'1,/1[/// BllESTOV 11 / 1 1"<1,.liL--._ J LETNIK V 31. JANUARJA 1971 številka 40 l V sako mnenje bo dragoceno danje osnove za izračun osebnih solidna

Transkripcija

1 ,/[/// BllESTOV / "<,.lil--._ J LETNIK V 3. JANUARJA 97 številka 40 l V sko mnnj bo drgocno dnj osnov z izrčun osbnih solidn in objktivn mril z r:zdlitv srdstv, določnih z dohodkov in j trb ocnjvti d!ovn mst, kkor d n njih dljo osbn dohodk, d bi dosgli čim kdri z ustrzno sposobnostjo in boljš mdsbojn odnos v kolktivu, d bi dobili čim vč podtkov učinkom. To j vžno v sdnjm čsu, ko nov orgnizcij dl š o potrbi po kdrih, po strokovnosti l Prd jvno rzprvo o novi nlitični ocni dlovnih mst v Brstu ni v cloti vpljn in utrjn. Tudi in štvilu, nnhno Izboljšvli Anlitičn ocn dlovnih mst j dlovnih mst, izmrjni p so bili ocn čim boljši odrz sdnjg in ostl osnov z izrčun osbnih orgnizcijo dl, s mor čim vč bil n Brstu vpljn lt 964. tudi pogoji dl: Komisij z org prihodnjg stnj v podjtju. č dohodkov morjo biti čimbolj uskl člnov kolktiv vključiti v jvno Njn koristnost j bil v prksi ž nizcijo in vrdnotnj dl j vs hočmo dosči kr njvčjo objktivnost v rzprvi, s mormo zv jn md poslovnimi notmi, č rzprvo in s svojimi konstruktiv potrjn, sj j to mtodo znn grdivo obdll in g priprvil z hočmo, d bomo koristi, ki jih n nimi prdlogi prispvti, d bo nov nlitičn stvn org,.nizcij dl, s pomočjo jvno rzprvo, ki bo v fbrurju dti, d s po tj mtodi prikzuj litičn ocn dlovnih mst nudi, ktr j ocn dlovnih mst mogoč njbolj objktivno orgnizirn po vsh poslovnih nothmi msti v točkh. Pri tm j trb izkoristili. djnski odrz odnosov md dlov jo odnosi md posmznimi dlovni dosči njbolj rln odnos md posmznimi dlovnimi msti. Pr V rzprvi nj bi sodlovlo čimvč znmriti dosdnjo kdrovsko č hočmo, d bi z novo nlitično ocno dlovnih mst postvili F. Lvc nimi msti v nšm podjtju. vilno uporbljno mtodo lhko zposlnih, tko d bi bil sprjt zsdbo dlovnih mst, njihov s uporbimo tudi kot osnovo z rzdljvnj osbnih dohodkov. Mril vrdnotnj so nmrč po Mrkting - pr oizv odnj stvljn znnstvno in vsbujjo p tudi sm formlni postopk oc njvnj onmogoč rzličn strnsk vpliv. V zdnjih ltih so n Brstu :z Koncpt mrkting tmlji n potrošnik s svojimi potrbmi in nkj, kr bi mogl uprvljti ozk rkonstrukcijo tovrn nstl vlik drstv in clo družb gldti z rlni domnvi, d bodo npori in žljmi. orgnizcij. drugčnim rzumvnjm, drugčnim odnosom do tržišč v širšm sprmmb. Sprmnil s j thnologij, z njo p tudi posmzn rzultti uspšnjši, č bo ktivnost Mrkting koncpti s kžjo 3. Mrkting j mnogo širši pojm podjtj tžil k tmu, d zdovo prdvsm v nsldnjm: kot smo prodj blg in uslug. zhtv strokovnih profilov zpo smislu bsd. Mrkting v svtu ljuj potrb in žlj potrošnikov. Mrkting zčnj in končuj Rziskovti mor trg, plnirti iz s tkol rzvij: slnih. Uvdli smo nov dlovn - kupcv izdlkov in d rzvij s potrbmi in žljmi potrošnikov, dlk in zlog, fizično distribucijo mst, sprmnili so s dlovni po novo z potrb potrošnikov - kupcv. Mrkting koncpt izhj tudi nmn podjtj. Rzvoj mrkting kž prvz ktrim j trb prilgjti cilj in in zrs srvisn ktivnosti. l. Obdobj prvldovnj proizvodnj. Glvni poudrk j n proiz goji, sdj j v tku izvjnj nov orgnizcij dl itd. Vs to in š iz problmov odnos md proizvodnjo in potrošniki, kjr j bistvn ktrm jih mnogo sodluj, n p kting v okviru podjtj, gospo 2. Mrkting j socilni procs, v prv, kko j trb izpljvo mr vodnji, rzultt tg p so izdlki drugi djvniki so zhtvli, d j visok kvlitt. Mnili so, d j trb n osnovi ž vljvn mto dologij in n osnovi novih opisov in nliz dlovnih mst izpopolniti doslj vljvno nlitično ocno d PRE D SEDNIK - uslužbnc v prodji potrbn tko kot vsk drugi uslužbnc, p tudi prodj ni prdstvljl posbno T I T O v nsm vžn funkcij.!ovnih mst. Smouprvni orgni so IJ. Obdobj prusmritv n pro. n osnovi sprjt politik prihodnjg rzvoj podjtj, n osnovi potrb po strokovnih kdrih in zstvljn politik o dlitvi osbnih dohodkov določili, nj bo rzpon md njvišj in njnižj ocnjnim dlovnim mstom : 5,5, rzpolož ljiv srdstv z osbn dohodk p nj s povčjo njvč do 8 %. Upoštvti j bilo potrbno tudi zhtvo sindikln orgni:zcij, nj bi bilo čim mnj dlovnih mst, kjr bi bil zs lužk izpod BOO din. D bi z novo nlitično ocno ustvrili čimbolj rln in objktivn odnos md posmznimi dlovnimi msti, j ž v priprvljlnih dlih sodlovnj vrst strokovnih dlvcv po posmznih poslovnih noth. Z vs dlovn mst so bili n novo npisni opisi in nliz Vsb in: RAZGOVOR S PREDSEDNI NIKOM OB čine CERKNICA IZID RAZPISA ZA GLAVNE GA DIREKTORJA BRESTA PRED NOVO INTEGRACIJO PARIZ 97 PRODAJNE AKCIJE V DE CEMBRU CE NTRALNA PROIZVODNJE PRIPRAVA OSEBNI DOHODKI NA BRE STU CERKNi ško JEZERO VčE RAJ IN DANES AKCIJA 75 - pviljonu n sjmu Nkj mscv j ž minilo, odkr smo pisli o bogrjskm sj mu pohištv. Kljub tmu p upmo, d j tl zpoznl rportž š vdno ktuln in d jo Bogrdu bost z znimnjm prbrli. Sj j bilo znimnj z rzstvljn modl, posbno š z pohištvo v pviljonu dvt, kjr so rzstvljti proizvjlci iz Slovnij, md njimi tudi nš podjtj, zlo vliko. Tudi njvč pohvl, diplom in priznnj j ostlo v tm pviljonu. Konc n 3. strni djo. T dob s j zčl okrog 930 lt. To j dob povčn konkurnc, pojvlj s vpršnj prodor n tržišč. Thnološki problmi v proizvodnji so obvldni, proiz vodnj j količinsko in kvlittno n visoki rvni. Proizvodnj nršč in pojvi s vpršnj plsmj. Poudrk j n distribuciji, orgnizciji prodj, ki umor prodti vs, kr proizvdmo.«. Obdobj prusmritv n mr kting. Zčnj s okoli 950. lt. Kompnij j proizvdl nov izdlk - vč novih mšnic in trb s j odločiti, ktro izmd sto mogočih vrint odbrti. Prodj kot djvnost ni sposobn oprviti t nlo g. Orgnizirn j nov funkcij z nlogo, d uskljuj prodjo, pro pgndo, rziskvo trg in plnirnj proizvodnj. Nov funkcij s imnuj mrkting. Nov politik podjtj j:»proizvjmo in prodjmo izdlk z potrošnik.«iv. Obdobj kontrol mrkting. To j njnovjš obdobj in s j zčlo okoli 960. lt. Edn izmd vodilnih v nki kompniji j djl:»mrkting postvlj dns krtko ročno oprtivno politiko. Vs bolj in bolj bo vplivl tudi n dolgoročno politiko. V njkrjšm čsu s bo izoblikovl nčlo, d s bo vsk ktivnost kompnij - od finnc mimo prodj do proizvodnj - usmrjl v zdovoljvnj potrb in žlj potrošnikov. Kko tč t procs pri ns, j znno, prv gotovo p j, d nismo dvjst lt v zostnku, ko istočs no ugotvljmo, d j Evrop z mrktingom pričl dokj pozno in n mnogo prd nmi. Z gotovostjo lhko trdim, d j l mlo industrij pohištv v Evropi, ki imjo osvojn mrkting. Zdovoljni smo lhko, vsj tko upmo, d bo tk koncpt prišl v poslovno politiko Brst z 97. lto.. D. Trotovšk

2 2 V Gbru rzširjjo proizvodn prostor PRED NOVO NTEGRACIJO V podjtju GABER iz Strg trg pri Ložu in BREST iz Crknic so ž dlj čs rzmišljli o njtsnjšm sodlovnju. Prvi pommbnjši stiki so s pričli s pogodbo o poslovno-proizvodnm sodlovnju, ki j bil podpisn v novmbru lt 968. Z njo st pogodbni strnki določi li, d bo BREST krditirl GA BER, l-t p bo proizvjl tudi z potrb Brst. Sodlovnj j kmlu pokzlo svoj r zultt in g ocnjujmo kot zlo uspšno in koristno z ob podjtji. GABER j s pomočjo BRESTOVEGA krdit in intnzivnjšg sodlovnj strokovnjkov uspl opustiti polobrtniško proizvodnjo tr uvljviti industrijsko ob~lovnj~ ls. BREST j dobil prtn<!rj, ki j gld n svojo vlikost pnmrn z izdlvo mnjših in srdnj vlikih srij ozirom pohištvnih lmntov, ki služijo kot dopolnitv njgovmu proizvodnmu pro.grmu.?ogljmo nkj štvilk, ki zgovorno kžjo, d so prtkh dv lti v GABRU dobro gospodrili: v 000 ND (I.-XII.) (I.- XII.) (I.- IX.) Clotni dohodk Amortizcij Qohodk Dobičk Ostli podtki: Poslovni skld (konc ob.) Zlog got. izdlkov (konc obdobj) Stvilo zposlnih Povprčni OD v N din čprv s zdnji stolpc nnš n proizvodnjo v prvih dvtih ms~c:ih lt 970, vidimo, d so v GABRU ž v tm obdobju dosgli m v posmznih postvkh clo prsgli clotni usph iz lt 969. Zdovoljivo so porsli tudi osbni dohodki ki l š rhlo zostjjo z BRESTOVIMI. N smo štvilk, tudi rst novih tovrniških in drugih poslopij nm prprčljivo pov, d s j v GABRU prmknilo - n bolj.. V č~u rzvoj, ki smo g prvkr opisli, s j vs bolj poglbljlo tudi sodlovnj md GABROM in BRESTOM. Okviri postvljni z ž omnjno pogodbo, so postli prozki in ni prv nič prsntljivg, d j dlvski svt podjtj GABER rzpisl rfrndum, n ktrm so člni dlovn skupnosti 5. jnurj 97 z vliko včino 75% volilcv glsovli z pripojitv k BRESTU. 