nalog. ko. da so oklvali s prslitvijo v nov prostor zaradi gradbnih pomanjkljivosti. Bili so v strahu, da pomanjkljivosti (slišati j, da so nastal po krivdi gradb. podjtja ZIDAR in ELEKTRO) n bo nihč odpravil, č s bodo v stavbo prd tni vslili. Priznati j trba, da izkušnj tak strah opravičujjo... Kljub tmu pa n gr przrti djstva, da j novi dom nprcnljivo darilo družb zavarovancm in zdravstv nim dlavcm. Vprašati s torj moramo: kj so bili zdravstvni dlavci takrat, ko j bil dom š v gradnji? Mar so rs storili vs, da bi v stavbi, ki j bila namnjna njim, prprčili morbitn pomanjkljivosti? E Ponovno znižanj prvisokih hišah sdli pri svčah in obujali cn in marž. Občinska skupščina spomin, kako j bilo v th krajih J na zadnji sji ponovno razpravljala o maloprodajnih cnah in nkdaj. rnar.'-ah za prhrambn proizvod. Spt so bil malnkostno zni 3 Ko smo prd lti dogradili Do odlašanja s prslitvijo j»samski dom«na Trgu svobod, prišlo tudi zavoljo tga, kr žan cn nkatrim vrstam mok smo bili nanj zlo ponosni, saj j niso bil pravočasno razčiščn zadv v zvzi z rorgani in sladkorju tr marža pri kavi. bil md prvimi objkti, ki j strnil trg v cloto, č ga pogldamo dans, nam nudi žalostno podobo: zacijo zdravstvn služb v Svda j to znižanj l malnkostno, č ga primrjamo z ndavnim splošnim zvišanjm cn, Kočvju. Kolktivi, ki imajo pročlj objkta j prava zbirka polomljnih oknskih rolt, ki dajjo klavrno podobo mstu, š obratn ambulant, so kazali nkaj pa s bo potrošnikom l poznalo. slabšo pa onim, ki jim j bil prcjšnjo nodločnost, ko j f3 Kdaj naj bodo odprt msnic? KGP j prd kratkim prdla objkt zaupan v oskrbo in upravljanj! bilo trba rči: smo za združitv naš ambulant z zdravstvnim domom! V isti sapi galo nov obratovalni čas msnic 3 Da s j pričlo novo šolsko v Kočvju. Po tm prdlogu naj lto, kažta t dni živahnost in bi msnica št. poslovala ob dlavnikih (razn sobot) od 8. do vrvnj po mstu. Mamic vodijo pa j trba rči tudi to, da bi malčk na prvo pot k učnosti, morali biti pobudnik za združitv zdravstvn služb pod 5. ur, ob sobotah od 7. do. starjši pa samostojno ubirajo ž ur in od 5. do 8. ur, ob ndljah pa od 6. do 0. ur. Poslo tolikokrat prhojno pot. Zal s j tudi to lto pričlo s tradicijo: no strho v prvi vrsti zdravstvni dlavci. Združitv amvalnica št. 3 bi bila odprta vsak manjkajo nkatri učbniki, ki so dan od 7. do. in 5. do 8. š v tisku in š marsikaj. ur, ob ndljah pa od 6. do 0. bulant bo ustvarila pogoj za ur. Poslovalnica št. 2 bi dlala Po ulicah msta so s pojavni prjšnji tdn ltaki, ki so vano službo, za bolj izkoriščn bolj organizirano zdravstv samo ob sobotah in ndljah z nakim dlovnim časom kot poslovalnica št. 3 in. Kr so o prd instrumntarij, za boljšo orbili na slavj mladih grafičarjv. In rs občani so s disciplinirano udlžili tga slavja in tako ganizacijo dla itd. Zavarolaganm obratnm času nkatri pomislki (nkatra gostišča in s j vila ob 6. uri mala povorka vanci bodo lahko opravili vs mnz v proizvajalnih podjtjih novopčnih grafičarjv, starih bi dobila uro kasnj mso, gospodinj z ljubljansk strani m dobršn dl nizogibnih nosačv Zdravstvni dlavci pa s bo grafičarjv, staršv, znancv in prgld pod no strho sta pa bi moral po določni uri transparntov z raznimi parolami do morali bolj ogrti za popoldansk ordinacij, saj dla po mso v nasprotni dl mosta), proti Gaju, kjr s j razvil program. Novopčn tiskarj so na mni upravni organ občinsk skupščin, naj bi o prdlogu odločal svt za blagovni promt, s od zunaj ž dovolj mokra, so jih v dopoldanski izmni. To j makali v Rinžo in kr j bila goba včina zaposlnih v Kočvju vda pa bi bil dobrodošl tudi dajali na gobo š od znotraj, kar pripomb potrošnikov (gospodinj, j imlo vliko včj posldic kakor namakanj v Rinžo (kolikor tv, ki bi jih bilo trba načti samo nkaj prdnosti združi gostišč itd.). ni mladi rod iztaknil š kak H Poskočn cn. V zadnjm ž prd rformo! pljučnic). Goba j pila brz prstanka In sam oč Johanns Gu- mscu dni (od do ) so cn nkatrim važnjšim artiklom zanimivo skakal. Tako so tnbrg s j lahko prpričal, da Ob koncu pa vlja zapisati imata slivovka in cvičk š dandans čudovito moč. Vslj s j tudi to, da pri rorganizaciji bili piščanci najprj po 000 din kg, nato po 320 din, š kasnj zdravstvn služb v Kočvju stopnjvalo in tako so bili novpčni grafičarji dobro ziliti. n gr za pripajanj posa po 00, zdaj pa so spt po 000 din. Podobno j bilo tudi z drugim msom. Mlko j šlo z 00 Vskakor j trba pozdraviti mznih not, ampak za združvanj ambulant! Zatorj j din litr prko 40 din na 35 spodbudo tiskarjv, kr bo msto din litr; fižol v zrnju 290 din kg tako dobilo nov običaj, ki bo lahko postal tradicionaln. Opustiti dlovna msta, potrbno pa potrbn razpis za vodilna na 20 din in potm na 307 oz. 370 din kg; hrnovk iz 300 din pa bi bilo trba nkaj navad ki s kg, prko 870 din na 587 din kg; krstom mladih grafičarjv nimajo bo izvoliti tudi nov samoupravn organ. Samouprav šunkarica s 200 din kg prko nič skupnga prdvsm nočni 854 na 600 din kg itd. Mladostno poskočn cn so s hitro ponjm, prrivanjm itd., kr sta >*po program«z vpitjm, s tuljni organi dlovnih organizacij, ki imajo obratn ambustaral (oz.«jporastl), vndar s rjši rod po trdm dlu rad v l počasi umirjajo. miru spi in počiva! lant, so ž sprjli sklp o združitvi svojih ambulant z zdravstvnim domom. Pričakujmo torj lahko, da bo novi zdravstvni dom, ki j namnjn zavarovancm, kmalu služil svojmu namnu. MILOŠ JAKOPEC Anton Štimc (lvo), prdsdnik ZZB Kočvj, odkriva spomnik na proslavi v Fari Poiščit skrit rzrv! V zadnjm Dolnjskm listu sm z žalostjo zasldil tako malo novic iz ribnišk občin, da m j kar zabollo. Saj J prcj dopisnikov v naši do lini, ki kar pridno sodlujjo, pa tako malo prispvkov? Kdo j kriv, da smo zapostavljni? Pozivamo občinsko skupščino, da poišč skrito rzrvo, saj so bila srdstva za sofinanciranj Dolnjskga lista za področj občin Ribnica in za javno obvščanj odobrna \ proračunu! V. PREZELJ OPOMBA UREDNIŠT VA: na gornj vprašanj tov. V. Przlja iz Dul v ribniški občini ponovno poročamo: občina Ribnica za ltos š ni podpisala pogodb o sofinanciranju svoj komunsk prilog v Dol. listu, za doslj objavljn strani v našm mdobčinskm glasilu SZDL pa dolguj nad milijon dinarjv. Na naš ponovn prošnj gld podpisa in plačila zaostankov nimamo od nj niti odgovora. Kdo j torj kriv, da dob bralci Dol. lista manj vsti in prispvkov? Dolnjski list sam prav gotovo n. Urdništvo in uprava Usta R E S E T O ŽIČNA P L E T E N I N A javlja V podjtju»žičn pltnin«v Sodražici so md prvimi v ribniški občini začli z 42-urnim dlavnikom, čprav j od takrat prtklo malo časa, so rzultati pokazali, da s proizvodnja ni zmanjšala. Zdaj, ko dlajo v novih prostorih, so postali š prizadvnjši. Kvalitta proizvodov j znana ž tudi izvn naših mja. Š o k s p r s n i progi Kočvj-Ljubljonci Poročali smo, da j SAP uvdl ksprsno progo Ljubljana Kočvj. Avtobus odhaja iz Ljubljan ob 7.00 in 6.30, iz Kočvja pa ob 6.00 in Vozi skozi vs lto ob dlavnikih, ustavi pa s l v Vlikih Laščah in Ribnici. P O P R A V E K V članku»primit tatu!«, ki j bil objavljn na 8. strani v zadnji štvilki, bi s moralo im logarja pravilno glasiti Franc Lavrič in n Fran Mavric, kot jo j zagodl tiskarski škrat. Dajmo kruhu prdnost! Ni dolgo lga, kar sm v pkarni»novak«v Ribnici kupoval kruh. Bilo nas j toliko, da smo stali v rpu dalč po pločniku. Kruha j Poplav v Loškm potku Zaradi dolgotrajnga džvja so taln vod v Rtjah in Travniku prišl na dan in zalil polja, škoda bo prdvsm na kmtijskih pridlkih, saj j na poljih š vs krompir in nkatr drug rastlin. Tžav so tudi v ribniški dolini, kr kmtj n morjo pokositi in posušiti trav, nkatr prdl pa j zalila voda, ki j onsnažila š npospravljno otavo. bilo dosti, vndar smo s l počasi pomikali k prodajalni mizi. Gospodinj potrbujjo prdvsm kruh za zajtrk in otrok, ki grdo v šolo in za drug član družin, ki grdo v službo. Zato dajmo prdnost kruhu! Samo na prodajalka si n mor pomagati, kr ima l dv roki. Malokatri kupc ima pripravljn drobiž; marsikdo hoč š tort in fino pcivo: vs to zavira hitro prodajo kruha. Zato prdlagamo, naj pkarna v jutranjih urah prodaja l kruh, vs ostalo pa po navalu, saj j slaščičarna odprta vs dan in th izdlkov nikoli n zmanjka. Drobiž pripravit ž doma, pa bo šlo hitrj! V. P. Cn gar, dohodk pa manjši č izvzammo julij, ko so 80 din, za drug gost pa ljudj kupovali kar jim j l 220 din. prišlo pod roko, s j v ribniških gostiščih in trgovinah Vaščani naj dajo promt zdaj zmanjšal. V znsku j sicr skoraj tolikšn p o b u d o! kot j bil v nakm času lani, toda blaga gr v promt zaslka Marko pri Ribnici, Csta od vasi Zapotok do manj, kr j dražj. Tako povdo gostinci, ki so ugoto dlj časa zlo razrita. Hudi kjr j pokopališč, j ž vili, da imajo ob višjih cnah nalivi so jo tako zdlali, da jstvin in žganih pijač manjši dohodk kot prj. Zatga j prvoz po njj nmogoč. Vrhu vsga j zaslk Marko izhodišč za izlt proti Slmnam, vč turistov pa s j dlj so cn nkatrih jstvin in žganih pijač ž znižali: s t poti ž vrnilo nazaj, kr žganj npr. od 2000 na 600, ni vozna za avtomobil. Prd vino pa prodajajo š vdno vojno j bila pot občinska po starih cnah, š najmanj in j bila dobro vzdržvana, so podražili hrano v obratu zdaj pa s nihč n briga družbn prhran, ki posluj zdaj v okviru Gostinskga ti pobudo za popravilo va zanjo. Vskakor bi morali da podjtja Ribnica. Izdatna topla malica za abonnt vlja ščani in skupaj z občino pot popraviti. Razstava Andrfa Dbljaka 5. sptmbra j bila v dvo. rani DU v Ribnici odprta razstava domačina Andrja Dbljaka, ki razstavlja v novi thniki: slikanju, v lsu. Na gladko dsko vžg slikar podobo, pri tm pa n uporablja barv ali čopiča: osnovna naprava za slikanj mu j vžigalni aparat. Dbljak j s 4 razstavljnimi dli dokazal, da mojstrsko obvlada to zvrst slikanja. Upodobil j prdvsm ribnišk motiv in motiv iz okolic Ribnic. Štvilni obiskovalci so navdušni, Dlavska univrza iz Ribnic j skupaj s podjtjm Bagat iz Zadra prirdila od 29. julija do 28. avgusta v Ribnici tčaj za šivanj, krojnj in vznj. Potkal j v trh skupinah, ob koncu pa so udlžnk prirdil razstavo svojih izdlkov. Srdstva za tčaj so prispval dloma udlžnk, dloma pa tovarna BAGAT.. sptmbra s j podobn tčaj začl v Sodražici, nato pa bo tudi v Grčaricah. Na sliki: skupina tčajnic iz Ribnic (Foto: Drago Mohar, Ribnica) knjiga vtisov j polna pohval slikarju-amatrju, pa tudi spodbud, naj nadaljuj začto dlo.