5 % zposlnih j imlo o pripojitvi pomislk, 0 % dlvcv p s glsovnj iz rzličnih vzrokov ni moglo udlžiti.. Odlo čilno bsdo mor izrči l š cntrlni dlvski svt podjt J BREST. Upmo, d bodo kmlu nto oprvljn tudi formln ovir z š uspšnjš sodl,vnj md GABROM in BRESTOM. Z. Zbukovc IZID RAZPISA ZA MESTO GLAVNEGA DIREKTORJA Nš podjtj j 22. dcmbr 970 objvilo v čsopisu DELO rzpis z prosto msto glvng dirktroj. V določnm čsu s j prijvil n rzpis ing. Jož Strl, dirktor podjtj GABER iz Strg trg pri Ložu. Rzpisn komisij j prd prdložitvijo poročil cntrlnmu dlvskmu svtu podjtj BREST proučil dosdnj dlovnj in usph prijvljng kndidt, zlsti rzvoj podjtj GABER v čsu, ko g j vodil ing. Strl. N podlgi poročil z mnnjm rzpisn komisij j cntrlni dlvski svt podjtj s tjnimi volitvmi izrzil soglsj k potrditvi kndidt. Prd dokončno izvolitvijo kndidt z glvng dirktorj mor t:t prdložiti svoj progrm o prihodnjm dlu in rzvoju podjtj. Pričkujmo d bo cntrlni dlvski svt rzprvljl o progrmu v fbrurju li mrcu. Z. Zbukovc Rzgovor s prdsdnikom občinsk skupščin Crknic Prdstvljmo vm»župn«nš občin. Z njim smo ob zčtku novg lt imli rzgovor, v ktrm smo hotli dobiti n~ kj odgovorov n vpršnj, s ktrimi s kot prvi mož v občini srčuj. Rdi bi tudi slišli, kko gld n do~jnj, ki zdvjo ns vs. VPRASANJE: Zčlo s j lto 97, lto, v ktrm vsi pričkujmo, d bodo stbilizcijski ukrpi postvili trdnjš tmlj nšmu gospodrstvu in družbnim dogjnjm sploh. Kj bodo po všm mnnju prinsli ti ukrpi? ODGOVOR: N ustvrjm si iluzij, d bo stbilizcijski ukrp kr čz noč sprmnil stnj v gospodrstu in zdovoljil vs potrb, čsr si kot občni in smouprvljlci žlimo. Mnim, d j trb stbilizcijsk ukrp ursničvti postopno in n prhitvti žlj. Nujno j, d bo prišlo do sprmmb v ustvi in zkonodji sploh. Prič smo bili rformi lt 965, ko smo skušli nprviti rd v clotnm druž bnm dogjnju, vndr smo kmlu ugotovili, d j bilo prmlo storjng, kr zdv zkonodjo, p tudi v političnm in družbnih odp.osih v občini, rpubliki in fdrciji. Mnim tudi, d j prv, č fdrcijo rzbrmnimo odločnj in postnjo rpublik odločujoči djvnik v svojm ncionlnm prostoru in n vsh področjih, ki so z posmzn rpublik posbj znčiln. O vsh vpršnjih j trb njprj rzprvljti v občini, kjr nj sodluj čim vč občnov, nto p nj dlgti in poslnci prnsjo t stlišč n rpubliško rvn in končno izoblikujjo njboljš izhodišč. Vskkor j trb prnhti s formlizmom, s ktrim j nš družb obrmnjn. Hočm rči, d ni potrbno dti občinskim. skupščinm v odločnj n primr o cnh mlk, ki so ž določn li p n primr o dodlitvi gozdnih območij gozdrskih orgnizcij, sj tko in tko n morš dodliti gozd komu drugmu. Po drugi strni p d~ nimo, rpubliški srkrtr sm določi višino mortizcij z gozdn sortimnt. Ali niso to pomnjkljivosti v nši družbi? D p n bi govoril smo o tm, kr j ž z nmi, nj povm - in v to sm tudi prpričn, d s ob uvljvitvi stbilizcijskih ukrpov in ustrznih družbnopolitičnih odnosov ni trb bti tistmu, ki im vidno usmritv v prihodnost in ki kljub tžvm sprmlj modrnizcijo. Ukrpi bodo zčli ločvti dobr od slbih. Mnim, d v crkniški občini n bo slbih. VPRASANJE: Kbt j slišti, š nimmo dolgoročng progrm o rzvoju občin. Kj j potrbno storiti, d bomo dobili t progrm in kj bo po všm mnnju popljlo občino k š hitrjšmu rzvoju? ODGOVOR: Rs j, d nimmo popisnih ppirjv, ki bi v štvilkh li v dklrtivnih stvkih nkzovli prspktivo o rzvoju občin. V vsh pnogh gospodrstv in trcirnih djvnostih - rzn z področj kmtijstv immo izoblikovno urditv. To j vidti iz sklpov vsh družbno-političnih in smouprvnih orgnov. Mnjkjo nm torj l š konkrtn kcij. Priznti p morm, d j tžko zpisti nk trdn progrm ob urjni zkonodji, dlitvi dl in n nzdnj v sprmnjnih družbnih odnosih. S tmi tžvmi sm s sznnil ž prd skorj dvm ltom, ko sm prvzl»župnstvo«. Goniln rzvojn sil j ndvomno v okolju, kjr dl in živi. Ni rzvoj smo to, kr j npisno n ppirju, rzvoj so ukrpi vskdnjg dl vsh občnov. Vidti j trb cilj. č to poznmo, potm mislim, d bomo v dogldnm čsu ob sodlovnju strokovnjkov ustnovili tudi rlni progrm rzvoj občin. č p hočm biti bolj konkr~ tn, nj povm, d mormo v industrijski proizvodnji sprmljti drug n svtovnm tržišču, Prdsdnik občinsk skupščin inž. Frnc Zormn povčti produktivnotsi, vzpordno s tm povčti trcirno djvnost kot turizm, trgovino, promt in n nzdnj pridobiti dovolj strokovnih kdrov, ki bodo lhko pospšvli rzvoj. VPRASANJE: Pri vskm dlu s srčujt z njrzličnjšimi problmi. Kot slišimo, prihj k vm prcj občnov s prošnjmi in pritožbmi. Kko skušt ršvti t vpršnj? ODGOVOR: Rs j, d prihjjo občni k mni z njrzličnjšimi tžvmi, zlsti, kr zdv stnovnj, plčvnj dvkov, komunln vpršnj in drugo, o čmr mnijo, d j pristojn l»župn«. Ljudj svd n vdo, kkšn pristojnosti sodijo v moj dlovno območj, vndr mislijo, d bo njihov prošnj li pritožb uslišn, č s bo nžupn«zvzl z ugodno ršitv. Nikogr š nism postvil prd vrt. Vskg sm poslušl in mu svtovl, km nj s obrn z ršitv, sj immo z to ustrzn služb. Včkrt sm ob tkih rzgovorih poklicl k sbi š pristojng rfrnt in č j bil zhtvk uprvičn in v skldu z zkonskimi določili, smo g tudi ršili. Pri svojm dlu nism djl obljub, čsr n bom tudi v prihodnj. Morm rči, d s ljudj ob tkm nčinu dl obrčjo čdlj pogostj n ljudi, ki so pristojni z ršvnj posmznih vpršnj. Nimm p rd, d bi ljudj vidli v mni odršitlj ob vsh njihovih tžvh. Nič p nimm proti, č m obišč občn, ki s mu djnsko godi krivic, ki jo morbiti zgrši občinsk uprv. VPRASANJE: Občinski prorčun j skorj vsko lto trd orh z ršvnj občinskih problmov. Znim ns, koliko srdstv im občin z lto 97 in km so t srdstv nmnjn? ODGOVOR: Smo n izmd občin, ki so n prhodu iz nrzvitih k rzvitim občinm. To pomni, d immo nkkšno poprčj, ki ni dotirno iz rpublik, lstnih dohodkov p spt ni toliko, d bi zdostili vsm potrbm. Prorčun z lto 97 j približno milijrd strih dinrjv to j l z 4 /o vč kot prtklo lto. Dobrih 50 Of o prorčun j nmnjnih izobržvlni skup nosti, prdvsm z potrb osnovng šolstv. Iz tg j mogoč sklpti, d zlo mlo ostn z vs drug djvnosti. Potrb p svd iz lt v lto nrščjo. Prihj nštto priporočil, koliko srd:ztv nj bi nmnili z posmzn djvnosti, tod komu nj vzmmo, d bo dobil drugi, č p so ž tko skopo odmr jn srdstv prmjhn z ktrokoli djvnost. Vsi, ki so odvisni od prorčun, zhtvjo, d so ngrjni tko kot v gospo drstvu, tod tg š ni moč pričkovti vs dotlj, doklr n bomo lhko rkli, d smo rzvit občin. Ndvomno p bomo morli dti vč poudrk socilnmu področju in zdrvstvu. Ni p rčunti, d bo ostlo kj srdstv z gospodrsk in komunln posg izvn njnujnjših potrb. Pričkujmo od vsh, d bomo prorčun ršvli rzumno in s sodlovnjm. VPRASANJE: Slišimo, d im t dovolj strokovnih kdrov v uprvi. Ali to pomni, d ljudj nočjo dlti pri ns? ODGOVOR: To j točno. Pri mnjkuj nm kdrov z višjo in visoko izobrzbo. Kdr s srd njo izobrzbo š kr dobimo, vndr s prmjhno strokovno stjo n mormo ršvti vdno bolj zhtvnih dlovnih področij. Strokovnjki s rj zposlujjo v gospodrstvu, kjr njihovo qlo ni uokvirjno v dministrtivn in zkonsk določil, s čimr s n žlost pri držvni uprvi srčujmo. Mislim, d ni vzrok v mjhnih osbnih dohodkih, sj.so l~tl v zdnjm čsu uskljni z gospodrstvom. Ljudj v držv ni uprvi so izpostvljni očitkom ljudi, ki mislijo, d j usluž bnc v uprvi tisti, ki g j pri silil k plčilu obvznosti, pozb ljjo p, d j l osb, ki mor vrovti zkonitost. Po drugi strni p s ljudj otpjo dl v držvni uprvi zto, kr njgo vg dl ni mogoč mriti tko kot v gospodrstvu. To so, mislim, glvni vzroki, d nimmo dovolj strokovnih kdrov, in od tg j v glvnm odvisno dlo občinsk uprv, p tudi dlo sm skupščin. VPRASANJE: Kko ocnjujt dlo odbornikov, komisij in dru gih orgnov pri občinski skupšči ni? ODDGOVOR: V zčtku mn dtn dob s j bilo trb s~ vd njprj sznnili s tmi vpršnji. To vlj z včino odbornikov, p tudi zm. Potrb no j bilo nkj čs, d s vživiš v dlo, ki g dotlj n poznš dosti. Ugotvljm, d odborniki, p tudi Ostli člni v skupščinskih orgnih čutijo odgovornost. Prv gotovo prvldujjo pozitivn sil in nimmo tkšnih primrov, ki bi zvirli rzvoj. Od sj do sj j čutiti včjo ktivnost odbornikov. Svd so Konc n 3. strni

3 K 3 ). l u,. l... Prdsdnik ~ito s soprogo Jovnko md ogldom nšg pohištv PREDSEDNIK TITO. v nšm pviljonu n sjmu v B.ogrdu Ndljvnj s l. strni Ali s š spominjt, d j nš podjtj prjlo kr dv priznnji?»zlto skrinjo«z mbint BARBARA in diplomo z sistm BARBARA! Tudi obiskovlci so govorili o nšm pohištvu smo pohvlno. Tudi tkih j bilo mnogo md njimi, ki so ž kupili nš proizvod in so nm z vsljm povdli, kko zlo so zdo. voljni z njimi in d bodo vdno in vskomur priporočli pohištvo BREST. Rs, njboljš rklm j visoko kvlittn proizvod! Toliko pohvl in priznnj smo prjli v th ltih, n njlpših p j vrjtno od nšg tov. Tit. Njgovg obisk nismo pričkovli. Po ogldu sjm knjig j s sprmstvom prišl dirktno v nš pviljon. Bili smo kr mlo prsnčni in npriprvljni. V imnu rzstvljvcv j prdsd- nik Tit pozdrvil kolg iz Mbl. N vm zkj, iml sm nmrč občutk, d tov. Tito vrši >>smotru vojnik«, tko podrobno si j ogldl proizvod BRESTA. Rs, vliko znimnj j pokzl, p tudi vpršnj ni mnjklo. N ng mi j bilo tžko odgovoriti, zkj n proizvjmo ničsr v brstu, toliko rklmirmo BREST. Tov. Jovnki Broz j bil posbno všč sdžn grnitur BARBARA.»D li j i s on strn tko lp?«j prijzno vpršl. Mislll j nmrč n skrito strn grnitur. Odgovor si j kr sm nšl, obrnil j tpto sdž in s tko prpričl. Ali tudi lto pričkujmo toliko pohvl in priznnj? Vskkor! P š vč! žlimo si.,zlti ključ«! Rzgovor s prdsdnikom občinsk skupščin Crknic č l v l IJ,. D l- o D v j li t- [. l :i... o... i o l Ndljvnj z 2. strni md njimi tudi tki, ki postvljjo v osprdj vpršnj z ozkg loklng področj, ki sodi v sklop ršvnj krjvn skupnosti li p komunlng podjtj. To p j svd rzumljivo, č ni ktivnosti krjvn skupnosti li p vsi sm. Vdno bolj p opžmo, d j prmlo pobud odbornikov smih in komisij pri občinski skupščini, d bi odkrivli problm in jih tudi ršvli. Vsi s prvč znšjo, d bodo vs občinsk tžv~ ršili ljudj iz uprv, ki so plčni. Kot ž rčno, p uprv nim d ovolj kdrov. žlim, d bi odborniki v prihodnj bolj sodlovli s svojimi volilci in jih sznnjli s problmtiko, o ktri rzprvljmo n sjh občinsk skupščin. VPRASANJE: Krjvn skup nosti so zlo ktivn. ž n prvi pogld j to vidti zlsti v Crknici in Loški dolini, kjr ž učinkovito urjjo komunln potrb in cst. Kj pričkujt od krjvnih skupnosti v prihodnj? ODGOVOR: Ndvomno so vs nš krjvn skupnosti zlo k- Il Q tivn. C pogldmo Crknico li Loško dolino in primrjmo t krj z Bloško plnoto, Bgunjmi li Cjnrji, potm. ž n prvi pogld ugotovimo vlik rzlik. V srdiščih grdimo, zunj njih p n. Povdl bom kr odkrito: tm, kjr j dnr, j mogoč vliko nrditi, tm kjr g j p mlo, s p mnj stori. Tod prizdvnost bogtjših in rvnjših ocnjujmo nko, rzlik j l v usphih, ki p so odvisni od srdsty. Mnim, d bi morl krjvn skupnosti v.prihodnj posvtiti vč pozornosti kulturno-prosvtnim djvnostim, športu in socilnim problmom n vsi. Ob pomoči občinsk skupščin p bi krjvn skupnosti morl njti stik s podjtjm, ki urj komunln objkt. VPRASANJE: Ktr so njvžnjš nlog občinsk skup ščin v ltu 97? OGDOVOR? En izmd prvih nlog j utrjvnj stbilizcijskih ukrpov in vkjučvnj v novi sistm. Zčti mormo priprvljti ukrp, ki bodo v vsh d Ngrjnk v Bogrdu: nš dnvn sob BARBARA jvnostih v občini zgotovili spoštovnj zkonitosti. Bolj mormo tudi rzvijti d.ružbn služb ob istočsnm rzbrmnjvnju gospodrstv. Okrpiti j trb storitvn djvnosti, bolj intnzivno ndljvti.zčrtn progrm turističng rzvoj in vztrjno dlti n tm, d bi ršili sistmsk vpršnj knlltijstv in gozdrstv. VPRASANJE: Po poklicu st diplomirni gronom. Kot strokovnjk vs prosimo z mnnj, kko si prdstvljt ršitv kmtijsk politik in š posbj problm kmčkg prbivlstv v nši občini. ODGOVOR: Ršitv tg zvisi v včji proizvodnosti. D bi to dosgli, p j potrbno: l. dti knlltu gotovost z njgovo ksistnco s tm, d mu zgotovimo prodjo pridlkov po določnih cnh; 2. dti ~bnopolitično priznnj osbnmu dlu v knlltijstvu, 3. omogočiti krditirnj srdstv z proizvodnjo in dti ustrzn rgrs, brst crknrc 4. vpljti močn pospšvln služb, ki nj jih v zčtni fzi finnsir družb. Z zgotovitvijo th ukrpov bi bili dni pogoji, d bi s mldi ljudj obdržli v knlltijstvu. Tko bi s zčl difrncicij prbivlstv, zrdi čsr bi si bil kmt in dlvc nkovrdn. Rzumljivo j, d v tkih po gojih n bo rzdrobljnih knlltij, tmvč vlik posstv s tko tržno proizvodnjo, ki jo lhko nudijo nrvni pogoji. V prhodnm obdobju p j trb zgotoviti prživnino z ostrl in dl nzmožn ljudi, Ilnform!cij Cntrlni dlvski svt nšg podjtj j n syoji sji 29. dcmbr 970 dl v jvno rzprvo prdlog prvilnik o informirnju in o vrovnju tjnosti. Poizkusimo zto povdti nkj njvžnjšg o tm splošnm ktu. Prvilnik j rzdljn n 4v dl, ki p st md sboj vsbinsko povzn. Prvi dl določ zdv, o ktrih morjo biti člni dlovn skupnosti vdno obvščni. Določ tudi orgn ozirom osb, ki so dolžn dti odgovor n postvljno vpršnj. Kot rdn ozirom obvzn oblik obvščnj so določn : sstnki dlovnih skupnosti, oglsn dsk in biltn. Nobvzn oblik p so zlsti občsn informcij tr glsilo člnov dlovn skupnosti. Pombn so zlsti določil tistih člnov, po ktrih mor vsk kr bi morl zgotoviti širš družbn skupnost. N vidim-p ršitv kmčkg vpršnj v odpisovnju dvkov, kr j to smo podljšvnj problmov. VPRASANJE: Kj si. osbno žlit, d bi s ursničilo v ltu 97?. ODGOVOR: "Prdvsm žlim, d b i s ursničili zstvljni cilji stbilizcij gospodrstv, od čsr bomo imli vsi včj koristi. Vsm občnom in brlcm Obzornik p žlim obilo zdovoljstv in osbn srč v ltu 97. F. Tvžlj l o.lll tjnost. čln dlovn skupnosti dti n zhtvo pristojng orgn uprvljnj li n zhtvo pristojn služb zhtvn informcij o svojm dlu in p, d mor pristojni dlvc li prdsdnik pristojng orgn odgovoriti n zstvljn vpršnj v določnm roku. Kr pomni nupoštvnj th določil tžjo kršitv dlovnih dolžnosti, lhko upmo, d s bo v pogldu informirnj mrsikj sprmnilo n bolj. Zdj lhko tudi trdnj vrjmmo, d s nš pismn vlog n bodo»izgubljl«. V drugm dlu prvilnik so njprj oprdljni podtki, ki jih uvrščmo md tjnosti. V njm so posbj nvd~ tjni podtki s področj proizvodnj, iz komrcilng, finnčng tr Konc n 4. s trni

4 - 4 O b p r o d j n Prodjn kcij, ki smo jo z stvili v dcmbru, n smmo gldti smo z vidik, kko j s plsmjm nšg sortimnt kr j to prvč nostrnsko. Prdvsm j trb nlizirti orgnizcijo kcij, pri ktri bi s m orl vs djvnosti zlivti v n sm cilj - prodti čimvč blg in zdovoljiti potrošnik. Izkušnj, ki smo jih pridobili iz zs.tvljn prodjn kcij, op nm kžjo: - Prodjn kcij j bil dokj uspšn, sj j plsm po posmznih področjlli pokzl n možnost z izkoriščnj potncilng tržišč tm, kjr smo bili v dosdnji prodji mlo prisotni. - Pokzl s j nuskljnost pj:(>izvodnj obh tovrn pohištv s prodjno kcijo, kr s kž v pomnjknju in npr- 0<\sni finlizcij~ ip:dlkov, Ici so bili iskni n trgu (prty-br, Living, Dnil v tku). Tukj j trb iskti vzrok, ki so ngtivllo vplivli n: rlizcijo kcij in obsžnjš prodjo. - Pokzlo s j, d dlovnj odprmn služb in trnsport ni bilo uskljno s prodjno ktivnostjo. Rs j, d so t slbosti povzročili tudi objktivni vzroki, kr s tič priprv potrbng pr- Informcij Ndljvnj s 3. strni iz splošng poslovnj tr tjni podtki iz dlovnj v zvzi z nrodno obrmbo in civilno zščito. Polg podtkov, ki so izrcno nvdni kot tjnost podjtj, štjjo sm tudi tisti jvnosti npoznti p_odtki, ki jih kot tjn določijo pristojni orgni uprvljnj. To lhko storijo, č gr z podtk, ki so pommbni z gospodrjnj in poslovnj konkurnčn dlovn orgnizcij li p z podtk, ktrih posrdovnj npoklicni osbi škodi koristim podjtj li p intrsom ljudsk obrmb. S prvilnikom j določno, d morjo vsi člni dlovn skupnosti vrovti tjn podtk pod jtj; v t nmn so tudi določni posbni ukrpi. Vrovti tjnost svd n pomni, d vs podtk dmo v i k c i j i v... _.. dcmbru vozng prk z prvoz blg kušnj z prihodnjo poslovno do potrošnikov. Vndr p j usmritv, d bi čimbo lj pribli trb v tkih in podobnih kcijh priprviti nčrt dl.tth potrošnikom. bli proizvodnjo nposrdnim služb in č j potrbno, t služb (odprm) okrpiti z dodtno dlovno silo. Prvo čsn dostv blg potrošniku omogoč hitr plsmn m tko j včj možnost z dodtn nro čil, kr mor biti tudi nš cilj. Iz nročil in obiskov v prodjlnh smo š bolj spoznli, kko dljo v trgovinh, spoznli smo Sstvk j nvidz dokj kri tičn, vndr j l prgld dlo vnj, ki prdstvlj v nši dosdnji prodjni prksi novost in ki kž, d j trb proizvodnjo prilgoditi ciljm prodj. Potrošnik postj dirignt lnsirnih progrmov tovrn, clotno dlovnj odprm in trnsport p mor biti v tm sistmu izrdno žlj potrošnikov po sortimntu prilgodljiv djvnik, ki s podr j prodjnim ciljm. in izvdbh, ki so drugčn iz- D. Trotovšk Spt o kvlitti.: N dolgo tg sm pisl o kvlitti izdlkov. Tdj sm s hudo zmril mblirnici v Tovrni po hištv Crknic. Instruktor t not j kr po tlfonu izlivl svojo jzo nd piscm člnk. Tod ni m bilo strh, sj imm v rokh dokz. Kr poznm funkcijo posmznih oddlkov, lhko hitro odkrijm prvg, p črvno t dobiv lmnt od drugih. No, p bodi dovolj o tm. Vč rd, orgnizcijskih določil in kontrol nd izvjnjm l-th mnjk pri ns. Prd sboj imm nlizo rklmcij, prisplih v zdnjm čtrt- In tjnost žlmo blgjno, kjr s jih nihč vč n dotkn. Tjni podtki niso smi sbi nmn. Gr l z to, d jih uporbljmo tko, d s tm koristimo, n p škodujmo podjtju. Prv zto p mort biti uporb in vrovnj tjnosti posbj urjn. Omniti vlj š, d so tudi z nuprvično izdjo tjnih podt kov prdlgn disciplinsk posldic. č bo zdv hujš, bo svd posgl vms jvni tožilc n podlgi zkon. Kdor bo ntnčnj proučil splošni kt, ki g t dni oblikujmo, bo lhko spoznl, d gr z dvoj: d~lo posmznikov in orgnov nj bo jvno, izpostvljno uprvični kritiki, pri tm p j trb pmtno rzpolgti s podtki, ktrih izdj nm utgn škodovti. Z. Zbukovc ltju. Clovk bi mislil, d bo