8 i ftph slovnskih baiinarj t Novm nisstu Mi, starjši r o d focvskffl g r a f i č a r j v, r m in tiskarskm n a bo običaju t j o b o N 0 V 0 P E O \ E tiskarn b o m o Kočvski s a m oč po sta priznali V j S k j b i l o v N o v m mstu * -^o prvnstvo posamznikov \ *«nanju. T k m o v a l o j 8 S l o v n j 7 H r v a t o v ta, č r n 0. Z G tisk. Potrdil tiskarstva jih Jolianns u m f S a j KADRI p r i j a l ] j i. z n a n c i i n ostali t u r i Irj n c N - a k d a n j i v o d i l f : > ri 5 6 TAKOJ V l m l t ž s k u i n o slj na igrišču, j zadovoljil iz Črnomlja. l Lozar Črnomaljci so prmagali ki po M d v o d 9: 8 (0:). C b i bili bolj pazljivi v o b r a m b i, b i l a h k o amagall z višjo r a z l i k o. Gostj so i g r a l i lpo, n a trnutk prostro, vndar s domaćim n i so m o g l i u p i r a t i, čprav s i t i niso prvč prizadvali. O d l i k o v a l a sta s Lozar i n Zunič. H R o k o m t n i začtk n a Dolnj skm n i nič k a j obtajoč vsaj po i g r i, k i s m o j o vidli v N o vm mstu. T o vlja š posbj za Novomščan, k i imajo tkmo vanj v conski ligi ž prd v r a t i! u p o clm svt' s m znan! S a m o n vč s krošnjo, oprtano n a hrbtu, tmvč z o p l o m i n p r i k o l i c o p o l n o suh rob. N a š g a U r b a n a s m o v pondljk srčali na tržnici v N o v m mstu, o k r o g njgov rob p a dosti gospodinj, k i so izbiral m d žlicami i n k u h a l n i c a m i. Pravijo, d a s j ž prcj m o d r n i h Urbanov motoriziralo.. mščaju.-, >vt'«-.mo-li! S a m i Johans G u t n b r g i z M a i n z a, oča tiskarsk umtnosti (pravzaprav Franc C a n k a r, najstarjši t i s k a r Kočvsk) so p r t k l o soboto ob pomoči t i s k a r s k g a Škrata p r i z k u s i l i znanj najmlajših črnih u m t n i k o v ( t i s k a r j v ). Prizkušnja j b i l a v Kočvju n a lsnm m o s t u v G a j u ob p r i s o t n o s t i nkaj s t o z i j a l. K o t j b i l o pričakovati, znanj šstih bivših vajncv oz. n o v i h pomočnikov n i b i l o k a j p r i d a vrdno. Tako n. p r. : niso znali pravilno o d g o v o r i t i n i t i n a vprašanj, z a k a j s j p r v m u ribniškmu a s t r o n a v t u zmšalo ( p r a v i l n odgovor b i b i l : k r s j p r i p r i stajanju, sicr š v i s o k o n a d zmljo, za ltl v kočvsk cn)) i n n a d r u g a po dobna vprašanja. K a z n z a nznanj j \ -<>i>oi<> 4.*\..u-mi>ia (>lt I (). uri \ Gaju Sorodniki, p r o t i j n a t o u (iijtnbrjj Začtk rokomtn szoii P, v n Škof, 6. Planinšk, 7. Guštin, 2. Šuštrič, 3. M r a z. Prcj gldal cv, k i so s i ogldali tkmovanj, j b i l o zadovoljnih z i g r a m i, tk m o v a l c i p a so p o h v a l i l i odlično organizacijo, k i j b i l a v r o k a h domačih balinarjv. (n) iz ( T i v d j a l i & R A F I C A R J E gor.:^ Slovncv s t a b i l a n a b a l i n ^ ' tudi d v a dolnjska tkmov» * Mraz (Novo msto) i n sušt^mkrško). *^ićl žrban v skupino s K r s t Sr* a t, C r n a gora), ^rm aninškom ( o b a Sža^a 'gz j planinsku dobro»cl, BI Rokomtaši i z Novga msta 3-5 P o p u s t i l i n izgu b i l Sf-'Gušt i n j prmagal prd tkmo vrjtno niso priča k o v a l i takšn katastrof, š po š s l fi!? u :5. Iz t skupin sbj, k r so prišli v Črnomlj sta s ^stila Guštin i n P l a n i n - nokrnjni, črnomaljci so k l j u b šk,. slabmu vrmnu pokazali vs svoj odlik: hitrost, duhovit bili J P ' saj l upaj z Jugovcm (Rkombinacij i n ostr strl n a g o l. Počasni Novomščani s j i m niso m o g l i u p i r a t i. P r i domačih so s izkazali v s i, š posbj s l a b i l a nvarna krožna napadalca P u l j a k i n G r a b r i j a n, k i s t a s svojo iz s f > O R T najdljivostjo spravljala Novomščan v staln tžav. P o tj zma gi, š posbj p a p o i g r i, lahko ka) ^ i ^ m (Zagrb). Osvojil t r d i m o, d a so Črnomaljci prcj boljši o d Novomščanov, obta j trfj sto, potm k o j pr maga., w (Anhovo) 5:4 i n i z pa s j i m š včji usph, saj j včina mladincv. Rzultat: 9:4 gubil J Sovcm 8:5 tr F i r m o m (8:2). *4 5i i najboljših so s uvr H Začtk nov rokomtn s stili J nci i n 5 H r v a t o v. V zon v N o v m mstu n i nič kaj pr^/ttpai s k u p i n i j zmagal obtajoč! P r v a tkma n a L o k i s poru*,;.!? F i r m o m, P l a n i n s k o m j prd maloštvilnimi gldalci i n 0* i * * U p a d l a s t a o b a tk- končala z najtsnjšo zmago do mo!v3ii z a n. V drugi skumačih n a d Črnomaljci. Novomški p i "!. '!, '-najboljši Jugovac p r d rokomtaši so zmagali 2: (5:5), Gržitf;' ^Kofom i n d i u g i m za- tkma p a j b i l a prava rokomtna grbsr ^Kmovalcm.' T a k o so antipropaganda! K tmu j pripo 'izpad, si Slovnci; najvč j moglo tudi slabo sojnj i n ugo obta' vndar t u d i njmu varjanj gostujočih igralcv. O b a ni S»tkmca s t a igrala prcj slabš, F i ^ v, * J b i l čisto hrvaški: kot smo j u vajni gldati. O d ig ralcv, k i so b i l i prtkli čtrtk Ponlš a) F i r m (Zagrb) 0 NOVIMI 5:, Jugovac t - Gržič (Porč) 5:3. Final j m i n i l o v prmoči Poniša, k i j n a tkmovanju po kazal najboljšo formo v tolčnju i n bližanju. Zmagal j z rzulta t o m 8:8. V r s t n i r d :. Poniš, 2. Jugovac, 3. Gržič, 4. F i r m, 5. RINŽO! b i l a h u d a. Ubogga nsrčnika so p r i v z a l i na v r v i n ga v r g l i v Rinžo, d a j d i r k t o r t i s k a r n»kočvski tisk«o b u p a n o z a s t o k a l : K o m a j s m o j i h izšolali, p a n a m j i h bodo ž u t o p i l i! T o d a t a k o h u d o l n i b i l o. Nsrčnik so k m a l u p o t g n i l i i z vod, z a z d r a v i l o p a so krščni t i s k a r j i i z p r a z n i l i b o k a l, n a polnjn z v i n o m. K o so bivši v a j n c i p r s t a l i vs tžav k r s t a, so j i h oča G u t n b r g s p r j l i v r o d p r a v i h t i s k a r j v. Svda so v s i n o v i t i s k a r j i, t r i j s t r o j n i k i i n trij ročni stavci, pr jli tudi krstna potrdila. Javni krst tiskarjv bo prdvidoma v bodoč vsako lto. < 3 n v v0 K A J J E I Z J A V I L A V S T R I J S K I V E L E P O S L A N I K V ŽENEVI S v»bil sm in sm ostal nacist č j to rs, j to na iz m d najvčjih p o v o j n i h sra m o t t džl. G o s p o d o, k i javno izraža svoj mnnj, j m o r d a t r b a spoštovati, toda č so t a gospoda k r i m i n a l c i, p o t m j tj g o s p o d i trba p o v d a t i, d a so k r i m i nalci i n d a bomo z njimi ravnali kot z vsmi krimi nalci.«s t m i b s d a m i j dunaj s k i K u r i r p r d dnvi k o m n t i r a l vst, k i ž nkaj časa kroži p o D u n a j u, p o t m k o so a v s t r i j s k g a a m b a s a d o r j a v Švici n u j n o p o k l i c a l i n a Dunaj n a»disciplinsko zasli šanj.«g r z a a m b a s a d o r j a Johann a Turškga, švicarski tisk j namrč zablžil, d a j Johann Turskv na sprjmu v j u g o s l o v a n s k i a m b a s a d i iz- 2 - t o n s k i t o v o r p o d c s t o N a avtomobilski csti p r i Dobruški vasi s j 5. sptmbra o b p r v r n i l tovornjak s priko lico, last podjtja AVTO-KOČEVJ E, k i j vozil 2 t o n ohišja dif rncialov za pribojsko tovarno F A P. V o z n i k R o m a n Zijk s K a l a p r i P i v k i j i z npojasnjnga raz loga zapljal n a razmhčano ban k i n o, kjr s j vozilo nagnilo i n padlo po nasipu. Škod n a avto m o b i l u j z a 6,7 m i l i j o n a dinar jv, škod n a tovoru p a š niso ocnili. V o z n i k a Z i j k a i n sopotni k a R u d i j a Starca so i z l k l i i z pomčkan kabin šl kakšno u r o po nsrči, oba p a s t a tžko r a njna. M d d i u g i m s t a s i m d prkucljajm p o l o m i l a vč rbr i n s poškodovala po vsm tlsu. j a v i l p r d n k a t r i m i švdski m i d i p l o m a t i :»Točno j, d a sm b i l n a c i s t. Tga n ta j i m, k r s m š dans zvst tm idjam. Torj ostanm nacist.«p o vsti v žnvskm l i s t u T r i b u n d Gnv o t m i n c i d n t u, z a katrga jugo s l o v a n s k i gostitlji n i s o n i t i vdli, k r izjav n i s o sliša l i, j n k i poslanc o t m vprašal a v s t r i j s k g a zunanj ga m i n i s t r a K r i s k g a. K r i s k y j k o t piš A b n d K u - V SISKU: trikrat dvojčki! JEDINSTVO, lokalni t d n i k o k r a j a Sisak, po roča v s v o j i z a d n j i štvil k i o n v s a k d a n j m dogod k u v tamkajšnji porodniš n i c i : t r i m l a d matr so v n m t d n u r o d i l dvoj čk. Z o r i c a Zortič, k r o jaška d l a v k a, j r o d i l a dvojčici, g o s p o d i n j a M a r i c a D r a g i c d v a dčka i n g o s p o d i n j a D r a g a Tomić f a n t k a i n punčko. Vs l j u domačih s j p r i d r u žila t u d i K o m u n a l n a ban k a v S i s k u, k i j podari la povčanim družinicam h r a n i l n knjižic i n prv vlog v n j i h. r i r b i l zars prsnčn i n j n a poslančvo vpraša nj o d g o v o r i l :»Zahtval s m od a m b a s a d o r j a Turškga, d a m i t a k o j p i s m n o opiš i n c i dnt. T a k o j k o b o m i m l v r o k a h njgovo poročilo, b o m u k r p a l. Prpričani st lah k o, d a A v s t r i j a n b i t r p l a takga obnašanja s v o j i h d i plomatov.«l x k Hdvo msto - Maribor :3 V f /''vni o d b o j k a r s k i tk m i ioki S so Novomšča ni i*5k? Prd o k r o g 50 gldal ci i z P l i i * kipo M a r i b o r a :3 t^ ^* ^ ' - Ljubljan čan 5*2 n j s o d i l dobro. W so i g r a l i v stan dardi«i ^ a v i, vsno slabš '^ftvo. vodči n a tabli n i V i ' - a b i b i l a njgova zmag«^ n a : boljšo igro v p o l j " mišjimi s k o k i n a mrži so» L ffporski o d b o j k a r j i zatov i, zmago p r o t i m o štvu, J m v začtku sicr daja lo J" rtiia^por, nato p a j njslt 5 U? Molo-cross z a G r a n d P r i x J u goslavij, k i bo 9. sptmbra n a Ljublju, s hitro bliža. Ltošnji pokrovitlj j ljubljanski K o m p a s. Proga bo ltos prurjna i n tžja. Razn domačih tkmovalcv so ž prijavljni tudi tkmovalci iz Sovjtsk zvz i n Madžarsk. N a prirditvnm prostoru bodo gostinska podjtja poskrbla za prhrano i n pijačo, n a voljo pa bodo tudi nacionaln spcialitt, Vstopnic bodo v prdprodaji cnjš z a 200 d i n i n bodo v pro daji v vsh poslovalnicah K o m p a sa. N a dan prirditv bodo vstop nic vljal 500 d i n. Vstopnic za otrok bodo po 200 d i n. 0 7 : 5 ) m a d GRAND PRiX LJUBELJ b m d B 6 z K 0 & J * f i? i g T a n J a l n Z m a g po ' f J L ^ ' a z u so možnosti N o vom^' za drugo msto t u d i rt na ničli: zdaj so čtrti 0 7 l C W t 0 i n bodo n a t m mstu tudi osta l i, č n bodo doživli npriča k o v a n i h spodrsljajv: gldalci p a s morajo p o m i r i t i z ugotovitvi jo, d a tudi v tkmah z Jsnica m i i n K a n a l o m najbrž n bodo v i d l i zmag domačinov. Današ nja o d b o j k a pač zahtva clga moža: p r i Novomščanih s nka tri odlikujjo n a mrži, d r u g i p a v p o l j u. T o j prmalo z a zmag z moštvi, v katrih igrajo odboj k a r j i z dobro igro v polju i n v i s o k i m i i n dobro postavljnimi b l o k i n a mrži. Svda p a j š zmraj k a j lahko ugotoviti, d a Novomščanom moštva s spod njga dla lstvic š dolgo n bodo k o s. V športu vliko pom nijo t u d i izkušnj. T h p a imajo Novomščani rs vliko! Kolsarji-turisti z a n a s l o v ' V Krškm j b i l a n a 52 k m dolgi progi trtja d i r k a kolsarjv-turistov z a naslov slovnskga p r v a k a. Startalo j 8 kolsarjv iz H r a s t n i k a, Bltincv i n Kršk ga, zmagal p a j P o v h i z H r a s t n i k a (.29,47) prd k l u b s k i m tovari šm Majssom. Najboljši doma čin j b i l K c r i n n a 5. mstu. Slo vnski prvak j postal Majss, mdtm k o j K r i n i z Krškga trtji. Hrastničani»o b i l i najbolj ša k i p a i n so d o b i l i pokal P. J. K R Š K O : V R A N S K O : V prvnstvni nogomtni tkmi cljsk podzvz s t a s v ndljo na stadionu Matij Gubca v K r škm moštvi domačih i n Vransk ga razšli z nodločnim rzulta tom :. Domači so b i l i boljši, vndar žoga n i hotla v gol. P r v i strlc j b i l Sotošk v 3. m i nuti za domač, v 87. m i n u t i p a j Vujovič dosgl avtogol i n iz načil. Boljša p r i domačih sta b i l a I s k r a i n Sotošk. P r d 250 gldal c i j Pltrski s Snovga sodil dobro. Brata Toplišk na novo pot V bržiškm m l a d i n s k m k l u b u sta t d n i brata Toplišk pripo vdovala svoj doživljaj z zad njga potovanja. K o l i k o časa j trajalo poto vanj? D v a msca i n t r i d n i : prvot no s v a m i s l i l a potovati vč časa, vndar zaradi poplav i n dviz, k i j i h nisva imla dovolj, to n i b i l o mogoč. K a j vaju j napotilo n a pot? Prdvsm nadaljvanj s dmltn potovaln tradicij i n žlja po spoznavanju krajv z ma l o hrabrosti i n iznajdljivosti. K d a j bomo l a h k o vidli dia pozitiv, k i sta j i h dlala n a poti? Potovanj s v a posnla n a okrog 400 diapozitivov. Nkaj j i h j ž narjnih, drugi p a bodo čz d v a msca. T a k r a t bova tudi p r i p r a v i l a prdavanj. S t a b i l a s čolnom zadovolj na? Čoln tovarn»elan«i z B gunj j praktično npotopljiv! N i - ti nkrat s nisva prvrnila, ško da j l, d a n i m a k r m i l a. Tr nutno j malo poškodovan,, vn dar s vsno lahko voziva. Pač p a sva t r i k r a t z l o m i l a vslo. O vajinm pootvanju j p i salo prcj časopisov! D a. Z b r a l a s v a ž prcj člankov, vndar n a m a j i h.š pr cj m a n j k a. T o b o pač dokumn tacija za»poznjš rodov«. K a k o j bilo p r i štvilnih ca r i n s k i h prhodih? Čz mjo s v a šla štirinajstkrat. K o m p l i k a c i j nisva i m l a, t u di n a madžarski i n čški mji n. L čški c a r i n i k m j prprič val, naj s i obrijm brado, k r n i m a m tak slik v potnm l i s t u. I n bodoči načrti? V načrtu imava zanimivo po tovanj: Janko gr k v o j a k o m, jaz p a b o m nadaljval študij. Md tm p a bova izdlala načrt š z a no potovanj, k i bo vrjtno zad nj! Jsnski start atltov ^o^n sko S k i a t l t i Su s n so začli jsn r t k l s o b o t o s * l u b ; skid" n! a stadionu brato v a >!Lbri>, - Dosgli so vrsto nrav %, 3 rzultatov, k i obtajo v 4n a p r i h o d n j i h tkmovart ki,,^ soboto,. sptmbra nvaškm prvnstvu, v np l a v a l c i C E L U L O Z E dlj«',vu ^ P k m b r a n a odprtm nrvflr T J s k i n končno v šsti ndlj"' sptmbra n a tradicion a l» p : o j u Dolcnjska-GoV vtrovnm i n džvnm vr mnu j b i l v Šibniku o d. do r n j Š * K» k <» - Zasavj. V s a u o n a novomškm 3. sptmbra zaključni plavalni dl tckrr» tf drug zvzn lig. Clulozar i z K r s t a d i j, škga j startar oslabljn i n j N&i^Jcn,, a t s t a v soboto zasdl šsto msto za domačini, po P ^ t r J ^ s ^ a špilar i n Vlžm, O d r d o m i z K i k i n d, tr 7alt" =5 Istnič, b r a t a P a v l i c. bovljskim R u d a r j m, POŠKOM iz K o n d * i n Simčič. 