njihovo štvilo updlo, p ni tmu tko. Nsprotno, zblžili smo jih z 2,2 o/o vč. V nlizo sm vzl smo dv vzrok: kvlitt izdlk (tk kot mor biti) in kontrol izdlk (vmo, kkšn bi morl biti). C t dv lmnt združim, ugotovim: omr DANIELA - kr,44.0/o vč nkvlittnih kot v prvm obdobju, omr FLORIDA- kr z 2,75 o/o, omr LIVING - z 2,02%, ALE KSANDRA p kr z 4,09 o/o. Ciovk s vprš, km to plj. Lpo j prikzovti vlik obsg proizvodnj, žlostno p j, d pri tm pozbljmo n osnovn nč l kvlitt. Sto in sto izgovorov njdmo. Cudimo s, kko j to mogoč. Vpršjt srvisn dlvc, ki zrdvjo prd strnkmi. Tržišč dns ni vč tkšno kot nkoč. Dns hoč potrošnik z vliko dnrj dobro blgo. P bo kdo djl: Kj piš tk stvri, to j ž zgodovin! To j zgodovin od lni. Rs, rs, rklmcij bodo š prihjl z lnsko blgo. Bojim p s, d tudi dns nismo storili vsg, d rklmcij vsj zrdi ž omnjnih dvh vzrokov v prihodnj n bo. Ni moj nmn, soliti pmt proizvodnji, kontroli in tistim, ki so z kvlitto odgovorni, žlim l, d bi s tudi n tm področju prmknilo k izboljšnju. Zmn j konomsk propgnd, č jo nkvlittni izdlk povsm onmogoči. Ali j to ts tko tžko? In č j? Povjt, zkj! D. Trotovšk KOLNrvij nmškg pohištv Od 20. do 24. jnurj j n drugm nmškm pohištvnm sjmu v Kolnu rzstvljlo svo j izdlk kr 778 nmških proizvjlcv pohištv. Zlo znimiv j struktur rzstvljnih izdlkov. Kuhinj j rzstvlj,lo 66 firm, splnic 6, mošk sob 49, jdilnic 9, dnvn sob 244, miz in stol 75, kosovno pohištvo 44, otrošk in mldinsk sob 78, mlo pohištvo 4, prdsobno pohištvo 74. Polg th so rzstvljli tudi kovinsko pohištvo in sicr z stnovnjsko oprmo 28 firm, tpcirno pohištvo 88 in 29 z žimnic. Rzstvljlcv iz drugih držv ni bilo, kjti to j l nmški sjm, ki g prirjjo vski dv lti. Mdnrodni sjm pohištv p j to lto v Prizu. N sjmu v Prizu j rzstvljlo tudi nš podjtj. Drugo lto bo mdnrodni sjm pohištv v Kolnu, smo frncoski sjm p v Prizu. In tko iz lt v lto nprj. Md obiskovlci j bilo vliko tujcv iz Bližnjg, Srdnjg in Dljng vzhod, zhodn in vzhodn Evrop in iz Amrik. Kljub tmu, d sjm ni iml mdnrodng znčj. j dlovl mogočno in imprsivno. Tžko j rči, kj j sjm dl nm, tujim obiskovlcm. Eno j rgotovo. Vidli smo visokokvlittn pohištvo, p nj gr z vlik omr, modrn li stiln, li z njmnjš pohištvo. Iz vsh rzstvljnih izdlkov j čutiti prizdvnost, d bi kupc osvojili z izvirnostjo idj, kvlitto, ki j podobn ntnčnosti nmških žlznic. C gldm nš sortimnt in g primrjmo z rstvljnm,po. tm vidim, d smo po dsignu, oprm prcj blizu, vskkor p š prvč oddljni od rvni kv litt, ki smo jo vidli tm. N bi p s upl trditi, d j sjm odrz rzmr n trgu. Tudi pri ns ni tko. Rs p j, d nov idj rstjo prv s sjmov. In č ns tujci ž silijo v kork s tm prizdvnjm, mi p lžr no in nodgovorno dlmo in so. dlujmo, prv gotovo n dlmo prv. Ktr novosti so bil n sj mu izrzit? Nj zčnm z vtomtizirno kuhinjo. Prk komndn plošč vtomtik mlo d n popr in soli jdil, ki s kuhjo. Ali komod, okrog dv mtr dolg in mtr visok! S pritiskom n gumb s polovic t komd počsi dvign, v njj so osvtljni br, rdio in drugo. P trtji primr: drsn vrt omr s prmikjo s potiskom n gumb. Tptniki so si izmislili postljo, li kdo v kj v iz. mri 8 X 5 mtrov. Njbrž prv g imn š ni. Vs kž, d bo kj v zvzi s sksulno rvolucijo. V s to so bžno nm tni podtki o novostih s sjm v Kolnu, o ktrm p bo trb š pisti, prdvsm zto, kr postj tudi z ns nmško tržišč vsk dn bolj znimivo. D. Trotovšk PAR Z 9 7 V čsu od 20. do 25. jnurj j bil v Prizu mdnrodni sjm pohištv, n ktrm j sodlovl tudi BREST. Iz rzgovor o Prizu, zlsti p o mdnrodnm sjmu pohištv - s tovrišm Milnom Rotom, kdmskim slikrjm, sm ob zključku rdkcij Brstovg obzornik zpisl tol: Kkšn j bil vtis n sjmu? Cs posbno novg, kr sm vidl v prospktih in rvijh, in bilo. To j izrzito komrcilni sjm. Vidl p sm modo, s til dnšnjg pohištv. Furnirno pohištvo j bil vmsn stopnj md stilnim in modrnim, kjr j površin pigmnt - folij. V ploskovnm pohištvu j ž polno plstik in kovin. Oblik - stil modrng pohištv so jsn for m, oglt li okrogl, oblst, poloblst oblik. Pri sdžnm pohištvu j t prhod š silnjši..n ni strni klsično stilno, n drugi strni modrno iz plsti k, kovin, skj. Vmsnih s stro konstrukcijo in modrno prvlko j bilo zlo mlo. Kko p mi z nšim progrmom? Z nšim progrmom smo s nkovrdno vključili v krog rz stvljlcv. Dokz: Brbr v m csnu ntur j privl~čil svrnjk. Kko s bomo vključili s cno, p j vliko vpršnj. Mord po novi vrdnosti dinrj? Kj p konstrukcij? Posbno novih stvri ni opziti. Vliko j sstvljivk, sistmov, po drugi strni j vliko rglov, ki so podobni nšim (Alksn dr). Opzil sm, d pri mtrilu n vrčuj jo prvč in ni vpr šnj n li dvh prgrd. Ali st vidli kj podobng Lrsnovmu progrmu? Kr s sdžv tič, n. Omr p j sstvljnk - klsičn, tkih p j vliko. Vliko vpršnj j, kko bomo obdlli front. Kko st zdovoljni s pviljonom? N prvč, prmlo prostor j bilo. Skorj dini smo bili z nobdlnimi stnmi pnojv - prvč vlik šprnj. Brbr j izrdno učinkovit ob bli stni in n blm podu, ki p s j hitro zmzl. Zrdi prostor rzstvljnj ni prsglo izložbng prikz. In Priz sm? J čudovit. S bom šl tj. D. Trotovšk z gr o~t ko\ d dl mi th bi pm no ž kij vod štu rru nnh h do tih nin PJ~ SCl tr. g di do o ~ d

5 5, STEKLO JE Prv koristn informcij, ki jih j dl rčunlnik Intnzivn priprv n obdl vo podtkov s pomočjo rčunl nik v ltu 970 so dl prv ko ristn informcij o nktrih področjih Brstovg poslovnj. Rčunlnik j bil postvljn 9. novmbr 970. Od t.::dj p do 20. jnurj ltos j bilo porbljnih kr prcjšnj štvilo ur glvng ~pominl;l" Cs, ki smo g porbili n rčunlniku, j rzdljn n čs z tstirnj progrmov. - Doslj j izdlnih in ststirnih 45 progrmov, čs z rdn obdlv, čs, ki so g porbil poslovn strnk, in čs z tstirnj smg sistm. Osno v z kkršnokoli obdlvo o mtrilih j vlik zbir podtkov o vskm posmznm mtrilu. K mtrilom smo štli tudi vs polizdlk in sklop, surovin, izdlk, drobni invntr in orodj. Vsk mtril, ki j doslj zpomnjn, j krktrizirn 2 : nzivom mtril, štvilko mtril, klsifikcijo, dimnzijmi, noto mr, noto bz, krktr ključm (mtriln grup), štvilko skldišč, čsom nbv, izvorom minimlno zlogo, minimlno in mksimlno količino nročnj, ključm izdj, kontom, plnsko cno in morbitno prodjno cno. Zbrni podtki o mtrilih so osnov z rzn izpis in z ostl obdlv. Doslj so bili izdlni spi ski mtrilov: po tkočih štvilkh, po strogo bcdnm rdu, po skldiščih in bcdi, po krktr ključu in bcdi, po minimlni zlogi. Vsi spiski so bili rzdljni posmznim službm, nujno p so potrbni vsm skldiščnikom in z vidntirnj vsh mt.: rilnih gibnj. V dcmbru smo pršli n mtrilni obrčun n rčunlniku. C smo hotli izpljti to zlo obsžno nlogo, j bilo trb uvsti popolnom novo dokumntcijo, ki j oblikovn in prilgojn tko, d jo j mogoč notno obdlovti. Skldiščniki ozirom tisti, ki so odgovorni z vidntirnj promt gi- Cntrln priprv proizvodnj Prv sktor z proizvodnjo in thnologijo j v skupnih strkov nih službh rbil njvč čs, d j prišl n sistm dl po novi orgnizciji. Tmu st bil vzrok prdvsm pomnjknj dlovnih prostorov in npopoln kdrovsk zsdb vžnih dlovnih mst v službi. Bolj rln možnosti z orgnizcijsko utrditv sktorj so nstl s prslitv.ijo v novo zgrjno stvbo. S vdno p j!ostlp nršno vpršnj strokovnih kdrov. Prv tko ni bil do potnkosti izpljn dlitv dl md sktorjm in poslovnimi notmi tr vrst in oblik thničn dokumntcij, ki nj bi jo sstvljl cntrln priprv proizvodnj. Vs t vpršnj so sporzumno s poslovnimi notmi trnutno ž dokj rzčiščn. Osnovni zključki pri tm so: l. dl s v sktorju z proiz vodnjo in thnologijo zgotovi študijsko dlo pri sprmljnju in osvjnju dosžkov n področju. izdlkov, thnologij in mtrilov; 2. d s prvočsno in kvlittno priprvi dl thničn dokumntcij, ki bo zjml konstruktivni dl priprv proizvodnj in sicr: ) Z vzorc in nov modl - nčrt z ploskovni in msivni dl s potrbnimi prski, - krtk, vndr izčrpn thnični opis, ki bo zjml tudi rcptur z površinsk mtril, - pr,irzovln list, - spisk mtril z okvirnimi normtivi, - nročil mtril v tovrnh in v nbvni službi. b) Z proizvodnjo: - nčrt s korkturmi, č bodo l-t nstl n vzorcih, - thnični opis gld n vnsn sprmmb vzorcv, - kosovnic, - spisk lmntov, - prirzovln list,. - mtriln list po lmntih z mtril, ki niso n minimlni zlogi, ;, prdpis mblirnj, - p~dklkulcij. So p š nktr tžv v priprvi,- dokumntcij z ničlno srijo, doklr n bomo imli cntrln vzorčn dlvnic. Iz vsg ž omnjng j torj vidti, d thnološki dl pri priprvi dokumntcij tudi v prihodnj ostn v poslovnih noth. Vndr prdstvlj po mnnju th- ničnih kdrov v tovrnh to smo puibližno trtjmo gl\d n.,_ sdnji obsg dl. Vrjtno s bodo v prihodnj v smi prksi pokzl pri dlitvi dl š tžv, ki p jih bo trb sproti oprvljti. Svd p bo zlo tžko brz živčnih vojn dlti n rlciji cntrln priprv proizvodnj - poslovn not, č n bomo imli jsnih lnsirnih plnov vsj z šst mscv. C bo tudi v prihodnj dlo pri priprvi dokumntcij, študirnju, prizkušnju in nrčnju mtrilov sovpdlo s proizvodnjo določng proizvod, bodo tžv nstjl vsk. dn. Možnosti z improvizcij bodo mnjš, problmtik v proizvodnji p ustrzno tmu včj. Vsi bomo zposlni pri odprvljnju tžv, kr z prvntivo n bo čs. D. ing. Mzij bnj o mtrilih, so po vnprjšnji krtki instruktži morli gibnj zpisovti n novo dokumntcijo. l Tžv, ki so s pojvljl ob tm, so bil posldic nžurnih vpisov, p nktr pomnjkljivosti pri dokumntciji, pomnj- PRIMERJAVA OSEBNIH DOHODKOV PRI NAS Osbni dohodk iz dlovng rzmrj lhko zlo spodbudno vpliv n včji obsg proizvodnj, zto j notnost pogojv pri obrčunu osbnih dohodkov dlvcv md poslovnimi notmi pommbn djvnik, ki bo zgotvljl izpolnitv nčl: vskmu po njgovm dlu. Osbni dohodki iz dlovng rzmrj so potroški dlovn sil, ovrdnotni z vrdnostjo, vndr tko, d potrošk dlovn sil dlvc ni izržn smo z njgovo intnzivnostjo dl in čsom dl, mpk prdvsm z ustvrjnim učinkom dl. Povsm npk bi nmrč bilo, č bi osbni dohodk tmljili izključno n porbljni dlovni sili, sj bi v tkšnm primru mnj usposobljni dlvc, ki določno dlo oprvi z nprimrno včjim nporom, morl v istm čsu dl, dobiti višj osbn dohodk kot dlvc, ki j znj bolj usposobljn. V sdnji situciji n Brstu, ob sdnjih pogojih pri obrčunu osbnih dohodkov zgorj omnjnih djstv ni mogoč njbolj ločiti in ugotoviti, v kolikšni mri so sdnji osbni dohodki Anliz trnsportnih stroš~ov V s nš pohištvn izdlk prodjmo frnko žlznišk po stj kupc, v zdnjm čsu p vs vč frnko trgovin, skldišč kupc in clo posmzni potrošnik. Mdtm ko smo š prd ltom dni pošiljli njvč blg po žlznici, p v zdnjm čs u včino dostvljmo z lstnimi li njtimi tovornjki. Stroški z dostvljnj blg nrščjo in prdstvljjo 2, % prodjnih vrdnosti. T znsk ni mjhn. Mdtm ko v proizvodnji mrimo in vrdnotimo vsk gib in vsk tom tvoriv in drugih mtrilov, puščm trnsportn strošk v nmr. N trdim, d prvozov n klkulirmo, d jih n obrčunmo ozirom d n kontrolirmo prisplih rčunov. Znno j, d smo prvi strokovnjki z kontrolo čzmorskih prvozov. Vsk cnt ns sprvlj v dilmo o rntbilnosti li nrntbilnosti izdlk. In dom? Dom t skrbi ni. Stroški s nbirjo. P bo kdo djl: sj so klkulirni. Rs j, klkulirni so, vndr to š ni dovolj. Koliko trnsportnih ršitv nstj čisto n pmt! Priti mormo do podtkov, ki bodo omogočli prsojo trnsportnih stroškov po noti izdlk. trnsportnih stroškov po rgijh, konomičnos ti prvozov s kmioni v primrjvi z žlznico, po izkoriščnju vozil in drug podtk. Z osnovo obrčun j trb vzti volumn izdlk. Bilo j vč vpršnj, kj nj bo osnov; li smo volumn li tudi tž kot prkticir ldjr. P j prvldlo mnnj, d j z prvoz pohistv s kmioni vžn volumn in n tž. ž sdj si lhko prdstvljmo, kkšn bo izrčun z SARDAN, kkšn z FLORIDO in kkšn z LIVING v primrjvi z DANIELO. No, p pustimo prsojo z ksnj, ko bodo n voljo izrčuni. In čmu to? Mord bo to vplivlo n izbiro vrst trnsport, mord n cno, mord n izbiro vrst vtomobilov, vgonov in kdo v, š čs. D p bi lhko prišli do th podtkov - brz ktrih ni mogoč ukrpti - j potrbn dosldn nliz vsh trnsportnih stroškov prodj: - prvozi tovrn - žlznišk postj, tovrn - kupc (kmioni, žlznic), tovrn - pristnišč, tovrn - tovrn. Evidnc mor zjti vsk prmik izdlk, g obrmniti, kjti l tko bo nprvljn prgld stroškov, ki prdstvljjo vžn lmnt v strukturi cn. Trnsportn služb, ki j nosilc t nlog, bo s tm pridobil n kvlitti svojg dl, sj s s tm vključuj v gospodrjnj š z drug strni. D. Trotovšk tudi djnsk funkcij produktivnosti dl. Ti očitki s pri obrčunu osbnih dohodkov md poslovnimi notmi sicr n nnšjo n sistmsk določil, mpk n drug komponnt osbng dohodk, kot so norm- tivi čs in nlitičn ocn dlovng mst. Vsi vmo, d j modrnizcij v posmznih poslovnih noth vplivl n sprmmbo pogojv dl, p tudi n sprmmbo pro knj šifr in podobno. Zčtn tžv p smo ž prbrodili. Osnovn nlog skldiščnikov j, d vsk prmik mtril zpišjo n ustrzni dokumnt in g vsk dn oddjjo v ksnjšo obdlvo. Od žurng skldiščng poslovnj j odvisno dlo ostlih služb, prdvsm nbv, prodj, knjigovodstv in drugih. N podlgi novg nčin mtrilng poslovnj bomo dnvno obdlovli zlog mt ril - prdvsm gotovih izdlkov. Vs ostl sznm, obrčun, mtril, dnvnik, rzn rzdlilnik in podobno p bomo obdlovli po potrbi, njmnj p nkrt msčno. Vsi progrmi z mtrilni obrčun so izdlni in obdlv ž rdno tč. Po novm nčinu poslovnj n bo vč vodnj vsh dosdnjih skldiščnih krtotk, vsh krtotk v mtrilnm in blgovnm knjigovodstvu, svd l, č bodo podtki o mtrilih zlo žurni. Zto bodo imli služb stndrdizcij ozirom tisti strokovni kdri, ki so odgovorni z to, d djjo prdlog z nov mtril, zlo odgovorno nlogo. Po novm nčinu poslovnj s bo bistvno sprmnil vsbin nktrih dlovnih mst, ki so povzn z mtrilnim obrčunom. O nkznm problmu bodo morli ustrzni orgni v podjtju kmlu odločiti. Prvi korki pri obdlvi podtkov z obrčun mtril so nprvljni, čprv z nkoliko zmud, vskkor p z vliko trud, glvobol, nprspnih noči, rzburjnj in končno mdsbojng rzumvnj in sodlovnj dlvcv v sktorju z AOP, dlvcv služb z stndrdizcijo skldiščnikov in knjigovodij. J. Otoničr Ob sušilnm knlu v Tovrni pohištv Crknic duktivnosti, kr p s ni odrzilo tudi v sprmnjnih normtivih in v novi nlitični ocni dlovnih mst. To nskldj s j prj ko slj odrzilo v povčnju osbnih dohodkov v tistih poslovnih noth, v ktrih j bil oprvljn modrnizcij. Rzmrj md osbnimi dohodki zposlnih v posmznih poslovnih noth smo morli zrvnti s povčnimi strtnimi vrdnostmi, kr p nm j š bolj zmglil odnos md ustvrjnim dlom in osbnim dohodkom. Zto m nim, d j bilo v tkšni situciji popolnom umstno, d so s smouprvni orgni odločili z izdlvo nov nlitičn ocn dlovnih m st v podjtju. Z novo nlitično ocno dlovnih mst nj bi iznčili osbn dohodk z novimi pogoji dl md poslovnimi notmi, ki so nstli z omnjno modrnizcijo tko, d bo ustvrjn mož nost z notno ngrjvnj dlvcv odvisn tudi od prizdvnosti vskg posmznik. S tm p s zčto dlo n sm tudi končti. Ni smo pommbno, d immo prilgojn nlitičn ocn dlovnih mst novim pgo- Konc n 7. strni Ali vst Od čtr tg do štirinjstg fbrurj bo tudi ltos n Dunju vlik drsln rvij. Tokrt bo nstopl pod nzivom»pa RADA NA LEDU«. Md štvilnimi znnimi drs li n ldu nstopjo Emmrich Dnzr, Emmi Puzingr, Mon in Ptr Szbo, opici Jcy in Jo in drugi. Cn izlt z vstopnico j din z osbo. Brstovi strlci * so bili n tkmovnju ob dnvu JLA v Postojni čtrti. Od posmznikov st bil njboljš Bnko in Kb. Sicr jim tokrt n smmo zmriti slbš uvrstitv, sj j bil konkurnc zlo hud. Prv ponudb * z ltošnji oddih ž prihjjo. Cn dnvnih pnzionov so posmzn turističn ustnov ltos povišl od 7 do 8 Dfo. š vdno p bo mogoč dobiti rzrvcij z bolj lhk žp prdvsm v Dlmciji in n otokih. -~ -

6 li Crkniško.jzro včrj in dns O Crkniškm jzru j bilo od Vlvsorj sm ž prcj npisng. Vlvsor ni bil zmn prvi zgodovinr tkrtn krnjsk džl. Ztgdlj, kr j tmljito opisl Crkniško jzro, j postl čln krljvsk kdmij znnosti in umtnosti v Londonu. Tudi višji cstni džlni ndzornik Frnc Stmbrg j prd vč kkor dvsto lti pisl o znmnitostih Crkniškg jzr. Prd nkko ptdstimi lti j npisl knjigo o Crkniškm jzru ndučitlj Kbj in smo jo učnci prbirli v osnovnih šolh. O Crkniškl;ll jzru j npisl slikovit or,is tudi slovnski pistlj pokojni dr. Hinko Dolnc, ki j vč lt sluzbovl v mstu Ložu z okrjng sod..r?k in j bil znmnit lovc in ljubitlj Crkniškg jzr. -;rudi ~vl Kupvr rdni ndljsj:<:.i obiskovl~ Crkniškg jzr, ~ o njj:? npis~ dobro hrno ~Jigo. Prd VOJno st o Crkniškm Jzru pxsl tudi Frdo Kozk m M. Jvornik, p š vrsto krjših sstyko-..: so. notrnjski ljudj npis~ o _tm jzru. Prcj sstv~ov J bilo h~r~ nrv. RzumlJIVO J, d so v ltih md 99 ID 938 Crkniško Jzro domči in tuji obiskovlci bolj obiskovli kkor p prvo dstltj po končni vojni.. Tudi nktri domči in tuji slikrji so zlsti v poltnih mscih, v čsu košnj in pš obiskovli Crkniško jzro in g slikli v rzličnih vrmnskih rzmrh in pjsžih.. Ob v_sm tm lhko dožnmo, d Notrnjci n poznmo Crkruškg Jz7r!l smo zr~d~ nrvnih lp~t, tmvč š bolj z gospodr.skg vxd~. _No~r<I?J.<;I poznmo _tudx k~turno, gospodrsko in socx?lno pl~t ljudi,_ ki ŽIVIJO ob Crkniškm Jzru. Nkt ri občudo vlcx. Crl~mškg~ J~zr s nvdušujjo nd vskoltnimi sprmmbffi.l: Dl: Jzru ID Jzrsko floro. Md ljudmi ž vč kkor sto lt ~OŽI ~n~ovd, d so Strdivrjv gosli iz ls, poskng n vrhu jyo!"