00 m S p l i t a tr p r d zrnjaninskim Pro- S o f S g f t J 0,8. Istnič,; ltrjm i n zagrbškim MdvščaP k o m. Najboljši v krški k i p i so rnl»d 2 2 a b i l i švab, L i l g i n B i z j a k. V po o* n o m l a d i n c i : Pnp o l n i postavi b i s l a h k o b o r i l i z a. 7"', trtj msto. Slco* dalji člani: Zalm n nosti P h o l c n tfll V r o, J b r z u l t a t j i h s 3 o v c 2, 2 ; i o n i r j i : v l S l S K n o tlj 679, Istnič 620; m l a d i n c i : Pnca 603, Slajkovc 583; p i o n i r j i : S l a k 574, Suhy 527. T r o s k o k člani: Istnič 2,47; m l a d i n c i : Pnca 0,60; p i o n i r j i : S l a k,52. Mt krogl m l a d i n c i : Smodj 3,50; p i o n i r j i : B. Pavlic,5. Mt diska člani: špilar; mla d i n c i : K o n d a 32,80; p i o n i r j i : B. Pavlic 3,90, Simčič 30,05. Mt k o p j a člani: špilar 67,0; Istnič 53,0; m l a d i n c i : S. P a v l i c 55,70, Smodj 42,30; p i o n i r j i : B. Pavlic 46,85, Simčič 42,25. O m n i m o š, da sta Novomščana S l a v k o Pavlic i n K a t j a Močnik uspšno zastopala slovn sko rprzntanco n a»mladinskm k u p u rpublik«v K r a n j u : Pavlic j b i l v mtu k o p j a trtji z osb n i m r k o r d o m (57.40), Močnikova pa k o t najboljša Slovnka čtrta v tku n a 400 m (65,0). F. M I K E C B r a t a Janz i n M a k s Toplišk SMEH STOLETIJ P r o t i k o n c u 6. s t o l t j a j v v l i k i m o d i. španski k r a l j v Vatikan kot odposlanca plmiča. K o j papž S i k s t dga, g o l o b r a d g a moža, j drnjal. b i l a moška b r a d a F i l i p II. j poslal š z l o m l a d g a V. zagldal mla njvoljno zago-»španskmu kralju najbrž primanjkuj mož, k r m i pošilja g o l o b r a d dčk.«viharna POMLAD VIHARNA POMLAD VIHARNA POMLAD * VIHARNA POMLAD VIHARNA POMLA^ * VIHARNA POMLAD * Mladnič p a n i i z g u b i l p r i s b n o s t i d u h a i n j brž o d g o v o r i l :» č b i m o j k r a l j s l u t i l, d a j vaši s v t o s t i vč d o b r a d, k a k o r d o s p o s o b n g a moža, b i v a m p r a v g o t o v o rajši p o s l a l k o z l a. «Uganil s i. P o svojm po ložaju s m j i h d o l ž a n o b i s k o vati. I n v b i s t v u n i s o t a k o zo prni, k o t so vidti. Hubrt V r n o u x n a p r i m r j človk, k i i m a zlo hud s k r b i, to t i prisžm. N k o č j b i l z l o bogat. Z d a j j m a n j i n spra š u j m s, a l i j s p l o h š, z a k a j o d k a r j včina k m t o v p o s t a l a posstniška, t r g o v i n a z z m l j o n i vč tisto, k a r j bila, H u b r t j prvč obr mnjn z obvznostmi, dol žan j v z d r ž v a t i v s s v o j domač. A l a i n, k i g a p o z n a m bolj, p a j fant, k i g a prga nja fiksna idja. Kakšna? B o l j b o, d a z a t o zvš. O b n m boš t u d i zvdl, za k a j s v a s o n i n j a z p r j l na ulici nmirno spogldala. P o v d a l s m t i, d a j oč Hubrta Vrnouxa umrl od d l i r i u m trmnsa. P o mat rini strani, to j p r i Courgonih, n i p r t k l o s t nič lpša. Stari Courgon j napravil sa m o m o r v prcj skrivnostnih okoliščinah, k i s o j i h p r i k r i vali. H u b r t j iml brata B a z i l i j a, o k a t r m n govo rijo n i k o l i i n k i s i j sdm n a j s t l t n v z l življnj. V s kaž, d a l a h k o p o s ž m o š t a k o dalč n a z a j, p o v s o d b o m o v družini našli b l a z n ž i n čudak. M a i g r t j poslušal i n l n o v l k l p i p o, včasih p a s r k n i l iz k o z a r c a. Z a r a d i t g a j A l a i n štu diral mdicino i n j stopil za asistnta k Svti A n i. Ljudj trdijo, i n niisl j sprjmlji v a, d a s včina z d r a v n i k o v spcializira z a bolzni, k i j i m po n j i h o v m m n n j u grozijo.»alaina p r g a n j a m i s l, d a pripada družini blaznžv. P o n j g o v m j n j g o v a t ta L u c i l i j a n a p o l blazna. T ga m i n i rkl, vndar s m prpričan, d a o p r z u j n sa mo z a očtom i n matrjo, a m p a k t u d i z a l a s t n i m i otro ki. A l i ljudj v th krajih to vdo? N k a t r i o t m govori jo. V m s t c i h s z m r o m govori vliko i n z nzaupa n j m o l j u d h, k i n živijo povsm tako kot drugi. Govorili so posbno po prvm hudodlstvu? C h a b o t s j o b o t a v l j a l sa m o trnutk, potm j priki mal. Zakaj? K r so vdli a l i domn v a l i, d a s H u b r t V r n o u x i n njgov svak C o u r g o n nista razumla. M o r b i t i tudi zato, kr sta stanovala ravno drug nasproti drugga. S t a s obiskovala? C h a b o t s j p r i s i l j n o n a smhnil. K a j s i boš l m i s l i l o nas. Z d i s m i, d a v P a r i z u podobn razmr n b i bil mogoč. Z no bsdo, priskovaln ga s o d n i k a j bilo s r a m oko l j a, k i j b i l o p r a v z a p r a v nj govo, s a j j v n j m živl lto in dan. Povdal sm t i, d a so bili Courgonovi n a tlh, k o j Izabla vzla z a moža H u brta Vrnouxa. Hubrt j svaku R o b r t u dajal podpo ro. I n tga m u R o b r t n i k o l i n i oprostil. K a d a r ga j om n i l, j ironično d j a l : M o j svak milijonar. Ali pa: Z a to b o m povprašal n a šga b o g a t i n a. Nikoli n i prihajal v vliko hišo n a R a b l a i s o v i u l i c i, č p r a v j skozi svoja o k n a lah ko vidl vsakogar, k i j pri hajal vanjo a l i iz nj odhajal. Stanoval j nasproti v manj ši, v n d a r s p o d o b n i hiši, k a m o r j vsako jutro prihajala p o s t r ž n i c a. S a m s i j čistil čvlj i n k u h a l k o s i l a, s t r u dil, d a so ga v s i vidli, kadar j n a k u p o v a l oblčn k o t g r a ščak, k i p o t u j p o s v o j i h p o sstvih, i n bilo j vidti, d a n o s i š o p čbul a l i š p a r g l j v k o t trofjo. Najbrž s i j prd stavljal, d a jzi Hubrta. S j H u b r t jzil? N v m. Mogoč. Vs n o p a g a j š n a p r j v z d r žval. Včkrat s o j u l j u d j v i d l i, k o s t a s srčala n a u l i c i i n s p o m n i l a s kisloprijaznimi bsdami. Nka p o d r o b n o s t, k i n i izmišljna: Robrt d Courgon nikoli n i spuščal z a v s n a o k n i h, t a k o d a j družina n a s p r o t i nj m u l a h k o v i d l a, k a k o živi o d j u t r a d o včra. N k a t r i z a t r j u j j o, d a j i m j včasih p o kazal jzik. P o vsm t m b i n bilo tžko t r d i t i, d a s g a j V r noux znbil a l i d a ga j po bil v trnutku razjarjnosti. J t o ž k d o t r d i l? J. S i tudi t i n a to pomi slil? M o j p o k l i c n o načlo j, da a priori n zamtu j m nobn hipotz. M a i g r t n i m o g l drugač, k o t d a s j tj donči p u h l i ci nasmhnil. S i V r n o u x a zaslišal? V svojo pisarno ga n i s m p o v a b i l, č misliš n a t o. K l j u b vsmu n i bilo dovolj lmntov, d a b i l a h k o osu m i l i moža, kakršn j o n : R k l j: Moža, kakršn j o n. I n z a v d l s j, d a s j izdal, d a j s t m priznal svojo popolno a l i dlno pri p a d n o s t t j druščini. T a v čr, t a M a i g r t o v o b i s k s t a m o r a l a biti zanj p r a v a m u ka. T u d i za komisarja to n i bilo zabavno, čtudi s m u zdaj n i vč n a k o h o t l o o d potovati. Srčal s m g a n a u l i c i kot vsako j u t r o i n m u posta v i l n k a j vprašanj, n d a b i bilo to opaziti. K a j j rkl? D a t i s t i včr n i z a p u s t i l svojga stanovanja. O b katri u r i j bilo hu dodlstvo storjno? C r v a n t s j n a s t a r a l t a p o t o v a l p o Špa n i j i. V podžlski g o s t i l n i j p o d v o r i l krčma rici»gospod, o g l a s i t i b i s m o r a l i p r d k a k i m i t r i d s t i m i l t i, t d a j b i v a s m o r d a poslušala,«ga j zavrnilo dkl.»saj- s m s o g l a s i l, g o s p o d i č n a, «j o d g o v o r i l a v t o r D o n K i h o t a.»našl p a s m vašo mamico, k i m i j rkla, naj pridm, k o b o m starjši. T o m j s p o d b u d i l o, d a s m d a n s p o s k u s i l š p r i vas.«nizozmski gnral M o r i t z Nassau j ob s o d i l nkga moža p o ndolžnm n a s m r t. Obsojncv s i n j s k o v a l p r o t i gnralu zaroto, d a b i maščval očta. T o d a n j g o v n a m n s j ponsrčil, mladniča s o p r i j l i i n o b s o d i l i na smrt. 4. Mračilo s j, k o sta s o d p r a v i l a naprj. Molč sta stopala po ozki st/j. R u d i s j ustavil i n za mišljno djal:» P a l niso v s i N m c i m o r i l c i i n požigalci. N i s o, «j o d v r n i l N o č.» T a, k i naju j vidl n a kozolcu, ž n i b i l. P r i s i l i l i so ga, d a služi voj sko, sicr b i ga ustrlili, toda m o r i l c n i Ja,«j z a m r m r a l R u d i i n stopil v m r a k p o d s m r k a m i, v k a trih s j l o v i l nočni vtr. 42. Zvčr drugga dn sta z vrha zrla na ozko dolino p o d sboj, po katri so s d r u g a ob d r u g i vlkl t r i svtl črt: Sava, csta i n žlznica.»čz t t r i prgraj š,«j djal Noč,»onstran p a j Dolnjska. C bo po srči, s b o v a j u t r i ž vračala. N a k o n c u p o t i sva toda konc j n a j t ž i ' Š n i k d a r nism b i l tako dalč od doma,«j zamišljno djal R u d i,»prvič v i d i m Savo.«43. O k r o g polnoči j N o č p o t r k a l n a okno lsn bajt ob Savi. O k n o s j na p o l o d p r l o i n nkdo j šptaj vprašal:» K d o j?«n o č, j odgovoril k u r i r. V o k n u s j p o k a z a l a moška glava:»mislil s m ž, da t n bo. N v m, a l i Jutro š čaka.čaka, gotovo čaka,«j o d v r n i l N o č.»pridi notr,«j rkla glava i n izginila. V r a t a so s p o tihm odprla. Sto p i l a sva v mračno vžo. 44. r t o s l u š a j, N o č, «j djal moški srdnjih lt, obl ' " ponošno žlzničarsko u n i f o r m o,»počakati boš ij " "^, d a j u t r i d o b i m nkoga, k i bo šl s tboj čz. m o r m, z l o m i l s m s i roko. J u t r i zvčr ti S. - f l j m i n ponoči bosta zavslala čz Savo.«jsjoč J <Urimal:» N, g r m p a sam. S a m n mor?> *aj g «j fl j i žlzničar. N o č j pogldal BXI0r praviš, ali b i m i d v a zmogla?«>>p c v n riu a t v a T d a j j m l a d n i č v a m a t i s t o p i l a h g nralu i n ga prosila milosti za svojga sina.» K a k o t o, gospa?«j vprašal N a s s a u p o g u m n o matr,»da nist z a svojga moža p r o sili m i l o s t i, z a sina p a prihajat k mni?za svojga moža n i s m p r o s i l a milosti, tmvč p r a v i c o. M o j s i n p a j k r i v, zato s m prišla p r o s i t zanj.«ponosni odgovor j napravil n a gnrala takšn v t i s, d a j i j i z p o l n i l p r o S n i o - N o j a, k a j p a imajo, razn m o r j a i n sonca, ltoviščarji na J a d r a n u vč o d naju? 3OCKX»0OCXX»OOOOOOC<XX>O^^

9 NAMESTO SVEČANE SEJE ObS TREBNJE: lovni sstank samoupravljafcv Z b o r a s a m o u p r a v! j a v c v so s m d d r u g i m i udlžili p r d s d n i k izvršnga s v t a SUS J a n k o S m o l, član CK Z K S folaiko Bul, z v z ni in rpubliški p o s l a n c i, n k a t r i rpubliški skrtarji, borci Gubčv brigad in d r u g i O gospodarski rformi in prilagojvanju podjtij njnim ukrpom so razpravljali: JANEZ KOVACIČ iz TSŠ Mirna, DARKO KRIŠTOF iz KEMO OPREME Trbnj, CVETA LOVŠE iz DANE Mirna, SLAVKO NEMANIČ, KZ Trbnj, dr. JELENA SEDEJ, ZD Trbnj, MARJAN PIVK, ISKRA Mokronog, TONE MARKOVIC, MERCATOR Trbnj, IVAN PUCELJ, MODNA OBLAČILA Trbnj, FRANC REŽUN, osnov na šola Trbnj in ROMAN OGRIN, skrtar ObK ZKS, ki j iml uvodni rfrat. V soboto, 4. sptmbra, na dan občinskga praznika trbanjska občin, s j v dvorani kulturnga doma v Trbnjm ob 9. uri pričl zbor samoupravljavcv, ki so ga organiziral družbno političn organizacij in občinska skupščina. Po pozdravni in uvodni bsdi prdsdnika ObO SZDL Slavka Kržana J o gospodarskm naprdku občin in nalogah, ki jih j na področja gospodarskga in družbno političnga življnja prinsla rforma, v obsžnm rfratu sprgovoril skrtar ObK ZKS Roman Ogrin. V razpravi so sodlovali dlgati iz dvtih dlovnih organizacij. Tovarno šivalnih strojv na Mirni j prdstavil Slan njnga kolktiva Janz Kovačič. Opisal j prhojno pot podjtja, ki ni bila vdno prosta ovir, in omnil nalog v novih pogojih gospodar jnja Darko Krištof j opozoril na nujnost usklajvanja intrnih prdpisov dlovnih organizacij z novimi gospodarskimi ukrpi tr dodal, da j njgovo podjtj KE MO-OPREMA ž sprjla n kaj ustrznih aktov. Cvta Po čm bo kruh v Svnici? Občinska skupščina j sprmnila odlok o najvišjih prodajnih cnah za kruh in moko in ga prilagodila razmram na tržišču. Kilogram kruha iz mok nižjga tipa.000 odslj n sm biti dražji od 36 din, kilogram kruha iz mok nižjga tipa vlja lahko najvč 68 din, kilogram kruha iz mok tipa 400 pa najvč 200 dinarjv. V maloprodajni cni so upoštvani stroški najnujnjšga zavijanja kruha. Za moko vrst B so določn tl najvišj cn: 40, 90 in 240 din; za moko vrst C pa so cn nasldnj: 30, 70 in 220 din. Kruh in moka sta v Svnici za nkaj dinarjv cnjša kot v Bržicah. Obnovitv najstarjš kapl v Loki T dni j bila obnovljna na najstarjših kapl v Slovniji. Kapla v Loki j pod zaščito spomniškga varstva. Zgrajna j bila lta 700, zadnjikrat pa j bila prnovljna 77? lta. Na kapli j š dobro ohranjn vzidani loški grb. Crkv v romanskm slogu j bila zgrajna lta 208. S. Sk. Lovš, prdstavnica mirnsk DANE, j dala svoj kolktiv za zgld, kako j trba gospodariti, da ni okrnjno samoupravljanj. Po njnm mnnju j to možno l, č vodstvo in kolktiv dlata 2 roko v roki. Kmtijska zadruga s po bsdah njnga prdstavnika Slavka Nmaniča bori s tžavami, ki so s z lti nagrmadil in ovirajo kmtijsko proizvodnjo. Dr. Jlna Sdj iz trbanjskga zdravstvnga doma j omnila vlik naprdk v zdravstvu in prizadvanja svojga kolktiva, da kar najbolj pomaga pri zdravstvnm prosvtljvanju občanov. Franc Ržun s j dotaknil tžav, Slabša k r o m p i r j v a ltina Kakor j izjavil odbornik inž. Drago Kotar na zadnji sji občinsk skupščin, bo ltošnji pridlk krompirja v trbanjski občini za kakšnih 30 odstotkov