?xškll~ gozdov, kr pč š. mnd ni znnstvno dognno. Z?livruco, kjr d so s prd vč sto lti zbirl črovnic v ktr j clo zgodovinr V_lv~or vrj_«:l, nihč n vrjm, d ;o bil rs t~m, posbno p n ljudj zc;lnjih. ptdst ~t. Znn j tudi prv~jic o štmbršk~ grfu, ki s J v tmru noči vozil v čolnu po jzru n vsovnj, p j zrdi mščvnj s čolnom zdrknil v ~r~p~d. Mnogo th lj~dskih pripovdk j š živih in nktri romntiki Jim š vdn? vrj.nljo. Nktri ~isci - romntiki, ki bi žlli, d os~n Cr~š~o Jzro t~o ~rvobx~o,_ kkor j bilo stoltj in st?ltj. Prbxvlc_x - d~lrn, ki stnujjo ob Crkniškm jzru h _p ~o dom ~~.dj?ugxh ~rdlov Notrnjsk, dnimo iz Lošk dolid, ID so lstruki Jzrskih prcl, p drugč mislijo o gospodrski plti Crkniškg jzr. Objz!ski prbivl~i vdo, d od romntičnili povsti, od vod, lp fl?r. m ostlg~ mogoč smotrno živti. Romntičn zgodb o prsihjoč~m C!!rknišk~ jzru. S? _zlo lp z brlc, ki so n topl~ll!- ob. z~ms~. včrih,. k~ 9-fvJ.Jo po Crkniškm jzru in?kobcx snznx mtz~. NotrnJski ljudj, lstniki prcl v Crkniškm Jzru,. P~ so sto~t] gld~ n jzro z očmi gospodrj.. KJ J sto~tj n~tnmjski človk v gospodrskm pogldu dobxvl od Crkniškg Jzr?. ysko_l«:to nkj vo!- s_lb krm li nstilj, jsnsko pšo, č ~ ru prkinil przgodnj Jsnsk povodnj. Ribolov v Crkniškm ~zru so si ž ~tol~j lstili tuj ci,_ ki niso imli nič skupng z Jzro~. V svojm Jzru so prbxvlci, ktrili rodovi živ ž vč kko_r txs?č lt, ~krivj lovili rib in rk. Bj so imli prd sto lti prbx~lc_x. GornJg Jzr.~ _nkj prvic. do ribolov, zto p so ll!-orl b~ v~ lto c_uvrji Jzr v službi knzov in grofov d n bx?-p?klic:_n.i. domčx_ni l?vili rib. Pstirji smo prd p tdsdmi lti skrivj lo:llx nb.. To J bil tudi vs korist, ki smo jo imli Notrnj ci od Cr~škg. J~r. Svd, mstni ljudj drugč gldjo in obču~ujjo pr~ihjoč Crkniško jzro. C prid tkl mstni rom~tlk ~ Crkmco v juniju in vidi jzro zlito, bo ob pogldu nnj vzhičn m nvduš~n. Toplo mu bo pri srcu, kkor j bilo mni ko s~ prd dstltj~ gld~l v Itliji čudovito jzro Lgo di G~do pr~lpo Lg.o di Mgxor. Svd s tk mstni človk n mor vzxvtl v.to, kj rčjo ~tj, ko j š v juniju prplvljno jzrsko. dno! n ~odo rmh krm, m~k. smo nstil. Ist?. vlj in j ~udi včsili vljlo,. č.so przgodnj Jsnsk povodnji prplvil Jzrsko dn~. Pš ~ bilo konc. Eno j biti turist, občudovlc n~g notrn~sk~g Jzr, drugo p j, kkšno djnsko korist j rml notrnjski človk v prtklosti od tg čudovitg svtovno znng Crkniškg jzr. Polmik o_krog.z~jzritv Crkni~kg jzr s mi j zdl čudn. Nktn so bllx z to, d s n Jzru nič n sprmni in d ostn, kkor j bilo stoltj in tisočltj. Ali, kkor prvijo nktri, Crkniško j zro nj bo tko, kkor j bilo včrj in tko nj bo tudi jutrišnji dn. življnj ljudi, njihovo gospodrstvo in priliodnost p zhtvjo, d s tudi ob Crkniškm jzru sprmnijo gospodrski pogoji. Kj j zpisno, d n Slovnskm smo nktri krji Gornjsk, Primorsk in Stjrsk imjo prvico do nslutng rzvoj turizm? Ali imjo smo nktri krji v Slovnskm monopol nd turizmom? l!. Notrnjsk džlic, ktr srdišč j Crknišk dolin s prcrkniškim jzrom, j bil v ltih 885 do 940 izvor konomsk migrcij. Možj in fntj so v njlpših ltih odhjli z kruhom v tujino. Do lt 922 prdvsm v Amriko, potm p v Frncijo, Argntino, Avstrlijo in drug tuj džl. Mlo kmtijstvo, prvozništvo in gozdrstvo ni moglo vsh prživti. Tkrt so bil tudi družin štviln. Zgrstvo j bilo nkoliko rzvito smo v Loški dolini. Z ltom 950 s j zčl rzvijti kovinsk industrij tr modrnizirti industrij v Crknici in v Mrtinjku.. Tko j bilo zčsno konc konomsk migrcij. Vndr im tudi industrijski rzvoj svoj mj. Spričo popoln thničn dovršnosti, tovrni kkor st Brst in Kovinoplstik, n bost mogli v prilodnj zposlovti včjg štvil domč dlovn sil. Upokojnih p tudi ni vsko lto toliko, d bi n njihov mst prišl tist dlovn sil, ki konč osmltko. Spričo vdno tžjih pogojv z študij, posbno n visokih šolh, bo vdno mnj mldih odhjlo v ljubljnsk šol. Ali nj bo Notrnjsk v prihodnj zopt to, kr j bil v prtklosti ko so tisoči odhjli v tujino z zslužkom in kruhom? To s n sm zgoditi. Tudi Notrnjsk im vs nrvn pogoj, d rzvij turizm ob Crkniškm jzru. Polg Crkniškg jzr immo š čudovito Križno jmo in tih sprhod po snžniških in jvorniških gozdovih. Tudi to j močn rgumnt z dlno ojzritv Crkniškg jzr. 2 sdj s mnogi znimjo z zidnj počitni ških hišic ob Crkniškm jzru. Nrvn lpot, lov in ribolov bodo privbljti vdno vč turistov, zto bi s potm v turizmu in gostinstvu zposlovl vs odvišn domč dlovn sil. Nktr ljubitlj Crkniškg jzr skrbi, d bo uničn jzrsk flor. Flor bo š ostl. Svt s konomsko rzvij, ztgdlj tudi Crkniško jzro n mor ostti tko, kkršno j bilo stoltj. Potrbno j smotrno, gospodrsko in turistično izkoriščti nrvn lpot in rzvij ti turizm tudi v tm prdlu Notrnjsk. Rzumljivo j, d bo pri tm š mnogo dl. Polg dln ojzritv jzr bo potrbn tudi sncij objzrskih vsi, urjnj in oskrbovnj strnskih cst, kkor n primr n Bloški plnoti, kjr j ziblk slovnskg smučnj. Notrnjsk, posbno p pokrjin ob Crkniškm jzru, j turi stično š dvišk, čprv Crkniško jzro poznjo tisoči umtnikov, strokovnjkov in znnstvnikov iz vsh vropskih džl. Spričo gospodrskg rzvoj in spričo rzvoj turizm tr z prihodnjo blginjo notrnjskih mldih ljudi j trb iti z duhom čs in nprviti ob Crkniškm jzru vs, d bodo ljudj zdovoljni. Cs j, d s turizm tudi pri ns rzvij, sj j v tm pogldu Gornjsk skorj sto lt prd Notrnjsko. MATEVž HACE sihjočim NAŠI LJUDJE Jož Gornik s kr ni in ni hotl s prijzniti z mislijo, d bi povdl kj z nš glsilo.»p zkj rvno jz?«mu ni bilo prv.»j no, tk j pč ž običj, d s pogovrjmo z dlvci, ki so njdlj vzdržli pri podjtju. Vi p st v Tovrni ivrnih plošč gotovo dl vc z njdljšim dlovnim stžm.«ko j uvidl, d s n bo mog l rš iti, s j vdl: Zgodj sm morl prijti z dlo. S sdmnjstlm ltom sm si zčl služiti kruh. Po dvh ltih d l n csti sm s zposlil pri firmi Prmrov v Mrtinj ku.«jož j nš č l ovk, dom čin, rodil s j v Mrtinjku in prvi, d j ž prcj dolgo n svtu. Nikkršng dl s nism brnil," j ndljvl Jož. Pri Prmrovu SP.m morl oprvljti njrzličnjš posl. Pozimi smo dlli v tovrni, polti p smo morli gospodrju-kpitlistu pomgti pri košnji ln sprvljnju sn. Tudi po štiri njst ur n dn nm ni zmnjklo dl. Prišl j vojn vihr in spt j mnjl gospodrj. Nkj čs j bil pri ž lznici n Rkku, d bi s po koncu vojn spt vrnil v dom čo vs Mrtinjk in ndljvl z dlom n žgi. P n z dolgo. Kmlu s j prslil v Crknic, kjr s svojo družino prbiv š sdj. V crkni ški tovrni j bil md drugim njst lt kurjč v kotlovnici. Nzdnj j pristl v Tovrni ivrnih plošč, kjr im svoj dlovno msto n komhdnm pultu. "z dohodki st bili vdno zdo.voljni?«no, vsskozi. Vdno sm zslu žil dovolj, d nism hodil okrog s prznim žpom. Zdovoljn sm bil z dohodki, p tudi z dlom, čprv ni bilo vdno rvno lhko. Koliko j smo p rč utih noči z mnoj! Kotlovnic in zdj lvrk n poznt nočng počitk. O tžvnosti nočng dl p v smo tisti, ki j kdj dll ponoči.kdj vm j bilo njtž?»»kr s dl tič, j bilo njtžj n žgi v Mrtinjku š prd vojno Ejj, mldi š n vst, kj s prvi dlti. Sdj pozimi pridt lpo n toplo in suho v tovrno. Mi p smo vsi mokri in prmržni drgtli n tkrtni žgi.«po sdmih ltih dl n lvrki Jož prv v th dn h odhj v zslužni pokoj. Zto sm g pobrl š to:»kj bost p sdj dlli, ko n bost hodili v tovrno?posl mi n bo zmnjklo, doklr bom sm hotl. Dll bom po hiši, okoli hiš in nkj zmlj i!jim, d n bom smo počivl.«jož j pridn in vstn dlvc. Govoril mi j prdvsm o svojm dlu, o svoji poti dlvc, dolgi osmintridst lt. Kj vč o svojm osbnm življnju p ni hotl povdti. Mord j bil s lb volj. PRAVNIK SVETUJE VPRASANJE: Sttut podjtj d im čln dlovn skupnosti BRESTA v nktrih primrih prvico do njvč sdm dni plčng izrdng dopust ltno. Md drugim nštv tudi smrt v ožji družini, čsr p sttut podrobnj n rzčlni. Znim m, kdo vs sodi v»ožjo družino«. ODGOVOR: Po člnu 56. prvilnik o dlovnih rzmrjih so: lijo v ožjo družino otroci, strši, zkonc, brtj in sstr prizdtg dlvc. Po tm določilu, ki j š vljvno in ki ni v nsprotju s sttutom, so s dosdni odsotnosti v glvnm obrvnvl in to dj tudi odgovor n vš vpršnj. Vskkor p t urditv ni zdovoljiv, kr j v prksi prišlo ž vckrt do utmljnih pomislkov. Ogljmo si nktr primr, ki jih bo trb n novo ršiti: - smrt posvojnc li posvojitlj, - smrt strih stršv, - smrt osb, ki jo dlvc dini prživlj ozirom oskrbuj, - smrt čln skupng gospodinjstv in podobno. Rzumljivo j, d vsh smrtnih primrov n gr ponotiti in dotočiti nko stvilo dni dovoljn odsotnosti. Pri določnju štvil dni bo trb misliti n to, u so dnvi nmnjni prdvsm t~mu, d s prizdti dlvc po.žlostnm dogodku dušvno in tlsno okrpi, prdvsm p, d oprvi vs potrbno v zvzi s pogrbom. Ndvomno im pri tm vliko vlogo stopnj sorodstv, odnos do umrlg, skupno gospodinjstvo, oddljnost (č n primr umr sorodnik v tujini, Kjr s prizdti progrb n bo udlžil)" in podobno. Mnnj o ršitvi omnjnih primrov so rzličn, zto bo trb v jvni rzprvi ugotoviti, km tži včin. Ndvomno p bo trb zdvo ntnčnj urditi kot j urjn sdj, kr gr z primr, v ktrih zr.i nujnosti zdv ni mogoč oklvti li skli cvti posbnih orgnov. VPRASANJE: Ali j dopustno sprjti v dlovno rzmrj dlvk ki j nosč? Ali zdrvnik v tm primru lhko izd pozitivno spričvlo in kkšn posldic im lhko osb, ki tko dlvk sprjm? ODGOVOR: Nosčnost ni ovir z sklnitv dlovng rjmrj. Zto tudi zdrvnik lhko izd spričvlo, kjr p svd nvd znčilnosti dl, ki jih tk dlvk lhko oprvlj. Vpršnj, li s nosč dlvk sprjmjo.n dlo li n, j torj stvr kdrovsk politik podjtj. Vrjtno tg ni mogoč posplošiti, tmvč j potrbno vsk primr posbj proučiti ozirom utmljiti. Z. Zbukovc določ kdo v. Nvdno j s icr vdno dobro rzpoložn in, č l mor, pov kkšno hudomušno. Poln j mldostn vdrin in tudi sm prvi, d s š počuti mldg. Zdnj čs g bolijo rok in ko po toli kih ltih od hj v zsl užni pokoj, mu zžl imo prijtno počutj v prihodnjih prostih dnh in š mnogo srčnih lt v krogu njgov družin. F. MULEC B

7 K Z 7 občng zbor sindikt v TP Crknic Zlo skrbno priprvljno poročilo prdsdnik sindikt Andrj Hrbln o dlu sindiklng odbor v prtklih dvh ltih j bilo prv gotovo podlg z zvzto rzprvljnj dlgtov. Dlgti so v rzprvi ugotvljli, d v Tovrni pohištv Crknic osbni dohodki stgnirjo. Vzrok z to so pripisli nustrznmu proizvodnmu sortimntu in prmjhnmu proizvodnim srijm. Očitki so kr džvli n prodjno službo, kr d nim dovolj proučng tržišč, sicr nš blgo blgo n bi bilo nkonjukturno. V rzprvi o š vdno prnizki produktivnosti dl so kritizirli tudi kdrovsko politiko. Prmlo li skorj nič ni izobržvnj dlvcv z posmzn dlovn mst. V rzprvi so dlgti zhtvli, d j trb dlvcm omogočiti izobržvnj ozirom strokovno izpopolnjvnj in tko dvigniti strokovno rvn kolktiv. Priučnim dlvcm j trb dti mnjkjoč znnj in jim potm priznti kvlifikcijo z okvir podjtj. Rčno j bilo tudi, d j trb vč mldin izobržvti v poklicnih šolh, d bi tko lhko poznj zsdli ključn dlovn mst s strokovnimi dlvci.»nismo proti strokovnjkom,«j bilo slišti rzprvljlc,»tod tkim strokovnjkom, ki prsgjo nš znnj, od ktrih s bomo čs nučili in ki nm bodo v pomoč. Tod pri sprjmnju strokovnjkov j potrbn slkcij. Zkj sprjmmo v dlovno rzmrj vskogr, ki l hoč k nm? Tudi ni prv, č pri sprjmnju strokovnjkov sprjmmo vs njihov pogoj, n primr pogoj o višini osbnih dohodkov, zposlitvi žn, čprv nim ustrzn izobrzb in podobno. Ni vžno, d im nkdo PRIMERJAVA OSEBNIH DOHODKOV NA BRESTU Ndljvnj s S. strni Tovrni pohištv Mrtinjk v jm dl, mpk so pommbni mju ž umtno zvišn zrdi tudi normtivi čs, ki jih j iznčitv osbnih dohodkov md prv tko trb prilgoditi no- poslovnimi notmi. vim kpcittm in proizvodnpovprčno so s osbni dohodmu sortimntu md poslovnimi ki zposlnih v ltu 970 n Brnotmi. Sl s tm bomo tudi stu gibli v višini 2S4 din, mdzdostili pogoju, d so osbni tm ko so bili povprčni osbni dohodki odrz ustvrjng dl. dohodki v 969. ltu 23 din. Z dosgo tg cilj md poslov- Osbni dohodki so tko v ltu nimi notmi p j trb šl ob 970 nrstli z 4 %, vndr j uvljvljnih omnjnih nlogh porst življnjskih stroškov z iznčiti strtn vrdnosti osb2 % v ltu 970 v primru z lnih dohodkov md poslovnimi tom 969 občutnjši, tko d so notmi. nši osbni dohodki v ltu 970 C so nmrč nlitičn ocn stgnirli. To sldi tudi iz pridlovng mst in normtivi č mrjv povprčnih osbnih dos prvilni in prilgojni rz- hodkov v slovnski lsni indu nim pogojm dl v poslovnih striji md ltom 969 in 970, ko noth, tdj lhko rčmo, d so znšli 973 din ozirom v ltu bo ob notni strtni vrdnosti din, kr j z 20% podobil dlvc z nko dlo v viš~nj osbnih dohodkov. Z nzornjši prikz stnj osbnih dohodkov po zposlnih v dcmbru 970 posrdujm nsldnjo tblo: Zp. štv. l s Frkvnc zposlnih po poslovnih noth - TPC - - -TPM -- Rzpni pod SOO SOO SOO nd 3SOO Skup j: S s vski poslovni notni nk osbni dohodk. Osbni dohodk dlovng m st j zmnožk štvil nlitičn ocn s strtno vrdnostjo, mdtm ko j zslužk dlvc odvisn od normtiv čs ozirom cnik, ki j rzultt osbng dohodk dlovng mst, čs, potrbng z dol očno oprcijo, in oprvljng dl. Sl ob tko zstvljnih ršitvh bodo nstl možnosti z ugotvljnj vzrokov v rzmrjih osbnih dohodkov md poslovnimi notmi. Pogljmo odnos vrdnosti toč ~ osbnih dohodkov md poslovnimi notmi, ki so odrz gibnj osbnih dohodkov v poslovnih noth in kot tkšn tudi rzultt omnjnih nskldij: Poslovn not 3 - TP Crknic TP Mrtinjk TLI Stri trg TIP Crknic Skupn služb Dosžno v mrcu 970 0,027S 0,0220 0,0269 0,02S4 0,02S7 Proizvodnj v mrcu 970 v 0 tisoč din S98,8 220,6 2,0 9,3 Podtki s nnšjo n lnski mrc, kr j vrdnost točk v TLI lvrk 7 4S 23 s 8 SKS špdic. Sku- 3 2 S S 64 8 % 0,7 34,7 44,4 4,0 3,9,2 0,8 0,3 00 Nš prizdvnj, d bi povrln osbn dohodk, so s pričl ž z nlitično ocno dlovnih mst, p tudi z odločit vijo, d bi pri dlitvi dohodk v 97. ltu povčli srdstv z osbn dohodk. Mnim p, d bodo z novo nlitično ocno ustvrjn možnosti z s.timultivno ngrjvnj in povčno produktivnost dl zposlnih. R. Zdrvc čli Brstov obzornik, glsilo kolktiv Brst Crknic. Odgovorni urdnik Dnilo Mlinr. Urjuj urdniški odbor: Vojko Brml, Jož Klnčr,.Jnz Lvrnčič, i)nilo Mlinr, Dubrovk Pzič. Vinko Mhn, Brnko Milk, Frnc Mulc, Mih Spc, Frnc Struklj, Dušn Trotovšk in Zdrvko Zbukovc. Tisk Zlznišk tiskrn, Ljubljn smo izobrzbo, vžno j pri tm tudi, z ktro dlo j strokovnjk tisti, ki g sprjmmo.<< Dlgti so mnili, d niso proti boljšmu ngrjvnju prvih strokovnjkov, ki zsdjo prv dlovn mst, vndr j rzmrj : S,53 prvliko. V zdnjm čsu si družbn skupnost prizdv zmnjšti sociln rzlik md dlovnimi ljudmi. Sicr p so s dlvci zvzmli, d j trb izdlti sistm, po ktrm bodo vsi dlvci v podjtju, tudi strokovnjki, plčni po oprvljnm dlu. Nktri so v rzprvi kritizirli strokovn služb, kr š niso uspl izdlti prvilnik o dlitvi osbnih dohodkov. Dodtk n stlnost ni sociln ktgorij, j bilo poudrjno n občnm zboru. To j priznnj strjšim dlvcm z prtklo dlo. Strjši dlvci so s vrsto lt hot li nhot odrkli višjim osbnim dohodkom z modrnizcijo in izgrdnjo po djtj, zto imjo sdj prvico, zhtvti od orgnov uprvljnj in vodst v podjtj nk koristi od tg. Mljšim dlvcm, p tudi strokovnjkom j sdj lh- ko priti do primrng zslužk, ko j podlg z dlo ustvrjn. Prdsdnik sindikt j v svojm poročilu nvjl, d so orgni uprvljnj odmknjni od dlvcv. Zto strokovni dlvci pogosto smi odločjo mimo smouprvnih orgnov, kr p im lhko škodljiv posldic z prihodnji rzvoj smouprvng sistm. Dlvci ž čutijo to pomnjkljivost, ki jo n rzličn nčin izržjo kot primnjkljj li rzliko md pričkovni.,_ vplivom. O rkrciji zposlnih p j tovriš prdsdnik v poročilu ugotovil, d smo nzdovli. Prd lti smo imli to vpršnj š kr zdovoljivo ršno. Rkrcij dlvc. v mor biti orgnizirn, dlvci si žlijo ltovti skupj s sodlvci zrdi ugodnjšg počutj, zto j nujno potrbno orgnizirti rkrcijsk srdišč. Dlgti so rzprvljli š o drugih zdvh. Morm p rči, d j bil občni zbor dlvn, vs rzprv j bil zvzt, vsi v rzprvi so si prizdvli, d bi s svojim prispvkom odstrnili npk, ki vidijo s svojih dlovnih mst. l. Klnčr Višji rzrd, višj ocn Ob -prvm polltj(lfošnjg šols~g lt v nši thniški šoli Ob ž ustvljni prksi, d vsko ocnjvln obdobj obvstimo Brstov kolktiv o usphih nšg strokovng podmldk, bi n bilo prv, č bi ob koncu tg polltj to opustili. Tko vm prdstvljmo rzrd po vrsti, kkor si sldijo po stopnji, po strosti in tudi po usphu. Vs to j nmrč v prmm sorzmrju, v obrtnm z vsmi tmi podtki j štvilč nost oddlkov. Prvi ltnik im ob polltju š 37 dijkov (2 st v tm čsu zvrgl misl n poklic lsnoindustrijskg thnik). Md prostlimi j 6 fntov (li 43,2 %) lhko pokzlo stršm spričv l brz nzdostnih ocn. Ostlih 2 (S6,7 %) tg vslj ni nprvilo n stršm, n profsorjm, n nm Brstovcm, p tudi sbi n. Vndr tudi th n smmo zbsti v n koš. Prvč jih j in prvč so rzlični: md njimi j 0 tkšnih z li z 2 ngtivnim ocnm, kr p tistih s trmi li vč nzdostnimi. Md tmi so tudi dijki s 6 in clo 7»čiki<<, kr pri vsg skupj 0 prdmtih gotovo ni ndobudno. Bodimo rlisti, p s potolžimo s t ml vrjtnostnim rču nom: tistim brz ngtivn ocn s bo ob koncu lt priključijo vsj š onih 0, ki imjo po no li dv, p bo drugi rzrd š vdno štl 27 dijkov, kr j š zmrj prcj. Nkj tistih z včjim štvilom ngtivnih ocn s bo tudi š obdržlo, in č jih bo v drugm ltniku 30, lhko rčmo, d j bilo.»novčnj<< v ltošnji I. ltruk vndrl uspšno. N prvi ocnjvlni konfrnci kjr j bil usph v tm ltniku slbši od sdnig; kr j sicr normlno, z I. ltnik p clo rzumljivo, j bilo slišti očitk, d smo dijk z t l tnik izbirli n pmt, brz kkršnih koli kritrijv, kr svd ni rs. Z kritrij, ki niso sgli tko nizko, so vdli tko učnci kot st rši. In učitlji v osnovnih šolh tudi. Tu p tm s nm j jsni mord vndrl š kdo zmuznil md ž izbrn, vndr ti bistvno n vplivjo n sdnji rzultt. Gr torj z nkj drugg, pri čmr j njprj trb omniti rzliko v kritrijih ocnjvnj v osnovni šoli in n drugi stop- nji. Mlo globji pogld v zključ n spričvl iz osmltk