manjši kot lani. Slabšo ltino pričakujjo prdvsm zaradi nugodnga vrmna, ki ltos ni bilo na.jbolj naklonjno kmtovalcm. na katr j zadli osnovna šola v Trbnjm in nasploh šolstvo v občini. Osvtlil j nkaj problmov, ki jih j dolžna polg šolskih ustanov ršvati tudi družba. Za obrat ISKRE v Mokronogu j njn prdstavnik Marjan Pivk rkl, da bo izšl iz tžav l tdaj, č s mu bo posrčilo proizvodnjo kakovostno in količinsko izboljšati. Ton Markovič iz trbanjsk MER- CATORJEVE poslovn not j govoril o nujnosti spcializacij trgovin, Ivan Puclj pa o prizadvanjih kolktiva v trbanjskm obratu MOD NIH OBLAČIL. Stan Hribar j potm prbral rsolucijo zbora samoupravljavcv, v katri j podčrtano, da j iz vajanj gospodarsk rform najvažnjša naloga samoupravljavcv. Udlžnci zbora so zatm prisostvovali otvoritvi nov šol v Trbnjm. Dalj kot uro so si ogldovali učilnic, kabint, tlovadnico in dru g sodobno oprmljn prostor v tj za vso občino izrdno pommbni stavbi, šola, ki jo j projktiral inž. arh. Emil Navinšk iz Ljubljan in zgradilo SGP Pionir iz Novga msta, j na obiskovalc nardila izrdno močan vtis in pohval kar niso nhal džvati. Najbolj so nov šol lahko vsli učnci in učitlji, ki bodo šolsko lto 065/6G (mdtm s j ž pričlo) dlali v sodobnih pogojih. J. ZORAN Gostj in občani md pozdravom prdsdnika občinsk skupščin Ivana Golta prd avlo nov trbanjsk šol Rfpa p kar mimo kolktivov Moik na zadnji sji občinsk skupščin v Trbnjm pa kaž, da gr rforma tudi mimo odbornikov - obvščanj j spt odpovdalo - štipndisti (strokovnjaki?!) so nzažlni - Zakaj in doklj tako? Slaba organizacija dla, razrahljana dlovna disciplina in nizpolnjni thnološki postopki najbolj ovirajo podjtja, ki iščjo izhod v rformi. Občinska skupščina j zato na sji 2- sptmbra naročila pristojnim organom, naj v nposrdnm sodlovanju z organi upravljanja dosžjo, da s bodo v podjtjih naposld»našli«, zaostrili osbno odgovornost in takoj ukrpali. Ob analizi polltnih obračunov v gospodarskih organizacijah in informa- T R E B A N J S K E N O V I C E ' Tudi svniška skupščina o cnah Svniška občinska skupščina j na sji 26. avgusta zmanjšala občinski proračun za 38, din. Da n bi bili zaradi tga prizadti osbni dohodki, j morala vsaka dlovna skupnost zagotoviti 5 odst. rzrvo. Plan proračunskih izdatkov j bil v ralnm odnosu z dohodki in v svniški občini ni bilo čutiti izpada na področju osbnih dohodkov tako kot v nkatrih drugih komunah. Nobnih razlogov ni torj za razburjanj zaradi opisan omjitv. Posbna komisija j ugotovila, da j mogoč v upravi obč. skupščin zmanjšati štvilo uslužbncv od 89 na 69. Namravali so ukiniti tudi krajvn urad na Blanci in v Boštanju, vndar prdlog ni bil sprjt, kr smatrajo odborniki, da so ti uradi potrbni. Sklnili pa so, naj s uvd dlitv dla KU tako, da bi n uslužbnc d- SEVNIŠKI VEST NI K OBVELJALA JE BESEDA SKUPŠČINE lal nkaj dni na KU v nm kraju, nkaj dni pa v drugm. Kdaj bo kruh boljši? Na prnkatrm področju j bilo v zadnjm času do. sžno znižanj cn, č n drugač, tudi z administrativnimi ukrpi. Gld cn kruha in mok j bilo ž mnogo pritožb, vndar j š vs po starm. Takoj, ko so s pojavil nov cn za kruh, j bil črn kruh mnogo slabši kot prj. Pki so s izgovarjali na pomanjkanj nkatrih vrst mok, inšpkcijski organi pa so ugotovili, da ima pkarna mok dovolj. Zaradi tga pričakujjo potrošniki boljši kruh vsaj v bodoč. Bl in črn, kruh bodo pkli v kilogramskih štrucah, pol blga bodo prodajali v štručkah po pol kilograma, da n bo zmšnjav zaradi vrst in cn kruha. Pri blm kruhu so v cni vračunani tudi stroški za zavijanj, vndar j hujši problm to, da ga n morjo spči toliko, kolikor bi ga potrošniki žlli. f ii Razborju n bo vš 7, in 8,razrda Na občinski sji so prd začtkom šolskga lta spt oživla mnnja za samostojnost razborsk osnovn šol in mnnja za pršolanj otrok zadnjih dvh ltnikov v Svnico. Č bi bila ta šola bliž občinskmu srdišču, tga kamna spotik nikoli n bi bilo, tako pa ljudj oklvajo md dvma, možnostma. Staršm tam gori n kaž zamriti,. č bi raj pošiljal] otrok v šolo bliž doma, prav pa j, da jih svt za šolstvo opozori na slab strani takga šolanja. Včina j sprvidla, da j trba dati prdnost boljšmu pouku v popolni osnovni šoli in tako so odborniki izglasovali obvzno pršolanj učncv 7. in 8. razrda v Svnico. Mlko j v Svnici nkaj dražj kot v nkatrih drugih krajih prdvsm zaradi tga, kr plačajo zanj dvakratni prvoz. Mlkarna odkupuj mlko od kmtov po 00 din, v trgovini pa stan 40 din. Mnog družin š vdno kupujjo mlko pri kmtih, a včasih prav nič cnj kot v trgovini. Prdn so odborniki glasovali za sprmmb stanarin, so jih primrjali z drugimi občinami. Končno so sklnili, da bo znašala poslj akontacija na stanarin 0 odst. sdanj cn. To pa vlja l za stanovanja v novih blokih. Vsi sprjti odloki o cnah, maržah itd., določajo l zgornjo mjo, od samoupravnih organov posamznih dlovnih organizacij pa j odvisno, č bodo znali poiskati možnosti za nižj cn. A. 2ELEZNIK Matični u r a d S v n i c a Avgusta sta bila doma rojna 2 dčka. Poročili so sc: Ptr Lornčič iz Sp. Porčič in Marija Kralj z Blanc; Jož Gradišk iz Kozjga in Rozalija Klakočar iz Svnic; Marjan Snica iz Kovka pri Hrastniku in Trzija Zlznik iz Križ pri Svnici; Jož Puc iz Koludrja in Lopoldina Znldaršič; Zdravko Dobrišk in Cvtka Kajič, oba iz Svnic; Janz Koprivc iz Krmlja in Darinka Omjc s Snovga; Franc Zupančič iz Radč pri Zidanm mostu in Joža Korn iz Lok; Hlmut Kostajnšk" in Marija Zakšk, oba iz Svnic; Fridrik Prdanič iz Zdol in T Zjutraj s bodo ti učnci vozili v Svnico z vlakom, nazaj pa jih bo do Brga prva Svnic. rzija Požun iz Svnic; Stanislav Plaznik in Sidonija Jrl, oba iz žal avtobus. Skupščina j zagotovila rdn nostranski Umrli so: Anton Jvšk, upokojnc z Ddn gor 57 lt; Janz Traž, oskrbovanc iz Impoljc, prvoz skozi vs lto. Odborniki pričakujjo, da bodo 65 lt; Anton Prašnikar, oskrbovanc iz Impoljc, 6 lt; Jrnj starši pravilno razumli njihov sklp, saj žlijo z njim lt; Ignac Krnc, upokojnc iz Kolman, užitnikar iz DTOžanja, 86 omogočiti otrokom izpod Lisc kar najvč znanja in lažkar z Zigarskga vrha, 78 lt; Lu Ldin, 62 lt; Jož Mlinaric, užitcija Strbucl, upokojnka iz Svnic, 90 jo p~t do poklica. lt. ciji o prvih ukrpih, ki jih j sprožila rforma, j bil takšn sklp nujn. Odborniki so sicr hotli z molkom obiti razpravo oziroma s od nj oddaljiti, ko pa jih j prdsdnik skupščin opozoril, da jih bo začl poimnsko pozivati, s jih j l nkaj oglasilo. Tako majhno štvilo govornikov o tako važnm vprašanju pa j samo kazalo, da odborniki ali o rformi nič n vdo ali pa nočjo povdati»tistga«, kr s n bi radi prikazali v slabi luči. Ni prav, da so molčali odborniki iz podjtij, kjr j rforma najmanj prodrla. Spričo stanja, kakršnga prikazujta analiza in š bolj informacija o prvih ukrpih, pa s zaskrbljnost podvoji. O rformi ni razpravljal š nobn kolktiv včjga podjtja. Kar zaposlni vdo o tm, so slišali od članov dlavskga svta ali pa so prbrali na oglasnih dskah, da j o novih pogojih gospodarjnja ž razpravljal ta ali oni organ oziroma organizacija. Očitno j obvščanj spt odpovdalo. Svda so bil tmu primrno tudi odločitv najčšć v rokah manjšin- Na sji s nobn odbornik ni vprašal, zakaj tako in doklj tako. Podjtja (z izjmami) nimajo spodbudnih pravilnikov. Nagrajvanj po storilnosti š nima povsod zagovornikov, nasprotno pa j množica takih, ki vztrajajo pri pavšalno odmrjnih (svda n vdno nizkih!) osbnih dohodkih. Tako»nagrajujjo«zlasti osbj v upravi in ržijsk dlavc. Rforma j šla (v prvih tdnih) mimo kolktivov, razn tistih, ki v cloti tvorijo dlavsk svt. Lvo in dsno so ostalo ndotaknjn skrit rzrv- Tudi strokovnjaki š niso povsod najbolj priljubljni, kar potrjuj tudi djstvo, da marsikj n sprjmajo štipndistov, študnt, ki bodo vsak čas končali študij in s zaposlili, pa brišjo s spiska novih kadrov. Rs j čudno, da na sji ni bilo slišati vliko bsd o vsm tm. Z rformo s n kaž igrati, približno tako j izzvnl tudi sklp skupščin, omnjn v uvodu. Strlci z a p o k a! Prtklo ndljo j občinski strlski odbor organiziral tkmovanj z malokalibrsko puško za pokal prdsdnika ObS. Strlska družina Trbnj ga j osvojila trtjič zapord in ga bo imla v trajni lasti. Md posamzniki j bil najboljši Hrovat iz SD Mokronog (02 kroga) prd Liparjm (SD Dob) in Glogovškom (SD Trbnj). Najboljši pionir Radin iz SD Trbnj j nastrljal 75 krogov. S A N samo podpis na pogodbo... V trbanjski kmtijski zadrugi s bojijo, da povčano pogodbno pridlovanj n bo navrglo srdstv za strošk, ki so jih do zdaj pokrival prmij. Bojazn utmljujjo s tm, da pomni koopracija vs prvč samo odkup pridlkov in živin, prmalo pa strokovno pomoč zadrug svojim kooprantom. Prmaknilo naj bi s torj v tm najbolj kočljivm vprašanju- Kr v zadrugi mnijo, da jim j obrat koopracij potrbn, ga n bodo strokovno in štvilčno okrnili, tmvč razmislili o taki pogodbni proizvodnji, ob katri s n bo trba bati prvlikih stroškov. Naprdka si žlijo tudi kmtj koopranti, ki sicr vdo,»kako s sj pšnica«, n vdo pa š, kakšna gnojila so najboljša, kako jih uporabiti in na kakšni zmlji, da bo pridlk boljši od sdanjga. Od kmtijskih thnikov, ki jih pošilja zadruga sklpat koopracijsk pogodb, si žlijo kaj vč kot podpisa na pogodbo. Potrbujjo prdvsm strokovnih nasvtov, n oziraj s na tist kmt, ki mislijo, da ž vs vdo. č bodo zadružn strokovnjak vidli na svojih poljih tudi tdaj, ko pšnica š rast, in n samo, ko ponudijo pšnično zrnj v prodajo, usph n bo malnkostn. Kaž, da bo do takga sodlovanja prišlo v zadovoljstvo zasbnga in družbnga kmtijstva

10 40 milijonov ltnga prihranka v upravi Občinska skupščina v Br žicah j z zmanjšanjm admi nistracij odločno zaorala pol varčvanja pri trošnju pro. računskih srdstv. Upravni aparat bo skrčila za 32 ljudi S t*»m l>a l«n n:i lotn hilikfl prihranila blizu 40 milijonov dinarjv. Nkaj uslužbncv j ž odšlo, 20 pa jih j dobilo odpovdi. sptmbra. Da bi prihranila srdstva, s j skupščina odločila tudi prnsti cstno službo na Bojsno - Globoko z avtobusom Sklp občinsk skupščin Bržic o ukinitvi osnovn šol v Bojsnm j pri ljudh' prvotno naltl na prcjšnj ngodovanj, zato s j nkaj zastopnikov staršv iz tga okoliša prdzadnji pondljk oglasilo pri prdsdniku občinsk skupščin tov. šptavcu. V razgovoru so navdli vs svoj pomislk, vndar so potm l uvidli, da njihovi otroci s pršolanjm n bodo prizadti. Vsi šolarji bodo v novm šolskm ltu obiskovali popolno osmltko v Globokm, do kodr s bodo prvažali s kombijm. Rdn prvoz jim j zagotovila občinska skupščina. Zdaj s bodo vaščani iz Bojsnga morali posvtovati o tm, kaj postaviti v izpraznjno šolo. Na občinski skupščini so jim priporočili, da bi bilo dobro v th prostorih urditi kako šivalnico. Morda bi bila clo Konfkcija Lisca iz Svnic pripravljna odprti tam svoj obrat. Borci iz Dobov na izltu KO ZB j konc julija organiziral dvodnvni izlt za član in aktivist svojga področja. 47 nas j odpotovalo iz Dobov proti Bistrici ob Sotli, skozi Podčtrtk, Mstinj, nato pa smo s ustavili v Rogaški Slatini. Nato smo odtjotoval' proti Hočam BREŽIŠKE VESTI Sprtni šotr Ton nas j nato odpljal na Pohorj. Mnogi so s napotili v Zagrb in od tu nazaj z vsljm vozili z žičnico Skoda j l, da zaradi mgl nismo nmu odboru, odboru, ki j izlt domov. Vsi smo hvalžni uprav vidli širš okolic. Nazaj grd pripravil in tov. Skvarču, ki nam smo si ogldali akvarij in nkatr zanimivosti v Mariboru. Odnljali smo s do Gornj PSUlfcE: Turist-biro v Bržicah V soboto, 4. sptmbra, so s zbrali v novih prostorih Turist biroja v Bržicah prdsdnik ObS Milan žptavc, podprdsdnik Franc Bukovinski, dirktor SAP Ljubljana Bogo Dragar, njgov pomoćnih Anton Iglic, prdstavniki trgovin, gostinstva in turizma tr bodoča voditlja biroja tov. Toplišk in Strunjak. Tov. Toplišk j pozdravil vs prisotn in nato opisal 3-ltno pot do ursničitv idj o biroju tr s zahvalil ObS Bržic in ljubljanskmu SAP. Prdsdnik ObS j nato poudaril, da j to ž drugi korak za razmah turističn djavnosti v Bržicah: prvi j bil urditv in razširitv čatških toplic. Po otvoritvi so si ogldali zbrani prdstavniki in gostj š čatšk toplic, kjr so s pogovarjali o bodočm dlu turističn zvz, društv in biroja. D. V. Radgon, kr smo žlli vidti mjno Muro. Prdn s j zmračilo, smo odpotovali proti Slatini Radinci, kjr nam j prizadvni inž. Anton Škvarc priskrbl prnočišč. Zgodaj zjutraj smo s nasldnjga dn napotili v Kaplo, kjr nam j upravnik razkazal posstvo in nam razložil obdlavo, trgatv in pršanj, nato pa nas j odpljal v klt, kjr spravijo 70 vagonov najboljših sort vina, ki ga sami pridlajo, štirj dlavci spršajo dnvno 5 vagonov grozdja! Potm ko smo poskusili njihovo kapljico, smo odpotovali v Varaždin, si ogldali prkrasno pokopališč in spomnik padlim, nato pa smo s j prskrbl prnočiščč in nas popljal po vzorno urjnm posstvu' F. V. kdaj b očiščn kanal Jovsfh? Da bi povčali plodnost ski šoli posstniki najbolj c. Prcj j kriva občina, zmlj v Jovsih, ki j zdaj ogrožnih parcl, prdstavnica občn inž. Kopinčva in kov, da morajo čistiti kanal. ki ni zahtvala od posstni stalno pod vodo. kr s džvnica zaradi nočiščnga prdstavnik Vodn skupnosti Zdaj j /ato nuporabnih kanala n mor odtkati, so tov Držanič Okrog 3,5 km 400 ha površin, ki bi bila sicr dobrodošla za sjanj s 27. avgusta zbrali v kapl- dolg- kanal j bil nazaduj očiščn lta 938. Kaj pa dans? Občina nima dovolj govorili, da boi!o kanal oči krmil. Na sstanku so s do srdstv, najm bagrja bi stili posstniki, ki bodo tudi bil prdrag, mladin in tžakov ni. Za čiščnj bi b;la mrjn tako, da bo vsak oči poskali vrh Izkop bo od potrbna brigada ljudi, ki bi dlala 2 ali 3 ms- D. stil 8 do 20 m kanala. V N! urai - tudi nahval! NOVO V BREZICA! V PONEDELJEK JE PRE PLAVILO MESTO na stotin šolarjv, ki so s ob začtku šolskga lta spt zbrali ob svojih razrdnikih. Učnc prvih razrdov so sprmljali na prvo pot v šolo starši. Po zboru v šoli so s mnogi šolarji z matrami in očti ustavili v knjigarni in papirnici, da bi nakupili najnujnjš šolsk potrbščin. Z učbniki j bržiška poslovalnica Državn- založb dobro založna, l s knjigami, ki so š v tisku, za sdaj n mor postrči. m TRGOVSKO PODJETJE KR KA BO MODERNIZIRALO staro. sptmbra s j v Bržicah sstal razširjni plnum občinskga komitja ZMS. Plluma sc ni udlžilo kar dv rtjini povabljnih. Navzoči o razpravljali o slabi aktivnosti mladinsk organizacij in o ltnih konfrncah, ki jih bodo sklicali do srdin oktobra. Ko j Vlado Dcržič kritično ocnil dlo organizacij in zahtval poživi ti; v aktivnosti tr sodlovanj pri izvajanju gospodarsk rform, so njgov misli podprli in razširili štvilni diskutanti. Posbj so opozorili na načlo dmokratičnosti v mladinski organizaciji, na pomn družbnga izobražvanja mladincv tr na kadrovsk tžav po aktivih in v komitju. Plnum j smatral, da j nujno potrbno zvišati štipndij in povčati štvilo štipndistov, saj strokovnjakov v občini zlo primanjkuj. Komit bo prirdil sminar za samo upravi jal c, ki j junija odpadl. V. P. Vliko pišmo o slabih cstah, l malo pa o dobrih. popravili vdrtj rob cstišča šc bi bila v rdu, č bi Grajali smo csto Bržic pri 4. km. Kar lpa pa j csta iz Bržic na Vliko Doli Sromlj, kjr j prvi dl od Bržic do Dčnih sl, z a katrga skrbi cstar tov. Punja tov. Hočvar iz Obržja in no, za katro skrbita cstargršič, š kar dobr, mdtm ko j drugi dl, za kat bodo zalili poškodovani as tov, Barkovič iz Brzi j. Ko rga skrb: tov. Krin iz Silovca, v obupnm stanju. Tu s bodo po tj csti radi vofalt na prvm dlu cstišča, di csta iz Globokga v Pi- zili izltniki na Mokric. V CELULOZI: KAR 85 ČLANOV IZVEN PROIZVODNJE Na račun bolnišk": sklad za vzdržvanj občinskih cst. Zaposlili bodo cstnga nadzornika, ki bo po. tm prvzl vso skrb z a cst v občini. Do sdaj j na poročno potovanj opravljal t dolžnosti Zavod za komunaln zadv, vndar j bilo to zlo drago. Prdstavniki občinsk skupščin mnijo, da bo nujno trba V zvzi z novimi gospodarskimi prdpisi s j tudi ko niškga staža mahnil kar na uslužbncv; md dlovnim bolnikov«jo j na račun bol v prostm času dlavcv in razmišljati o združitvi tga zavoda z obrtnim podjtjm lktiv tovarn cluloz in papirja DJURO SALAJ v Kr Svda j bilo potrbno da bi kupoval zdravila ali ho poročno potovanj... časom nikomur ni dovoljno, Posavj in s srvisom krajvn skupnosti. Poslovanj bo škm lotil intnzivnga iska ostro ukrpanj po intrnih dil na kontrolni prgld, č tako mnogo bolj konomično, - nja notranjih rzrv na vsh prdpisih podjtja. Sodnik za j rkonvalscnt; obratni in občani pa bodo dlžni cnjših uslug. prdstavljajo nga izmd tasal š»dodatno zdravilo«: po čili, da proučita možnost za področjih. Izostanki z dla prkršk j kršilcm prdpi zobni ambulanti so priporokih virov. Izkoriščanj bolniškga stalža j za tako v zaradi izigravanja sistma sopoldanskm času; prdlagal dinarjv dnarn kazni svoj poslovanj tudi v polik kolktiv zlo bolč problm, ki rsno moti proizvod Da bi izgub dragocnga osbja v tovarni gld na bolcialnga zavarovanja. j stimuliranj zdravstvnga Višj štipndij in vč vodn strošk. upravljanja sprjl š nkakatri drugi sklpi ursnini procs, hkrati pa svda dlovnga časa zmanjšali na niški stalž in pod. tudi znatno povčuj proiz kar najmanjšo mro, j organ Č bodo vsi ti in š n O th vprašanjih j prd tr drug sklp: sistmatičn ltn prgld zaposlnih stroški v tovarni prcj manjčni, bodo lahko proizvodni štipndistov kratkim razpravljal tudi organ upravljanja, kjr smo slišali zanimiv podatk: v 7 m bodo opravljali poslj samo ši. K. POVH scih ltošnjga lta j tovarna izgubila *7.890 dlovnih dni zaradi bolniških izostankov ali povdano š bolj po din, za ndivijo zahtvajo 250 din, za krompir za 00 din. Cna jajc s počasi dviga in jih prodajajo ž po 50 din. Divji prašiči tudi v Dobravi Zadnj čas so s tudi v Dobravi pojavili divji prašiči, ki povzročajo po okoliških njivah prcjšnjo škodo. Najbolj uničujjo koruzo. Kaplski lovci s sicr trudijo, domač: vsak dan j manjkalo na dlu kar 85 članov kolktiva! To so ogromn notranj rzrv, ki jih bo trba čimprj vključiti v skupn napor za dvig proizvodnj. Ustrzna služba v tovarni s ukvarja s kontrolo bolnikov l občasno. Pri zadnjm obisku na trnu pa so bili njni člani nad ugotovitvami začudni, bolniki pa prcj prsnčni. Kontrola j na domu obiskala 9 bolnikov. Zdravnik j tm ljudm prpovdal odhod z doma, saj so bili poslani domov na zdravljnj, a vndarl niso upoštvali zdravnikovih navodil. Kontrola j prišla v popoldanskm času, zato j»bolniki«niso pričako j'ali in so svda pridno opravljali različna domača opravila. Edn izmd»tžjih non-stop poslovalnico, da bo tudi glavni vzrok nadur. Vsako ta čimprj dlala v sodobnjših vndar doslj niso položili na pogojih. Na prurditv so mislili v podjtju ž prcj časa, vndar dlako š nobnga ščtinarja. Kmtj upajo, da bodo Kolktiv j sorazmrno s zaradi pomanjkanja finančnih srdstv niso prj mogli lotiti dla. dobro zavda, da bo trba Višji dohodki rudarjv odvisni majhn, kljub tmu pa s lovci prašič kmalu prgnali H V MESTI) JE ZAČASNO ZA ali uničili, saj bo sicr vliko škod na pridlkih. poiskati notranj rzrv. To PRTA TUDI PRODAJALNA OBUTj prišlo do izraza pri povišanju osbnih dohodkov po od dla Jutri sja občinskga VE»PEKO«, kjr so zastavili dlo zidarji. Trgovino bodo urdili znotraj in zunaj, da bo dobila pri Nov ugodnosti ndavni podražitvi osnovnih Samoupravni organi Rudnika Sjli ž vč ukrpov: proizvodni komitja v Bržicah vlačnjšo podobo. Z dli bodo morali pohitti, kr s z jsnjo za SAP Ljubljana življnskih potrbščin. Samonovo so ž na vč sjah razprav plan mora biti v cloti dosžn, po Jutri, 0. sptmbra, bo v Bržicah razširjna sja občinskga kočnja povčano povprašvanj po ljali o konkrtnih nalogah pri možnosti tudi prsžn; z racionalnjšo zaposlitvijo dlovn sil in mitja ZK, na katro so razn članov komitja vabljni tudi skrtobusnga podjtja SAP j Tov. Rhar, zastopnik avupravni organi so s odločili vključvanju v gospodarsko rformo. Ob tj priložnosti so prouč boljšim izkoriščanjm dlovnga obutvi za hladn dni. za 8 odst. povišanj osbnih tarji osnovnih organizacij iz dlovnih kolktivov. Skupina za idjno o maloprodajnih cnah nkatrih povdal: ko j urad za cn Z UVELJAVITVIJO ODLOKA dohodkov. Kritj za 0 odst. vali tudi možnosti za povčanj časa bodo rudnišk storitv povčali za 3,3 odst. Razn vsga tga osbnih dohodkov in prdlagali dlo bo prisotn sznanila z rzultati anonimn ankt md uprav živil sta ob bržiški pkarni sprmnili prodajn cn kruha, črn podjtja dvignila cn za 20 SRS dovolil, da so avtobusna povišanj jim nudijo zmanjšani prispvki, kritj za pr postavk. čutno 'zmanjšati, saj so izračunali, sprmmbo nkatrih obračunskih namravajo izostank z dla obljavci v dlovnih organizacijah. kruh j zdaj po 36 din kg (prjšnja cna 40 dirt), bl kruh pa odst., j naš podjtj sklnilo, da imajo na sdanj costalih osm odst- pa bodo Po prdlogu naj bi obračunsk da bi lahko padli najmanj za 3 Najbolj tmljito j bila obdlana Tovarna pohištva, pa tudi din). po 200 din kg (prjšnja cna 204 morali poiskati sami. Rzrv postavk in akordni cnik dl povčali za okoli 20 odstokov, toda sodlovanja z zdravstvno službo. odstotk, č bi prišlo do boljšga Kmtijsko gozdarsko podjtj, n 20 odst. popusta na msčn kart učnci in d jaki, za ta dl povišanja so ž našli. tolikšno povčanj zagotovljna. matrialom varčvali,»prav tako : šl takrat, ko bodo srdstva za Na vsh dlovnih mstih bodo z obrat IMV in Obrtno kovinsko NA ŽIVILSKEM TRGU JE podjtj iz Dobov. Anktiranci so VSAK DAN NAPRODAJ SVEZE Približno 0 odst. srdstv j zagotovljnih z zmanjšanimi prispv proizvajalnimi srdstvi. Od vsa bo uvdno skrajnj varčvanj s dlavci pa 0 odst v a obojstransk vožnj in 5. odst. li th, ki so podjtj zapustiki, nadaljnjih 0 odstotkov manjkga posamznika v kolktivu j Ltos niso vč nadomšča odgovarjali na vprašanja o sodlovanju dlavcv v upravljanju, o š posbno pstra. Cn so zamrz SADJE, ob sobotah pa j izbira odnosih md dlavci za stroji in njn in s prav nič n odtalijo. za nostransk. Cna prvo li, z zaposlovanjm novih. kajočih srdstv pa bo moral torj odvisno, č bodo navdn vodilnimi tovariši, o rlkciji in Brskv in hruško so rdno po ustvariti kolktiv sam, z odkrivanjm notranjih rzrv. zaslužk. notranj rzrv omogočil boljši za na snovški progi s ni Polg tga so s odločili, da rotaciji vodstvnih kadrov tr o 300 din kg, sliv pa po 50 din. informiranju v kolktivu. Kilogram paradižnika vlja 200 dvignila. bodo odvčna ržijska dlov Organi samoupravljanja so spr RADO KOZOLE Kaj, tudi ti si na bolniški? SPLOŠNO MIZARSTVO: rzrv j na prtk Konc ržijskih dlovnih mst, ržijski dlavci pa v proizvodnjo - Dva pomožna čuvaja, n kurir in dva transportna dlavca grdo v proizvodnjo - 8 odstotno povišanj osbnih dohodkov j trba opravičiti s storilnostjo - Nadur, ki so posldic bolniških, so prcjšnj brm, zato bomo oboj kar najbolj zmanjšali Analitični podatki o proizvodnji in ustvarjnm dohodku v Splošnm mizarstvu v Krškm n kažjo slabo. Ltošnji bruto proizvod bo v prvm polltju za približno 40 milijonov ali za 35 odstotkot višji od lanskga, nto proizvod s bo povčal za 35 odst., clotni dohodk na nga zaposlnga j za 9 odst. včji, nto proizvod na nga zaposlnga pa za 9 odst- včji. Ob vsm tm j v kolktivu bilo v prvm polltju 29 zaposlnih, lani pa 3, kar pomni, da j storilnost včja, č primrjamo štvilo zaposlnih. Surovin so s prd rformo, pa tudi po rformi podražil od 4 do 50 odst., tako da so matriali, ki jih uporabljajo v proizvodnji, zdaj za povprčno 20 odst. dražji. Dl proizvodnj j potkal prj po mdividualnih naročilih raznih kupcv. Ti podjtj zdaj zapuščajo, kr morajo po novih prdpisih pri cni naročnih izdlkov plačati 20 odst. promtni davk. na msta zaposlili v nposrdni proizvodnji. Dva po proizvodnji nkdo nadomstigar, ki j bolan, mora v možna čuvaja, n nosilc malic in kurir tr dva trans nadur. Bolniški izostanki" in ti, zavoljo tga pa nastajajo portna dlavca, skupaj torj nadur so s od lani na ltos povčali. V prvm pollt pt ljudi, bo dlalo v proizvodnji in tako kot vsi ostali ju lani j bilo 5,92 odst. bolniških in 9,92 odst- nadur, v ustvarjalo dohodk. 8. odst. povišanj osbnih ltošnjm prvm polltju pa dohodkov prdstavlja ž 6,5 odst. bolniških in 6,5 din na msc Nadomstili ga bodo z odpravo nadurnga dla, ki ga bodo zmanjšali na najmanjši dl. Pri tm bodo pridobili din na msc. Zmanjšali bodo izplačilo prsžkov na osbn dohodk, ki so jih na mnogih dlovnih mstih ustvarjali z ohlapnim dlom. Norm in akord bodo popravili tako, da bodo v bodoč izplačvali na msc za okoli dinarjv manj prsžkov kot doslj, ž s tm bodo skoraj v cloti pokrili 883. tisočakov, za kolikor so s povčali osbni dohodki na msc. Prcjšnj rzrv pa so v bolniških izostankih, ki so VESTI IZ KRŠKE OBČINE odst. nadur. Tudi bolnišk bodo kar s najbolj da zmanjšali, saj bodo posamzn dlovn skupin zavoljo tga ž tžil k izločanju špkulantov. Rsno pa s bo trba pogovarjati o nsrčah pri dlu, kr j včina th nsrč na poti na dlo in na povratku domov, torj izvn proizvodnj J. M.

11 iarian lozina obiskal Glasbno šolo V srdo,. sptmbra, j bila v Glasbni šoli v Novm mstu prva konfrnca učitljskga zbora v novm šolskm ltu. Učitlji Glasbn šol so razpravljali o programu dla v šolskm ltu 965/66 v pogojih gospodarsk rform. Kljub djstvu, da so bila tudi v prtklosti finanč dati učncu čimvč znanja, ga usposabljati za čimkvalittnjšga poustvarjalca glasbnih dl in nuditi učncu široko glasbno izobrazbo. na srdstva, ki jih daj družba za glasbno izobrazbo v bodoč pošiljala na srd L tako bo šola lahko tudi mladin v Novm mstu, prilično majhna in da j bil kadr, ki s bo po šolanju njo glasbno šolo kvalittn prispvk staršv tolikšn, lahko vrnil v našo občino in da j šola lahko krila osbn izdatk tr najnujnjš v glasbno vzgojnm dlu v prvzmal odgovorna msta matrialn izdatk, j vpis v osnovnih in drugih šolah. V tkočm šolskm ltu prav ltošnjm šolskm ltu sta tolikšn kakor prjšnja lta. s vpisali na srdnjo glasbno šolo v Ljubljani dv učn Šola bo tudi ltos imla 50 učncv. Učitljski zbor j ki, na na oddlk za violino, sklnil, da bo razn osnovn druga na tortsko učitljski glasbn izobrazb mladin oddlk. Ob sta uspšno nadaljval z dlom glasbnih opravili sprjmni izpit. Tudi ansamblov, prdvsm mladinskga orkstra, mladinlja šola posamzn učnc za prihodnja lta ž pripravskga pvskga zbora, skupinskih igr, harmonikarsk- prvzma skrb za vzgojo uči za nadaljnji študij. S tm ga zbora in zabavnga orkstra. Zato bo potrbno po pouk na osnovnih šolah, saj tljskga kadra za glasbni množiti oddlk za violin, s dobro zavda, kakšno j člo in kontrabas tr oddlk za pihala in trobila. Kr novomški pomanjkanj tga kadra v občini. j močan priliv učncv na oddlk za harmoniko, bo šola poskušala s posvtovanji s starši in otroki prusmriti muzikaln in talntiran otrok na ostal inštrumnt, tako da bodo vsi vpisani učnci dobili ustrzn pouk. Ltos bo šola dala š vč in š bolj kvalittn intrn in javn nastop svojih učncv. Tudi v Glasbni šoli naj bo nnhna skrb kolktiva Potujoči kino vos bo obiskal Po poltnm prmoru vas bo spt rdno obiskoval potujoči kino Zavoda za kulturno djavnost Novo msto. Z obiski bo po programu začl 8. sptmbra. Program ri so pritkli (barvni), Solunski atntatorji, Ambiciozna (barvni), Dobr dan, žalost (barvni), Rdča jadra (barvni). Včina filmov j v CS thniki, zato ž sdaj j ž izdlan, vrjtno pa j, opozarja da bo prišlo do nkatrih mo, da bomo obiskali l kraj, sprmmb in izboljšav. Ltos kjr bo tako prdvajanj bomo lahko vidli nasldnj možno. Ali bodo filmi ali n, film: Ana iz Brooklvna j torj odvisno od lokalnih (barvni), Sdmo Sinbadovo organizatorjv! Zavod s bo potovanj (barvni), Kamikaz, trudil, da bo potujoči kino Vridiana, Vs za smh, obiskal kar najvč vasi. šf Kozara, Npoznana žna, Zvzda Ria (barvni), Nkat- Ndoižnmu nož v hrbt. sptmbra zvčr so kolodvorsko rstavracijo v Noplišk družin, ki j mnogo Pokojna j bila iz znan tovm mstu zapustili PIONIR- lt prvažala pošto iz Novga msta in poznj tudi z JEVI dlavci Hasan in Muhamd Tričić in Mhmd B. žlznišk postaj Straža. Bila j blaga žna in zadnja čirovič. Prd žlzniško postajo so s srčali z Mirkom lta j mnogo prtrpla. Ko Ravbarjm, 26, iz Mirn pči. Muhamd Tričić j tdaj potgnil nož in Ravbarja nkajkrat zabodl v hrbt. To j nasilnž storil brz povoda in brz vzroka. Ravbarja so odpljali v bolnišnico. Novomška Umrla j Marija Strniša V Dol. Toplicah j umrla 9 lt stara Marija Strniša. pa si j pri padcu zlomila š nogo, j navzlic pomoči v novomški bolnišnici niso mogli ršiti. Pokopali so jo na domačm pokopališču v Dolnjskih Toplicah. D. G. kronika staln tčaj, nuditi učitljm pouk inštrumntov, ki jih potrbujjo za vodnj pvskih zborov, in pouk v šoli tr organizirati prdavanja o glasbnih prdmtih, jki so najbolj potrbni za uspšno dlo v razrdu. Nadalj j pripravljna pomagati vsm šolam nižj 'in srdnj stopnj v občini, da bo glasbni pouk čim uspšnjši. Zato bo organizirala vč posvtovanj z učitlji glasb za pouk inštrumntov, nauka o glasbi tr vodnj pvskih zborov. V ltošnjm šolskm ltu bo šola ponovno organizirala zbor prdšolskih otrok tr otrok prvga razrda osnovn šol. Pri organizaciji takšnga zbora bo šola sodlovala prdvsm z otroškimi vrtci v Novm mstu. Vpis v ta v ltošnjm šolskm ltu Tako čaka glasbno. šolo zbor j dnvno od 9. do 2. polno dla. Enotn sklp učitljskga kolktiva j bil, da ur v pisarni šol. Posbno svčan trnutk na mora šola v pogojih splošn konfrnci pa j bil, ko j gospodarsk rform poiskata vs možn oblik dla, ki v sobo stopil Novomščan, akadmik, profsor in komponist Marjan Kozina. Na lg splošn in thničn izo bodo doraščajoči mladini po dnvnm rdu j bila tudi brazb, ki jo dobiva v splošno izobražvalnih šolah, nujga nadbudnža iz rok in na šolskih stopnicah ga In končno vliki trnutk! Mamica j spustila svo točka: proslava 00 ltnic Šola žli vs bolj sodlovati z mdobčinskim zavodom ga komponista Ignacija Hlad kot jo potrbuj vsstransko uric pščnih gradov in lsnih sablj, minilo j prvo rojstva umrlga novomškdil takšno sttsko vzgojo, prvzma tovarišica učitljica. Minil so brzskrbn za prosvtno pdagoško službo z namnom, da nudi učitganizirala Glasbna šola v razburjni starši: mama vrti ročaj na džniku, očka nika. Proslava, ki jo bo or- razvit človk v socializmu. poglavj nkga življnja... Nič manj kot otroci niso E. JAZBEC tljm, ki ž poučujjo glasbo na osnovnih šolah, pa za v marcu prihodnjga lta, ob hudo... Novm mstu, naj bi bila pa prižiga ž šsto cigarto no ja, saj n bo tako to nimajo dovolj znanja, vso obltnici Hladnikov smrti. pomoč. Zato j šola pripravljna organizirati občasn ali na Kozin j učitljski zbor S pomočjo profsorja Marja šol izdlal okvirni program proslav, ki naj bi obsgal odkritj spominsk plošč na Hladnikovi hiši v Novm mstu, otvoritv Hladnikovga Pad! z brvi in utonil 60-ltni upokojnc Anton Jaršin iz ča tšk gor j 2. avgusta padl z brvi in utonil v potoku Grašici, kjr j bila voda globoka l kakšnih 5 cm. Nsrča s mu j priptila, ko s j vinjn vračal domov. rani slovnski umtniki ob sodlovanju novomških ansamblov in solistov. Profsor Marjan Kozina j bil na konfrnci kar polni dv uri. Obljubil j vso pomoč šoli z žljo, da bi šola v bodoč čimlpš uspvala, žll j, da bi v mstu zopt zaživlo tisto glasbno življnj, ki j bilo, ko j š sam muziciral v Novm mstu. Poslovil s j z obljubo, da nas bo š kdaj obiskal, kadar pa ga bomo potrbovali, naj ga obiščmo, saj j najvčkrat na Trški gori. šola bo v ltošnjm šolskm ltu organizirala javni nastop, ki bo posvčn kompozicijam profsorja Marjana Kozin. Nastop bo prdvidoma v aprilu ali maju. v Šolska vrata spt na stžaj V pondljk zjutraj so s spt odprla šolska vrata in po mstu j bilo živahno kot prvih razrdov, bilo pa bi jih š za dva, č bi vpisovali tu muzja in razstav njgovih di fbruar in marc 959! dl, šola bi s primnovala ž lp čas n. Okrog tri tisoč otrok s j spt vrnilo sarna!«pravi tovarišica Go-»Ž tako j pri nas cla ka v»glasbno šolo Ignacija Hladnika«in bi prvzla na svoja»dlovna msta«, stičva. stalno skrb za njgov grob. od tga jih j 70 ltos prvič Primanjkuj jim prdmtnih učitljv, ž pt lt pa Včasih so dlali Vrhunc proslav bo koncrt prstopilo šolski prag... Hladnikovih kompozicij v ni izmd novomških crkva, V razgovoru z upravitljico s zaman bor, da bi dobili stršno opko najvrjtnj v Kapitlju, kjr osnovn šol»katja Rupna«psihologa in socialnga dlavca, ki bi bila v tako vliki Gradbnga matriala pri j komponist dlal in živl. tovarišico Nado Gostič smo nas prav rado zmanjluj, zato ni nič čudnga, č imajo Koncrt bi izvajali rnomiizvdli, da imajo samo na ustanovi nujno potrbna. njihovi šoli ltos 450 učncv, ki so razporjni v 45 kabintni pouk tr za dlo Učnci so prikrajšani tudi za ljudj, ki gradijo hiš, vliko tžav pri nakupu strš Spolzko Kartljvo oddlkov. Pouk bo v tj šoli v krožkih in podmladkih, saj Kar čudno bi bilo, č n bi imli na priključku avtomobilsk cnah (od 8. do 3.0 in od mrnga prostora. Tudi na tudi ltos tkl v dvh izm niti za vlakarj nimajo prin opk. V mislih imamo glinasto stršno opko z dvojno zarzo. Zlo draga j in st v Kartljvm vsaj vsak tdn 3.20 do 8J25), saj j šola iz tlovadnica j za toliko otrok no nsrčo. Minul dni so bil tri. 2. sptmbra zjutraj j z npravilno spljanga priključka zaraščajoč potrb. Tudi l- Gradnja nov šol v Kan- lta v lto prmajhna za na prmalo. tžko jo j dobiti. K visoki cni gotovo prcj pripomorjo tudi prvozni stroški, nslo Stanta Osolnikarja iz Prsk pri Mdvodah, ki j z osbnim diji (ali BršlinuJ pa s bo saj jo vozijo k nam od datos so morali odkloniti prcj prvošolčkov, kr jih ni po načrtih pričla šl lta avtom zapljal čz rob cstišča in s prvrnil. 3. sptmbra bi skoraj naka usoda doltla Mijo Mu- so prav takšno opko dlali majo kam dati. Odprli so pt lč. Včasih, š prd vojno, pa 970! Da bo do takrat sdahiča, ki j z osbnim avtom samo v nposrdni bližini Novga porušil promtn znak, dobro uro msta, v opkarni»dolop«v zatm pa j na tm mstu zanslo dva tujca, Hrbrta Schmidta iz Prčni. Opka j bila izvrstna, razmroma pocni in v Avstrij in Rada Skdlja iz Nmčij, ki sta vsak v svojm vozilu dno j j bilo dovolj. Pr- Kur in zajci v nvarnosti! pripljala na priključk, škodo V Dol. in Gor. Mrašvm jitlj, ki dovoljujjo otrokom, da počnjajo vs po obh dni cnijo na dinarjv. Kr nsrč na tm npračnska opkarna j zdaj opuščna, po vojni pa v njj ni grozi čudna kuga zajcm in vilno spljanm priključku niso Ccuram. Za kaj pravzaprav svoji volji, razn tga pa jih rdk, bi bilo za DOZ bolj, ko gr, lahko prbrmo v dopisu, ki ga objavljamo v skrčk. Čudno in nrazumljivo so nikdar dlali takšn op š zagovarjajo! žlja j, da bi sam prispval srdstva in dal to v tudi javnost.«urditi cstišč! ni j, da n bi zmogli zdaj t obliki:»v th vash so prd ndavnim ustanovili samopostržni kolktiv. Kolktiv dla samo ponoči in sicr v hlvih in kurmicah. člam so mladi, toda marljivi. Kur in zajci so v prcjšnji nvarnosti, da izumro. Ali ni sramota 'za mladmo in njn odgovorn starš oziroma vzgo Mrjnj moči gozdnih dlavcv ti NA GRMSKIH DETEUIŠĆII javi dlovodj zidarska dla niso pod gradom proti Rgrči vasi s prav nič v zaostanku in bodo v»pasjo«čudni zajci: na dvh nogah in z vrčami na ramah. Kar boj, da bodo obrtnišk storitv določnm roku gotova, pač pa s cl jas puščajo za sboj. Dtljo povzročal tžav. Računajo, da nabirajo v vrč in jo odnašajo bodo v dvh mscih trgovino ž domov. Rjci zajčkov z grmskga odprli. naslja (kj nki j občinska inšpkcija?) bodo pač morali krmo KOVČKE TORBICE in dnarnic iz plastičnih mas so začli Dlavci Gozdnga gospodarstva Novo msto so s pomrili na drugm tkmovanju v Podturnu Tovariši štrumblj, Bobnar in Bukovc iz Straž in pridlovati kj drugj, č nočjo, prd kratkim prodajati tudi pri da bi jih prizadli kakšni ukrpi NOVOTEHNI. Za začtk izbira ni Pcdturna bodo prdstavniki naših gozdnih dlavcv na rpubliškm tkmovanju prihodnji tdn v Kamniku da j kupcv prcj, bodo čz n lastnika... bila vlika, kr pa s j pokazalo, m PRAVIJO, DA NAJBOLJŠE čvapčič dlajo v gostišču na Loki. Za 400 din, kolikor vlja porcikaj dni dobili prcj včjo pošiljko tga blaga. Razn torbic in ja 9 čvapčičv s čbulo vrd, s kovčkov bodo prodajali tudi copat iz plastičn mas. Podturnu zbralo na jasi prd vot Sodniki so prav tako mrzlično 3. nostavni rz z motorno žago, V soboto, 4. sptmbra, s j v plin in poskušal kako rž vriga. 2. prciznost zadvanja s skiro, lačn lahko naj. Razvsljivo j tudi to, da cna po rformi ni lino imnovano»jazbino«prcjšnj štvilo gozdnih dlavcv, go posvtovali o načinu mrjnja ča pripravljali vs potrbno in s narasla in j naka ž vs poltj. TRŽNICA v pondljk ni bila slabo založna, prcj pa j bi 4. kombinirani rz z motorno žago, «a KANDIJSKI VRTEC j prtkli tdn otrokom iz vs sossk lo md gospodinjami jz zaradi 5. zask dbla z motorko, 6. podžagovanj dbla z motorko, 7. zlazdarjv in tudi nkaj gldalcv, ki sa, ocnjvanja napak itd. Potm jih j pritgnil oglušujoč ropot vrižnih motornih žag. Muhasto vrk, j zbranim sprgovoril dirktor ko so bil izžrban startn štvil pripravil z malim kinom mnogo jajc. Tokrat so kmtic zahtval ganj in sortiranj cluloznga lsa, 8. nakladanj bukovga clu vslja. Na prdstavo dvh barvnih diafilmov Zajčk zvončk in po tj cni l malo prodal. Orhi ž 65 din za jajc, vndar so jih m, ki j ž nkaj dni nazaj nagajalo, s j tga dn zvdrilo in mn tovrstnga tkmovanja, ki za inž. Janz Pnca. Poudaril j poloznga lsa ali zimsko lupljnj Juri Muri v Afriki j prišlo kar so vljali 250 din, sliv 50 din, iglavcv (na izbiro). tkmovaj s j odvijalo nmotno. in sprtnost pri izdlavi gozdnih Pri vsaki od navdnih disciplin htva od gozdnga dlavca hitrost 65 otrok. Uprava vrtca bo zaradi krompir 00 din, fižol 200 din, psa 80 din, grozdj 300 din, hrušk tolikšnga zanimanja skušala organizirati š vč kino prdstav za 200 din, paradižnik 200 din, pa sortunntov, hkrati pa naj bi bilo s upoštva čas, v katrm j dlo Na tkmovalnm prostoru s j tradicionalno tkmovanj priložnost, da s md sboj pomrijo ga dla. Cas in kvalitto točkujjo opravljno in kvalitta opravljn najmlajš. Da bi lahko kupili nov film, računajo za vstopnino 20 bula 50 din, kumar 00 din. Biprika 260 din, solata 250 din, č zbralo 3 tkmovalcv: iz GO Straža 6, iz GO Podturn 4, iz GO najboljši. po posbnm pravilniku, kd vlja dinarlv. lo j tudi dovolj rož, pltnin in Novo msto 2 tr iz GO Crmošnjic tkmovalc. Prd začtkom Vsak tkmovalc j moral prbliškm in zvznm mrilu. za tovrstna tkmovanja v rpu W NA GLAVNEM TRGU, kjr lončarskih izdlkov. gradi»dolnjka«sodobn trgovski GIBANJE PREBIVALSTVA: tkmovanja j bilo čutiti napto izkusiti svoj znanj v osmih disciplinah: J kupnm plasmaju dosgli nasld Posamzni tkmovalci so v clo lokal 7. nad 00 m prodajn površin, dla lpo naprdujjo. Po iz ulic Stolpič 2 Mihala. j vžlgal motorko, pritiskal na. podsokovanj dbla s skiro, nj rodila j Ana Rukš iz Slakov vzdušj. Ta si j brusil skiro, oni rzultat: nja lahko zadostila vdno včjmu prilivu otrok in nudila zadovoljivo izobrazbo pa j skoraj tžko vrjti... ga, kar j bilo nkaj samo Okrodna župnijska po sbi umvnga v prdvojnm času. Morda pa bi s l kurnica našl način, da bi to tako V noči md 4. in 5. sptmbrom j nznanc vlomil dlovati? Upajmo, da bo ob iskano opko začli spt iz v kurnico župnišča v šmihlu tajoča s gospodarska rfornsl pri Novm mstu in odma spodbudila k takšnmu sdm kokoši. Za storilcm razmišljanju! poizvdujjo. SLAVKO ŠTINE. Štrumblj Janz, GO Straža 543 točk. 2. Bobnar Alojz, GO Podturn 525 točk, 3. Bukovc Ivan, GO Straža 504 točk, 4. Murn Franc, GO Podturn 457 točk, 5. Ptan Alojz, GO Podturn 436 točk, 6. Mavsar Jož, GO Podturn 49 točk, 7. Vidic Matija, GO Straža 48 točk, 8. Pkolj Alojz, GO Straža 383 toč, 9. Mrvar Slavko, GO Crmošnjic, 368 točk, 'i0. Skuu-a ' Anton, GO Straža 349 točk,. Bukovc Jož, GO Novo msto 343 točk, 2. Avguštin Domin, GO Straža 342 točk, 3, Blažič Janz, GO Novo msto 324 točk. Po končanm tkmovanju j prdsdnik upravnga odbora GG Novo msto inž. Konrad Mhl razglasil rzultat in razdlil prvim ptim plasiranim tkmovalcm dnarn nagrad. Pri tm j posbno pohvalil Matijo Vidica iz GO Straža, ki s j kljub svojim 55 ltom starosti pomril z mladimi sodlavci in zasdl 7. častno msto. Na prdlog sodniškga zbora mu bo za njgovo požrtvovalno prizadvanj sindikalna podružnica GO ' Straža podlila posbno nagrado. Tovariši štrumblj, Bobnar in Bukovc, ki so zasdli prva tri msta, s bodo udlžili rpubliškga tkmovanja, ki bo. in 2. sptmbra v Kamniku. JOŽE PETRIC

12 NESREČE V kočvski občini so doslj znan tri podzmsk jam, v katrih so človšk ribic. Nobna th jam pa ni zavarovana. Ž na nkaj sjah Turističnga društva so govorili o zavarovanju t prirodn znamnitosti. Znano j namrč, da nkatri tujci človšk ribic iz kočvskih jam odnašajo clo v drug držav. Človšk ribic: po 5 dolarjv Nki domačin j na potovanju po inozmstvu opazil tudi rklamo za človško ribico iz»postojn Italija«. Vndar pustimo to očitno pomanjkljivo nmško znanj zmljpisa (ali morda smisl za rklamo), V razgovoru z lastnikom ribic j naš turist zvdl, da j ta ribica pravzaprav s Kočvskga in da so tak ribic pri njih včasih naprodaj po 5 dolarjv.. Uslužbnci hotla Pugld so marsikatro lto opazili, da imajo njihovi gosti v hotlskih sobah včasih v posbnih vdrih človšk ribic. Nkoč jih j nkdo skušal prštti. Naštl j do 200, potm Pa j s šttjm prnhal. Doslj š nihč ni točno zvdl, kam vs so po bolj ali manj tajnih kanalih potoval kočvsk človšk ribic in koliko jih j ž odšlo na pot brz vrnitv. Ribic - vlikank Posbnost človških ribic na Kočvskm j, da so v vsaki jami drugačn- Najvčj so v jami v Mstnm logu, ki so dolg clo 30 in vč cntimtrov, človšk ribic so ž sicr rdkost na svtu, tako vlikih pa mnda ni nikjr vč. Prav zaradi tga j turistično društvo sklnilo na zadnji sji takoj zaščititi kraško jamo v Mstnm logu, kjr j najvč človških ribic, pa tudi najvčj so. SPOR MED OČETOM IN SINOM Oč hoč otroka, sin doklado Ž dalj časa sta sprta Miha Brajdič z Ruprč vrha in njgov sin Marjan. Do spora j prišlo zavoljo tga, kr s n morta sporazumti, komu pripada sinova hči, mala Marjanca, ki j stara dvt lt. Ko s j Marjan Brajdič prd nkaj lti ločil od prv žn Matild (Valčk), j bila hči Marjanca dodljna njmu. Otrok j bil bolj slabga zdravja in sta njgovi stara mama in tta Tončka prbdli pri njm nštto noči. Oč Marjan prva lta ni maral Marjanc.»č nimaš matr, tudi očta n potrbujš,«j govoril. Starmu očtu in njgovi žni Pa s j otrok zasmilil. Vzla sta ga k sbi, zanj skrbla in ga vzgojila tako, da j zdaj dkltc ta vzor md ciganskimi otroki. Marjan Brajdič s j drugič poročil in ima iz tga zakona tri otrok. Prd kratkim s j spomnil, da bi mu Marjanca lahko pazila na mlajš otrok, pa jo j hotl vztt k sbi. Kr ni šlo zlpa (stari oč Miha j Marjanco vzljubil), s j Marjan poslužil sodišča in vložil tožbo proti očtu.»n boš ti dobival mojih doklad!«j tdaj rkl. Na sodišču j na starčvo radost zmagal razum in Marjanca j spt tam, kjr ji j bilo vdno dobro. Zdaj bo Sla v drugi razrd osnovn šol, s pridno uči in rada uboga. Ddk ji j obljubil tudi dl stanovanjsk hiš. Razn tga ji dal dvakrat toilko, kakor j vrdna doklada, ki jo dobi za Marjanco. Rad bi dokazal, da mu n gr za doklado, kot sinu Marjanu, tmvč za otroka, čtudi mu J samo stari oč. Kočvsk človšk ribic v Nmčiji - Nad 200 človških ribic v hotlski sobi - Vs mrtvo v jami v Mstnm logu, kjr ni vč kaj zaščititi! - Tudi drugod v kočvskm podzmlju grozi smrt - Tujci znajo cniti naš bogastvo, mi pa n! Zaščita ni vč potrbna ž dva dni po sji (28. avgusta ltos) j odšlo 7 članov turističnga društva (md njimi dva jamarja in gozdarski inžnir, ki j ž včkrat sodloval pri goloških oz- sploloških raziskavah) k jami v Mstnm logu, da bi ugotovili, kaj bi podvzli za zaščito jam in človških ribic. Prdvsm so namravali ugotoviti, kako vlika žlzna vrata bi bilo trba postaviti na najožjm dlu jam, da bi prprčili krajo ribic. Vsa skupina j šla v ja- Govoric o npravilnostih v Invalidskm zavodu ROG v Novm mstu so spodbudil občinsko skupščino, da j naložila' službi SDK, naj v zavodu opravi prgld. Na dan so prišl stvari, ki dokazujjo nsposobnost dirktorja Branka Drganca kot upravnga vodj tr diš po gospodarskm kriminalu. V ltošnjm polltju j iml zavod napram kupcm za 6 milijonov din zapadlih trjatv, za 4 milijon zalog nidočih surovin, za 30 milijonov zalog nidočih izdlkov, za 42 milijonov din upnikov, pri tm pa j v prvm polltju ustvaril za vsga 79 milijonov din plačan ralizacij. Md dolžniki j vč zasbnikov, ki so jmali izdlk na up, pa jih niti v dvh ltih š niso plačali; mdnj štj tudi dirktor Drganc s svojimi sorodniki. Dirktor j jmal včj prdujm na potn strošk, pa jih nato obračunaval z ramo, ki j zlo kratka, v njj pa š vdno nastajajo kapniki. Ko so prišli do ožjga dla jam, od kodr s j trba do konca jam (kjr j tudi voda s človškimi ribicami) skoraj plaziti, sta pot nadaljvala l dva. Oprmljna sta bila z vrvmi in svtilkami. Drugi so s vrnili prd jamo in čakali oba jamarja. Po nkaj dst minutah sta s vrnila in sporočila: Zaščita ni vč potrbna vs Človšk ribic so mrtv! Kako s j zgodil ta zločin nad naravo? Uradnih oz. raziskav o poginu človških ribic š ni. Po domnvi pa so ribic poginil zato, kr so s zastrupil z gnojnico. V jamo pa j prišla gnojnica, ko so prd kratkim v Kočvju čistili grznic, gnojnico pa odvažali nkam na območj Mstnga loga. Svt j tu kraški in gnojnica j po podzmskih razpokah pritkla tučunčki raznih gostinskih podjtij. Md njimi j tudi račun, na katrm j napisano:»za jlo i pič dinara«... di do jam s človškimi ribicami. Oba jamarja sta vidla v jami l mrtv človšk ribic. Izvn vod jih j ngibno lžalo okoli 30. Vs so iml rdč škrg. Vprašanj j, č s bodo v tj jami človšk ribic š kdaj zardil, saj ni dosti vrjtnosti, da j ostala š kj kaka živa. Smrt, samo počasnjša, pa grozi tudi človškim ribicam v ni izmd obh prostalih kraških jam. Ugotovljno j namrč, da trdota vod v jami iz lta v lto narašča in j dans ž 6-krat včja, kot j normalna. So vzrok industrijsk odplak? Tga ni š nihč ugotavljal-. Mar s po vsm tm n vsiljuj kar sama misl, da pri nas n znamo varovati prirodnih lpot in rdkosti in da jih morda kmalu niti n bo trba vč varovati, kr jih vč n bo... JOŽE PRIMC»Za pić i jlo dinara...«na dan so prišl npravilnosti v Invalidskm zavodu ROG v Novm mstu Pod tžo djstv j dirktor Branko Drganc sam da) odpovd na svoj dlovno msto. O zadvi bomo obširnj š poročali. KONTROLA V HIŠI Ojzus, kako bom pa tol prskočil?? Nsrča prd Lovcm Na slabo prgldnm cstnm ovinku pri gostilni LOVEC v Dolnjskih Toplicah sta s 3. avgusta trčila osbni avto Fiat 300 (vznik Matija Kuzma) in avtobus. Gmotno škodo cnijo na 50 tisočakov. Szonca pcdln s prikolic Na csti pri Občicah s j. sptmbra ob 9.20 odtrgala traktorska prikolica, na katri j bilo kg svž otav in szonca Suljman Brkič in Abad Zdnkovič. Pri padcu sta s dlavca huj poškodovala in so ju odpljali v bolnišnico. Traktor, od katrga s j odpla in s prvrnila prikolica, j vozil Franc Turk iz Podhost. Vozil prhitro in vinjn 3. sptmbra zjutraj s j v Koroški vasi prvrnil z osbnim avtomobilom Vinko Dolnc Iz Novga msta. Škod j za dinarjv. Voznik j vozil prhitro in vinjn in ni spljal ovinka. Libanonc v škarjah Na avtomobilski csti pri Drnovm j libanonski voznik osbnga avtomobila Mrcds 80 Starkis Dick Farmatian 3. sptmbra dopoldn namraval prhitti tovornjak, pa j prišl v škarj md tovornjak in vozilo, ki j pripljajo naproti tr trčil v tovornjak Volksvvagn naltl na skalo Nsrčo j iml 3. sptmbra ob 20.5 na avtomobilski csti pri Biču Dortmundčan Michal Schriff, ko j z osbnim avtom naltl na skalo, ki s j zvalila na cstišč. Škod j za dinarjv. Zmunčan trčil v tovornjak Tovornjaku Cstnga podjtja iz Novga msta j 3. sptmbra na avtomobilski csti pri Dobruški vasi zmanjkalo goriva, zato ga j voznik Anton Plut ustavil na csti. Krsto Džukić iz Zmuna, ki s j v osbnm avtomobilu pripljal mimo, j Plutovo vozilo prpozno opazil in s vanj zaltl. Džip podrl kolsarja Vojaški šofr Slobodan Bogosavljvič j na csti v Bršlinu 3. sptmbra ob. uri pri prhitvanju prišl v škarj in podrl kolsarja Franja Hrovata iz okolic Brgan. Hrovat si j zlomil roko in so ga odpljali v bolnišnico. Mopdist zrušil dlavca Na Zagrbški csti v Novm mstu j mopdist Franc čutin iz Smolnj vasi 4. sptmbra okrog poldn podrl dlavca Ivana Janžiča. Janžiča, ki j dobil hud poškodb na glavi (prtrs možganov), so odpljali v bolnišnico. Tratar prprčil Tratarja Motorist Zvonko Tratar iz Gor. Jsnic s j 4. sptmbra zjutraj pljal proti Mirni, v Prlsju pu mu j zaprl pot vpržni voz Dušana Tratarja iz Rakovnika, ki j pripljal z nprdnostn cst Motorist j močno zavrl, padl In si poškodoval rok. Škodo so oc nili na dinarjv. Nuspšno prhitvanj Md prhitvanjm konjsk vprg s j Anton Križ iz Novga msta na Csti hrojv v Novm mstu 5. sptmbra zaltl v dostavni avto, ki ga j naproti pripljal Ton Marlin iz Irc vasi Na vozilih j za dinarjv škoda.»ž tolikanj sm s ponižal, da sm si na prvo prizadval, njga pridobiti. Ali stari»crbrus«j koj vdl, kaj bi rad. Zabodl bi ga bil na mstu, kakor s j proti mni obnašal. Zdi s mi, da si j izbral zta, dbloglavga kramarja, kislga obraza. Im sm ž pozabil, poštn jzik ga š izgovoriti n mor.kaj pa dklica? Ali st si njo pridobili?vsaj mnim, da sm jo, č vs moj znanj žnsk natur ni piškavo. Ko bi l starca n bilo, potm bi sml upati nkaj sladkih uricl čakajt, bova ž nardila, da bo dobro. Jaz svojim prijatljm rad pomagam, sosbno bom vam v tj rči, kr si morm misliti, da tga sodnika n bo nobna rč bolj jzila. Da vam lahko pomagam, tga s bodt kmalu prpričali. Kaj j nam zato, č starga tako ali tako ukrotimo za nkaj časa, postavim, č ga vtaknmo v kako luknjo, da n bo nkaj dni sonca vidl. Potm bo krotk in obljubil bo marsikaj.«md tm pogovorom j bil trop jzdcv ž prcj dalč od sodnikov hiš od jahal. Hlna, ki j bila zopt k oknu pristopila, sprmljala j jzdc z očmi, doklr s niso skrili za oglom. In š potm j dolgo dolgo slonla na oknu. Pač so morda lp sanj rojil po njni glavici, src j hrpnlo po nčm, po nki srči, ki ni bila srča, domišljija si j slikala podobo, lpo podobo! Uboga dklica, ki svta n poznaš, ki ga mriš po mrilu svojga dobrga srca, ki nizkušna mniš, da v lpi vnanji podobi mora prbivati blaga duša! Zakaj ti ni bilo dano slišati nkaj bsdi in kako drugač bi bila sanjarila! Nikdar s Hlni ni bolj sitno zdlo, da prid Simon k njj, kakor ko j slišala v tm hipu za hrbtom njgov glas, ki ji j bil sosbno zdaj zoprn, dasi si j Grniščak gotovo prizadl ogovoriti jo, kar j najlpš znak JOSIP w JURČIČ r i Hči mstnga sodnika»kaj st tako zamaknjni, Hlna?«vpraša Simon.»Kaj bi radi?«pravi Hlna n ravno prav prijazno.»no, zdaj vam lahko razložim, kako j bilo in vs. L tu s usdit, malo lpš m pogldit in poslušajt. Oh, ko bi vdli, da m tako zbod, kadar m tako hudobno pogldat Pustit m vndar zdajl,«pravi dklica njvoljna,»glava m boli.glavica vas boli? Ko bi vam jaz mogl pomagati, iz srca bi rad. Pa zakaj ob soncu skozi okno gldat? To ni prav, š bolj bost bolni. Da, ko bi vam mogl pomagati, rad bi. Š svojo zdravo glavo bi vam za ta čas posodil in bi vašo bolčo vzl in prav rad bi trpl, ko bi s dalo zamnjati.lpo vam zahvalim za tako zamno. Vaš glav n bi nosila š ponoči n!«to j bilo pa Simonu Grniščaku vndar prvč. To j bilo zadosti jasno povdano, da ga n mara. žalostn pobsi glavo in, ko s mu clo dbla solza prikrad v oko, obrn s in gr mni nič tbi nič naravnost iz sob. Hlna j spoznala, da j nprmišljno poštnjaka prvč razžalila, zato ga j klicala, naj n odid tak, da mu ima š nkaj povdati idt. Ali dasiravno j bil zdaj njn glas skoro mhak in nžn, Simon ga ni poslušal, zaprl j duri za sboj in naglo stopal po stopnicah dol. Dklica j slišala, da ga j na stopnicah njn oč vabil, naj ostan do poldn pri njm, pa Grniščak tudi svojga prijatlja in namišljnga očta ni poslušal.»kaj si mu storila?«vpraša sodnik hčr, stopivši v sobo.»nič!«odgovori ona, toda na rdčm licu in pobšnm očsu s j bralo, da laž. Sodnik j nkaj časa molčal, potm pa djal:»hlna, Hlna, povm ti naravnost, da nism zadovoljn s tvojim obnašanjm proti Simonu. Jaz ti ga n bom vrival, ali spoštovati ga moraš vsaj kakor mojga prijatlja. Dasi ti bom pustil lastno voljo v tj zadvi, vndar ta lastna volja tudi n sm biti brz mj. Zato moram skrbti kakor tvoj oč, ki bo odgovor dajal od tvoj srč ali nsrč. Prav z njvoljo sm dans zapazil, da m n ubogaš. Odzdravila si onmu potpilnmu in malovrdnmu Cirianiju, dasi sm ti prpovdal, da ga nimaš pogldati.kaj morm zato, č m pozdravlja?«pravi dklica.»in tga tudi n mort rči, da j malo vrdn. Jaz ga n branim, nimam ga za kaj, kr mi j malo ali nič mar «Njvolja zbr očtu obrvi vkup.»dklica,«pravi,»jaz vm, kaj govorim in nikakor n morm razumti, kako si upaš moj bsd popravljati. Ravno s tm si s izdala. Pa to ti povm in bodi prvrjna, da sm bom tudi držal tga, kar pravim: doklr bo z nim prstom tvoj oč gibal, dotlj n boš z l-tm človkom bsd govorila, č zdaj n spoznaš, da hočm samo tbi, n sbi dobro, spoznala boš kasnj.«dklico žalijo solz, objam očta in prayi:»n jzit s nad mnoj, oč, ničsar n bom storila, kar bi vam n bilo po volji.«iii.»koliko nas j: dn j Sušnja, Pirh j dn, to sta dva, jaz sm dn, smo trij, Kolčk štirj, vsi smo vkup, kaj nismo?«

13 V TEM TEDNU VAS ZANIMA Tdnski koldar Ptk, 0. spt. Dan mornaric Sobota,. sptmbra Milan Ndlja, 2. sptmbra Silvin Pondljk, 3. sptmbra Filip Tork, 4. sptmbra Zdnko Srda, 5. sptmbra Nikodm čtrtk, 6. stp. Ljudmila ČESTITKA Dragi hčrki in sstri Jožici Brzarjvi iz Hmljčiča pri Mirni pči žlijo na novi življnjski poti obilo srč mama, ata, sstra Mici, bratj Pold, Milan in Stan z družino. Ob bridki izgubi našga npozabnga očta, starga očta in strica ALOJZA HOČEVARJA upokojnca s iskrno zahvaljujmo vsm sorodnikom in znancm, ki so našga očta posprmili na zadnji poti in mu poklonili vnc. Zahvaljujmo s gospodu župniku PGD Krmlj in PDG Šntjanž, društvo upokojncv, pvcm za zapto žalostinko in govorniku za posloviln bsd Žalujoči: sin Martin z žno in vnuki Zvonka, Milna, Ciril, Lojz in ostali. Krmlj, Hrastnik, Ljubljana Ob bolči in nnadomstljivi izgubi našga npozabnga očta JOŽETA PIRCA s najiskrnj zahvaljujm vsm sorodnikom, prijatljm in znancm tr uslužbncm zdravstvnga doma Krško, ki so ga tako štvilno sprmili na njgovi zadnji poti, ga obsuli s cvtjm tr izrkli sožalj. Najtoplj s zahvaljujm osbju kiruškga oddlka bolnišnic Novo msto za požrtvovalno zdravniško pomoč in moralno oporo md bolznijo. Vsm, prav vsm iskrna hvala! Žalujoča žna z otroki. Ob bridki izgubi naš drag tt MARIJE STRNIŠA iz Dol. Toplic j s najlpš zahvaljujmo stržnmu osbju in zdravnikom kirurškga oddlka bolnišnic Novo msto za vso skrb in ngo. Družin Strniša, Sinolnik in Matko iz Dol. Toplic. Ob izgubi najdražjga JOŽETA HOTKA očta c Vrhja s zahvaljujmo darovalcm cvtja, vncv, godbi, pvcm, duhovnikoma, dr. Nmthu, dr. Rajnrju in vsm, ki so ga sprmili na zadnji poti. Žalujoča žna Trzija, sinovi Jož z žno Anglo, Ton in Ivan z družinama, hčrka Ivanka, zt Cko, vnuki Jožk, Ivan in Branko tr ostalo sorodstvo. MALI OGLASI PRODAM nostanovanjsko hišo z vrtom v Zalogu 2 pri škocjanu. PRODAM ali dam v najm hišo z mlinom v Bučki pri škocjanu pod pogojm, da jo kupc brzplačno vzdržuj prd razpadom. Naslov v upravi lista (787/65). FIAT 600 UGODNO PRODAM. Ogld od 4. ur dalj: Majd Šil 9, Novo msto. PRODAM MOPED na dv prstavi. Naslov v upravi lista (782/65). PRODAM rabljno kuhinjsko oprmo in otroško moško kolo. Frkolj, Sokolska 2, Novo msto. PRODAM visčo omaro in dlovno mizo. Ogld vsako popoldn od 5. do 6. ur. Kočvar, Ragovska blok LMV, Novo msto. PRODAM 300 kg cvtličnga mdu. Naslov v upravi lista (786/65). ZARADI SELITVE PRODAM stiskalnico, sjalnico, vpržno kosilnico, obračalnik, šivalni stroj, pohištvo in dsk. Franc Mrgol, Gmajna 37, Raka pri Krškm. BARVO za fasado in traco ploščic dobit v KZ KRKA trgovina Straža. S priporočamo! CENIK: vsak oglas do 0 bsd 900 din, vsaka nadaljnja bsda 00 din. Za naslov v upravi lista: pribitk 00 din. Rdnd zasbni naročniki Dolnjskga lista imajo pri vsh malih oglasih, osmrtnicah, zahvalah, prklicih in podobnih objavah 20 % popusta. PESEK VSEH VRST, najboljš kvalitt dostavim na vagon Ivančna Gorica ali Višnja gora. N žljo pripljm na dom. Cn zlo ugodn. Ponudb na Dolnjski list pod šifro AVTO- PREVOZNIK. STANOVANJE ODDAM pri avtobusni postaji v Dobrovi št. 40, p. Škocjan. ODDAM SOBO v Novm mstu. Naslov v upravi lista (790/65). PRIDNEMU IN POŠTENEMU DE KLETU oddam sobo za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v upravi Usta (793/65). OPREMLJENO SOBO oddam moškmu. Novo msto, Partizanska štv. 9. FANTA ZA POMOČ v mlinu potrbujm. Zglasit s pri Vukčvič mlin Globočic Kostanjvica na Krki. PIANINO KUPIM ali vzamm v najm. Naslov upravi lista (788/65). GOSPODINJA, ki ima vslj do lpih sob in rož in ki rada potuj z avtomobilom, dobi službo pri vdovcu brz otrok. Plača po dogovoru. Naslov v upravi lista (792/65). LASTNIK, ki j 6. sptmbra 965 pozabil gumijast škornj in moški džnik, naj s zglasi v Radio srvisu Novo msto. UGODNO PRODAM pralni stroj EKA/AEG s cntrifugo. Naslov v upravi lista (798/65). IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE Prtkli tdn so v bržiški porodnišnici rodil: Marija Znidaršič iz Loga Zorana in Mirana, Marija Flis s Studnca Robrta, Zofka Bračun iz Rštanja Antona, Vra Kukovičač z Vl. Kamna dklico, Trzija Lopatic iz Skopic Anico, Marija Bobk iz Dol. Boštanja Sonjo, Marija Strl z Griča Damjana, Marija Ptrkovič iz Gabrja Lidijo, Anica Vimpolšk iz črnca Irno, Marta Molan iz Piršnbrga Janka. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Prtkli tdn so s ponsrčili in iskali pomoči v bržiški bolnišnici: Jož Kostrvc, rudar iz Piršnbrga, si j v rudniku poškodoval dsno nogo; Nikola Planin, upokojnc iz Vukovga sla, j padl na dvorišču in si poškodaval lvo roko; Katarina Stopar, vojna RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 2.00, 3.00, 5.00, 7.00, 9.30, Pisan glasbni spord od 4.30 do 8.00 ur. PETEK, 0. SEPTEMBRA: 8.05 Zabavni zvoki Slovnsk narodn psmi. 0.5 Vdr mlodij Naš podlistk S. Maughman: Nprmagljivi; II..5 Nimaš prdnosti! 2.05 Psmi Pavla Šivica in Marijana Lipovška pojta sopranistka Zlata Ognjanovič in basist Zdravko Kovač; pri klavirju avtorja Kmtijski nasvti inž. Jož Spanring: Enostavnjša ocna vrdnosti pridlka silazn koruz Koncrtirajo pihala in trobila Zabavni intrmzzo Koncrt po žljah poslušalcv. 8.5 Rvija slovnskih vokalnih solistov, ansamblov in orkstrov Lahka glasba Čtrt ur z ansamblom Jožta Privška. 2.5 Oddaja o morju in pomorščakih Po svtu jazza. SOBOTA,. SEPTEMBRA: 8.05 Domačo psmi in napvi Usphi glasbnih Sol Igrajo vam godb na pihala. 0.5 Psmi in plsi jugoslovanskih narodov..5 Nimaš prdnosti! 2.05 Scn iz Vrdijvga»Trubadurja« Kmtijski nasvti Inž. Dar Brnot: Pravi čas obiranja jabolk Glasba z vzhoda in s svra Naši poslusa-lct čstitajo In pozđrrr-.!: - J/> Zabavni intrmzzo Grmo v kino. 8.5 Priljubljn popvk v tm tdnu S knjižnga trga Sobotni včr s plsom vms ob Hnrv Cpil Ob plati postav 9. pizoda: Pacint Oddaja za naš izsljnc. NEDELJA 2. SEPTEMBRA: 8.05 Mladinska radijska igra: Npotrpžljivi Ibrahim. 9i.05 Naii poslušalci čstitajo in pozdravljajo I š pomnit tovariši... Vida Zvari: Osvoboditv Lahka glasba..45 Ndljska rportaža Naši poslušalci čstitajo in pozdravljajo II Za našo vas Vdri zvoki Humorska tga tdna E. Forstr: Koordinacija Klavir v ritmu Ndljsko športno popoldn Mojstrsk partitur, 2.0 Mlodij razih narodov Godala v noči. PONEDELJEK. 3. SEPTEMB RA: 8.05 Kvintt bratov Avsnik. in trio Janza Svčnika Za mlad radovdnž: V objmu monsuma. 0.5 Pojta altistka Marija Bitnc in tnorist Janz Lipuščk Naš podlistk S. Maugham: Nprmagl Hvi IIT..5 Nimaš prdnosti! 2.05 Moi=*ri klarinta iz naših krrijov Kmti' ki nasvti inž. Ifjjtjjr Mavr: Organfzaciia in usph ri plmnsk Sivin pri člnrdh 7?.*rvzc S poti po Čški Nrši noshisnvi čstitajo in pozdravljajo Zabavni ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATI- NA Zakaj obupujt pri zdravljnju svojga kronično obollga žlodca ali jtr, žolča ali ostalih prbavil? Uporabljajt vndar rogaško»donat«vodo, zdravilo, ki vam ga nudi narava. V Novm mstu ga dobit pri Trgovskm podjtju HMEJNIK tlfon 2-29 in STANDARD tlfon KilVO Bržic: 0. in. spt. anglški barvni film»džungla lpotic«. 2. in 3. spt, amriški barvni film»v vrtincu«. 4. in 5. spt. nmško-jugoslovanski film»tajnost Orinta«I. dl. Črnomlj: 0. in 2. spt. amriški barvni film»jutranji boj.«4. in 5. spt. anglški film»za pls sta potrbna dva«. Dol. Toplic:. in 2. spt. sovjtski film»labodj jzro«. 5. spt. švdski film»hudičvo oko«. Kočvj»Jadran«: 9. in 0. spt. italijanski film»hrkul osvaja Atlantido«.. in 2. spt. anglški barvni film»bckt«. 3. in 4. spt. anglški film»upornik«. 5. in 6. spt. amriški film»žna v prizkušnji«. Kostanjvica:. spt. giptovski film»npoznana žna«. 2. spt. amriški barvni film»strljanj v Dodž Sitiju«. 5. spt. ruski barvni film»huzarska balada«. Mtlika:. in 2. spt. italijanski film»drakut maščvalc«. 5. in 6. spt. italijanski film»ubijalc«. Mokronog:. in 2. spt.»hajdukova kri«. Novo msto»krka«: 9. spt. poljski film»kj j gnral«. 0. do 3. spt. grški film»elktra«. 0. do 3. spt. avstrijski barvni film»pri črnm konjičku«. 4. in 5. spt. amriški barvni film»imitacija življnja«. Prdgrad; 2. spt. anglški film»žna v domači halji«. Sodražica: 5. in 6. spt. amriški film»mlada kraljica«. Mokronog:. in 2. spt. italijanski film»tror barbarov«. Svnica:. in 2. spt. anglški film»safir«. 5. spt. italijanski film»čočara«. Ribnica na Dol.: zaprto zaradi fstivalskga programa. Stara crkv:. in 2. spt. anglški barvni film»milijonarka«. Straža:. in 2. spt. amriški film»v svtu komdij«. Trbnj:. in 2. spt. anglški kriminalni film»v krmpljih vohunov«. vdova iz Vrtač, j padla po stopnicah in si poškodovala ob rami; Ivan Brckovič, dlavc iz Krškga, j pri promtni nsrči dobil poškodb po glavi in nosu; Ivana Štinca, posstnika iz Mihalovca, j udarila krava in mu poškodovala dsno nogo; Djura Kaliniča, šofrja iz Prigrvic, j nkdo povozil z avtomobilom in mu poškodoval glavo in lvo ramo; Marija Kostanjšk, posstnica iz Bučrc, j padla z lstv in si poškodovala hrbtnico in dsno nogo. Prtkli tdn so v novomški porodnišnici rodil: Marija Boht iz Prčn Ivanko, Rozalija Zibrt iz Rovišč Alfonza, Božna Blaznik iz Svnic Majo, Marija Pilko iz Ljubljan Marijo, Milna šimc iz Črnomlja Marinko, Angla Lsjak iz Zabrdja Danico, Jožfa Kavščk iz Uršnih sl Milana, Katarina Jarnvič z Obrha Jožta, Vra Drganc iz intrmzbo Koncrt ob Novo v znanosti Izbrali smo vam S popvkami po svtu. TOREK, 4. SEPTEMBRA: 8.05 Od mlodij do mlodij Zvoki iz studija 4 Ljubljanski jazz ansambl...5 Nimaš prdnosti! 2.05 Marjan Kozina: Baltna suita Kmtijski nasvti dr. Janz Brglz: Trakuljavost pri prutnini Zabavni intrmzzo Koncrt ob Slovaški vokalni solisti, ansambli in orkstri zabavnih mlodij Na mdnarodnih križpotjih Radijska Igra: Giinthr Wisnborn: Lovoa na čaplj Jugoslovanska glasbna tribuna. SREDA, 5. SEPTEMBRA: 8.05 Zabavn mlodij Pisan svt pravljic in zgodb, 9.5 Mladinski zbori pojo. 0.5 Prdstavljamo tržaško sopranistko Marghrito Voltolino. Pri klavirju Valdo Mdicus človk in zdravj..5 Nimo«prdnosti! 2.05 Arij iz Rossinijvsa»Sviljskga brivca« Kmtijski nasvti prof. Vinko Sadar: Visokošolski študij na bioth Tiski fakultti Iz koncrtov in simfonij Zabnvni int rmozzo Koncor ob Iz fonotko radia Kopr Ghispp Vrdi: R!prolotto, opra v trh dlan Mh 22.0 Od nopvk do.popvk ČETRTEK, 6. SEPTEMBRA: 8.05 Domači pal-ml. 0.5 Pomiodijo do mlodij. 0.5 Popularni odlomki z našimi solisti..5 Nmaš prdnosti! 2.05 Opoldanski divrtimnto Km Prčn Sonjo, Emilija Hrušvar iz Ljubljan Stanka, Jož Mrvar z Jam Ružo, Ivanka Cimrman iz Polja Ivico, Marija Donadič z Rk Vroniko, Marija Gabrič z Rak Robrta, Koviljka Matjašič iz Mtlik dklico, Frančiška Zupančič iz Martinj vasi dčka, Ljudmila Kotar iz šntlovrnca. dklico. Matični urad Krška Avgusta ni bilo rojstv izvn bolnišnic. Poročili so s: Stjpan Mrkonič, dlavc iz Krškga, in Gabrijla Koloz, gospodinjska pomočnica iz Brstanic; Jožf Pirnat, mizarski pomočnik iz Starga grada, in Marija Švarc, uslužbnka iz Drstlja; Franc Horvat, računovodja iz Clja, in Andrja Dobrišk, uslužbnka iz Rakovlja; Ptr Lban, dlavc iz Kranja, in Brigita Krasnig, uslužbnka iz Kranja. Umrla sta: Marija Gomilšk, kmtovalka iz črtža pri Krškm, 75 lt; Pavl Modrc, pkov, mojstr iz Clja, 64 lt, Matični urad Artič Avgusta ni bilo rojstv izvn bolnišnic. Poročili so s: Jožf Volčanšk, dlavc iz Valčjga, in Nada Ostrlič, poljdlka iz Sromlj; Jožf Srpčič, dlavc iz Gor. Skopic, in Zlata Ožvald, dlavka iz Dčnih sl. Umrla j Trzija Kužnr, užitkarica iz Pčic, 84 lt. Prapor ZB v Artičah V ndljo bodo v Artičah razvili prapor krajvn organizacij ZB. S tm s bodo ob 20. obltnici osvoboditv spomnili vsh padlih s tga področja. V programu bodo polg rcitatorjv in šolskga mladinskga pvskga zbora sodlovali tudi kaplski godbniki. Pokrovitlj svčanosti bo prvoborc Jož Prskar- IMja. V tork: javna tribuna v Bržicah Občinski odbor in krajvni odbor SZDL v Bržicah bosta prirdila v tork, 4. sptmbra, ob 9- uri javno tribuno o aktualnih mdnarodnih vprašanjih, na katri bo govoril Jož Smol, član izvršnga odbora GO SZDL in glavni urdnik DELA. Prirditlja vabita vs prbivalc msta k udlžbi! OBVESTILO 0 SEJMIH V NOVEM MESTU Vtrinarska inšpkcija občinsk skupščin Novo msto obvšča kmtijsk proizvajalc, da bo sjm za prašič v NOVEM MESTU zopt rdno odprt. Prvi sjm bo v pondljk, 3. sptmbra 965. tijski nasvta Emil Gabrovšk: Ls za domačo porabo po novih prdpisih Mlajši slovnski skladatlji Naši posluialci čstitajo in pozdravljajo Zabavni intrmzzo 5.30 Godba na piha.la Koncrt ob Čtrtkov včr domačih psmi in napvov Lirika skozi čas: Psniki rafizma Plsna glasba. PETEK, 0. SEPTEMBRA: Obvstila in glasbna oddaja Izbrali st sami. NEDELJA, 2. SEPTEMBRA: 0.30 Poročila iz naš občin V koliki mri j ZM organizirana politična sila mladih Problmatika Gostinskga podjtja Bržic Turističn vsti Obnašaj s spodobno: Vdnj' pri mizi Za naš kmtovalc, prof. Vardjan: Vzimovanj cvtic Domač viž vam igrata ansambla Borisa Kovnčiča in Zadovoljni Kranjci Magntofonski zapis: Obisk pri globoških rudarjih Pozor, nimaš prdnosti! Pogovor s poslušalci Priporočajo vam! Obvstila in spord naših kinmatografov Občani čstitajo in pozdravljajo. TOREK, 4. SEPTEMRA: Prispvk za starš Brata Toplišk o svoji poti po Srdnji Evropi. Od torka do torka v bržiškm kinu športni prgld Obvstila Glasbna oddaja: Pojo vam Bgnamino Gigli, Mario Lanza in Mario dl Monaco. RAZPIS DELOVNEGA MESTA Svt dlovn skupnosti uprav občinsk skupščin Novo msto razpisuj dlovno msto šfa krajvnga urada Žužmbrk POGOJI: ustrzna srdnja strokovna izobrazba s 5-ltno prakso in strokovnim izpitom. Osbni dohodki bodo določni po pravilniku. Pravilno oprmljn ponudb z dokazilom o izobrazbi in praksi pošljit občinski skupščini Novo msto. Razpis vlja 5 dni po objavi. PROSVETNI DELAVCI! POKLICNA KOVINSKA ŠOLA V KOČEVJU razpisuj prosto dlovno msto POMOČNIKA RAVNATELJA ŠOLE Zažlni pogoji:. Visoka ali.višja izobrazba in organizacijsk izkušnj; 2. Srdnjšolska izobrazba in 5-ltn organizacijsk izkušnj. Osbni dohodki po pravilniku ali dogovoru. Dlovno msto j možno takoj zassti. Prijav pošljit do 20. sptmbra 965. Informacij dobit po tl KMETIJSKA ZADRUGA KRKA NOVO MESTO daj s. sptmbrom 965 v najm gostinsk prostor v zadružnm domu na Ruprč vrhu - Birčna vas najboljšmu ponudniku. Intrsnti morajo dati svoj ponudb najpoznj do 20. sptmbra 965 na upravo kmtijsk zadrug. Od 20. sptmbra do 25. sptmbra bo zadruga sklnila pogodbo z najboljšim ponudnikom. Komisija za urjanj dlovnih razmrij pri»instalater«novo MESTO razpisuj SKLADIŠČNIKA dlovno msto POGOJ: dokončana osmltka. Prijav pošljit na gornji naslov. Razpis vlja do zasdb dlovnga Vabilo vojnim ujtnikom od Prdsdstvo ZB NOV občin Novo msto poziva vs vojn ujtnik od 94 do 95, da s udlžijo skupnga sstanka, ki bo v ndljo, od 9. uri dopoldn v prostorih sjn dvoran občinsk skupščin Novo msto. Na sstanku bomo obravnavali problm vojnih ujtnikov in s pogovorili o zakonitih prdpisih o organizaciji samostojn skcij ZB NOV Novo msto tr o njnih pravicah in dolžnostih. Podrobna navodila dobijo vojni ujtniki pri krajvnih organizacijah ZB. PREKLIC Jož Padaršič prklicujm žalitv z uporabo tujga naslova v promtni nsrči in s zahvaljujm Jožtu Pilt.iču, da j odstopil od tožb. msta. Dlovna skupnost Zavoda za izobražvanj kadrov in produktivnost dla Novo msto žli pridobiti za dlo v oddlku za proučvanj organizacij * strokovnga sodlavca Intrsnti morajo imti dokončano visoko, višjo ali srdnjo šolo thnišk ali konomsk strok z ustrznimi dlovnimi, izkušnjami in smislom za tovrstno dlo. Nastop služb. oktobra, osbni dohodki po pravilniku o dlitvi osbnih dohodkov zavoda. Prošnjo z ustrznimi dokazili naslovit na gornji naslov Razpis vlja do zasdb dlovnga msta. DOLENJSKI LIST LASTNIKI in IZDAJATELJI: občinski odbon SZDL Bržic, Črnomlj, Kočvj, Krško, Mtlika, Novo msto, Ribnica, Svnica in.trbnj. UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Ton Gošnik (glavni in odgovorni urdnik), Ria Bačr, Franc Grivc, Miloš Jakopc,, Marjan Moškon, Jožica Tppv in Ivan Zoran. IZHAJA vsak čtrtk Posamzna štvilka 60 din Ltna naročnina 2000 din, polltna 000 din; plačljiva j vnaprj. Za inozmstvo: 3750 din oz. 3 amrišk dolarj Tkoči račun pri podružnici NB v Novm mstu: NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo msto, Glavni trg 3 Poštni prdal 33 Tlfon Rokopisov in fotografij n vračamo TISKA: Časopisno podjtj DELO v Ljubljani.