in v rdovlnic I. ltnik thnišk šol pokž nsldnjo rsnico: S = 3, 4 = 2, 3 = l. To j sicr čudn mtmtik, vndr prks hodi včsih svoj pot, dlč od torij. Sm j svd trb prištti nkoliko blžji kritrij v osmm rzrdu in nkoliko strožji v I. ltniku.srdnj šol, vndr to dvoj š n porvn rčunov. Po tkšnih kritrijih bi s sml usph znižti z no ocno, n p z dv, kr j pri nših dijkih prvilo skorj brz izjm, tko v lnskm kot v ltošnjm oddlku. Vsiljuj s nm vpršnj, li tžnj k čimmnjšmu osipu v osnovni šoli vndrl n tmlji prvč n znižvnju zhtvnosti in dosldnosti, nmsto d bi tmljil n dini osnovi, ki prns kritiko, n znnju in n dlovnih nvdh učncv. No, vmo, s kkšnimi tžvmi s otpjo nš osnovn šol, tko od finnc p do kdrov, d vs ostlo spustimo, p njbrž nismo poklicni spu ščti puščic v njihovo smr; r zultti nših prvih ltnikov so pč tkšni in iz vsg s nm z prihodnj smo od sb nrkuj potrb po ndljnji zostr itvi kritrijv z izbor učncv, s ktrimi s bomo dogovrjli z štipndirnj v nsldnjih ltih. Drugi ltnik j ltos ž ustljn. Rzrd štj 23 dijkov. Od th st dv prv dobr (v I. ltniku n sm), 9 dobrih in 3 zdostni. Skupn usph 60,8S %. Ngtivn ocn im v tm r zrdu 9 učncv, vndr nobdn vč kot dv. Trtji ltnik j s 7S % pozitivnih z dobro stopnico boljši od drugg. Rzrd štj š vdno 20 dijkov, od ktrih so trij prv dobri, dobrih j, j zdostn, S dij kov p im po no nzdostno ocno. Vsi profsorji so zdovoljni z rsnim dlom dijkov v tm rzrdu in tko smmo z vsljm p rič kovti čz poldrugo lto v tovrno nkj pridnih thnikov, n fkultti p nkj dobrih študntov, ki jih bo Brst priprvljn z u spšno dlo štipndirti tudi Dl\ univrzi. J. Prprotnik Akcij75 j stkl Rpublišk konfrnc Zvz mldin Slovnij j posrdovl ktivom, ki sodlujjo v >>Akciji 7S«, progrm, ki g morjo sprjti vsi ktivi in po možnosti tudi izpljti. Nš ktiv j v zčt ku dcmbr l. 970 izdll konkrtn progrm o ursničvnju»akcij 7S<< v mldinskm ktivu Brst Crknic, ki obsg nsldnj nlog: l. Usposbljnj mldih v nši dlovni orgnizciji. ) nktr znčilnosti sdnjg konomskg stnj; b) prspktiv vključvnj mldih v gospodrstvo; c) idjni tmlji zvz komunistov; č) kkšn j nš dlovn orgnizcij; d) kko skrbno gospodriti v dlovni orgnizciji;. ) od čs j odvisn dohodk gospodrsk orgnizcij in kko s dli; f) mdsbojni odnosi v dlovni orgnizciji; g) družbno političn orgnizcij v kolktivu; h) zkj in kj dl Zvz mli) prosti čs in rkrcij mldin v dlovni orgnizciji; možnosti in pommbnost. 2. Rzvojni nčrt nš dlovn orgnizcij. 3. Rvn smouprvnih odnosov v dlovni orgnizciji. 4. Kdrovsk politik. S. Stnovnjsk problmtik. 6. Tlsn kultur in rkrcij. 7. Mldi, Zvz mldin in drug družbn orgnizcij. 8. Ustnoviti mldinski ktiv v proizvodnih obrtih v Strm trgu in Mrtinjku tr ktiv mldih n thniški srdnji šoli v Crknici. 9. Povčti djvnost crkniškg odbor pri Mdnrodnm skldu Lčni otrok. Vsk nlog j posbj čsov no določn in z vsko nlogo j zdolžn posbn komisij, ki mor zbrti vs potrbn podtk z jvno rzprvo. Zrdi znimivosti in ktulnosti prv nlog in omnjnih tm j nujno potrbn povzv s sindiklno orgnizcijo in Zvzo komunistov. Prdvnj bi bil bolj obiskn, učinkovitj š in cnjš. Prdvli bi strokovno usposobljni prdvtlji iz dlovn orgnizcij, prdstvniki družbno političnih orgnizcij in občin, p tudi prdvtlji z Dlvsk univrz Boris Kidrič iz Ljubljn. Po čsovnm zpordju smo s pri izpolnjvnju nlog njprj srčli z vpršnjm tlsn kultur in rkrcij v nši gospodrski orgnizciji in občini. Posbn komisij nšg mldinskg ktiv j 24. dcmbr 970 oprvil nkto v Tovrni pohištv Crknic, n skupnih strokovnih službh in v trh rzrdih thnišk srdnj šol v Crknici, d bi vsj približno ugotovili rsnično stnj in položj t lsn kultur v nši gospodrski orgnizciji. Po nših podtkih j nktn list dobilo približno 960 ljudi, vrnilo p jih j 26 nktirnih, kr pomni 22,S o/o vsh, ki jih j nkt zjl. Od 26 nktnih listov smo jih 8 (S4,6 %) dobili od člnov mldinsk orgnizcij, s prvi od tistih, ki š niso izpolnili sdmindvjst lt. Strjši so izpolnili 98 nktnih listov li 4S,4 odstotkov. Md mldimi s jih od 8 kr 70 li S9,3% rdno bvi s tlsno kulturo, od 98 strjših p l 6 li 6,3 %. Od 8 s kr 73 li 6,8% mldih vsj nkrt ltno bvi z rkrtivnimi djvnostmi. S tkimi djvnostmi s od 98 strjših bvi l 34 li 34,7 %. Konc prihodnjič

8 - 8 ŠE DOSTI DELA OBČNI ZBOR RIBIŠKE DRUŽINE CERKNICA Ribišk družin v Crknici j 0. jnurj 97 iml svoj ltni občni zbor. Ob tj priložnosti so s ribiči pogovorili o usphih in nusphih svojg dl v prtklm ltu tr si zstvili nlog z ltos. Dlo družin s j v prtklm ltu osrdotočilo prdvsm n odlov in ršvnj rib ob prsi hnju Crkniškg jzr, kr s j zgodilo kljub zjzitvi. Mnogo vod v pozni pomldi j vzbujlo vtis, d ribjg življnj n bo trb vč ršvti. Tod nrv s j skujl in tko nložil ribičm dodtno dlo pri ršvnju. Zjzitv j bil sicr l u spšn, sj s j vod n jzru ohrnil dv msc dlj, s tm p s j podljšl tudi szon ribolov. Novi posgi v ojzritvi, z ktr j ž izdln projkt in prdvidv zporo Nrt, p bodo ndvomno dlj ohrnili vodo v jzru.. Ribiči upjo, d bo mogoč tudi z prihodnj posg v jzru dobiti srdstv. T srdstv n bodo vržn vstrn, tudi č gldmo smo z ribiškg vi dik, d n govorimo o drugih koristih, ki bi jih prinsl stln ojzritv. C bo potrbno, bodo tudi ribiči po svojih močh d nrno podprli kcij z ojzritv. Iz poročil n občnm zboru j mogoč rzbrti, d j bilo prodnih okrog mldic ščuk, okrog 000 kilogrmov konzumnih rib, vč kot 00 kg rkov. Ršnih in vložnih v prdl, kjr j stln vod n jzru, p j bilo vč kot 3000 kg rz- Poz orl žrb mo!»hlo, li j tm t p t? No, lpo st si rzdlili ngrd!hlo, č si bost š tko dlili ngrd, kr smi ršujt križnk, nikr jih n objvljjt!hlo, to j krivic! Ngrd j trb žrbti, n p kr tko, po domč... «Tko so po izidu prjšnj štvilk nšg list sporočili v urdništvo»jzni ršvlci ngrdn križnk«, ki jim srč ni bil nklonjn. Vsg so svd krivi birokrti - kot vdno! Prisgmo pri štvilnih npkh, ki so s pojvil v ršitvh prjšnj križnk, d j vs, kr bomo sdj zpisli, rs. C kdo n vjm, n j prid k nm, d si bo ogldl oprijmljiv dokz: l. Z križnko»29. novmbr«j prisplo v urdništvo 33 ršitv. 2. Od skupng štvil prjtih ršitv so jih kr 2 poslli ršvlci in poslovn ~not. SKS iz Crknic. 3. Pri žrbnju j bilo zrdi npk v ršitvh izločnih 3 kndidtov, ki so upli n srčo. 4. ž rbnj j oprvil štiričlnsk komisij, ki j vodil zpisnik; t j vskomur n rzpolgo v splošnm sktorju. Tko, drgi ršvlci! Tudi z novoltno križnko j oprvil žrbnj štiričlnsk komisij. Prisplo j 68 ršitv, 2 smo jih izžrbli, kr 26 j bilo nprvilnih, mord tudi tokrt kdo n bo zdovoljn. Kj hočt, tudi n lotriji ni vskdo izžrbn. š poizkusit srčo! Nposrdng tlvizijskg prnos žrbnj p tudi v prihodnj n bo. Urdništvo ličnih vrst rib. Z vs~ to dlo j bilo potrbnih okrog 500 dlovnih ur, ki so jih oprvili č lni ribišk družin. D bi s v sušnih dnh lhko zdržvl rib v vodi, so bili n novo zgrjni jzovi v Rštu in Rtju. Ti jzovi bodo v prihodnj prcj pripomogli k včjmu ribjmu stlžu v jzru. V lnskm poltju j bilo tudi ribiško tkmovnj, n ktrm p žl ni sodlovlo pričkovno štvilo ribičv. Po tkmovnju j bil piknik, ki p j bil zlo obiskn in si g obiskovlci š žlij~. Kr zdv turistični ribolov, s iz lt v lto v čjo obiski. V prtkli szoni j bilo prodnih skorj SOO nodnvnih ribolovnih dovolilnic. Tudi. v finnčnm pogldu j družin rntbiln, sj njn sldo ob koncu lt kž v dobro 4 milijon strih dinrjv. Dlo ribičv bo ltos prdvsm v izgrdnji jzov n vsh vodh, s ktrimi gospodri družin, v potok bodo vložili vč postrvi in krpov, orgnizirli bodo vč piknikov n jzru, poskušli p bodo odloviti š vč mldic ščuk kot doslj, sj ribišk družin iz skorj vs Slovnij zlo rd kupujjo ščuk iz Crkniškg jzr. Ribišk družin Crknic, zlsti p njno vodstvo, si bo intnzivno prizdvlo, d bi družin dobil v svoj uprvljnj vs Crkniško jzro, ktrg polovic š vdno uprvlj Zvod z ribištvo, kr s vsm ribičm zdi krivično. F. Tvžlj žrebanje NOVOLETNE KRižANim Splošni sktor j tokrt dobil 68 ršitv novoltn ngrdn križnk. Komisij j izžrbl 2 ngrd: N din - Mrij Rsnm, SKS N din - Andrj Krlj, Crknic, c. 4. mj blok C 3. po 20.- N din: Ldic Stritof, Kopr, Rožn pot 7; Frnc Vidmr, TP Mrtinjk; Primož Zidr, Crknic, Prtiznsk 4; Miro Mlinr, SKS; Zltko Bogovičič, Strokovn šol z notrnj zdv, Ljubljn, Tcn 48; Romn Zidr, Crknic, Prtiznsk 4; Vr Strl, SKS; Ttjn Mlinr, SKS; Ivn žurg, TP Mrtinjk; Bojn Milr, Crknic. Dobitnikom ngrd čstitmo. Ngrd lhko dobijo v blgjni SKS, oddljnim p jih bomo poslli po pošti. Ribolov n Crkniškm jzru SPORED FILMOV V FEBRUARJU. fbrurj ob mriški brvni film UMAZANA IGRA; drm iz drug svtovn vojn, ki s dogj v libiji.. 4. fbrurj ob nglški brvni film JOANNA; ljubznsk drm dklt, ki prid s podžlj v vrtoglv! vrvž London. V glvni vlogi Gnviv. Whit. 6. fbrurj ob itlijnski film ZA KAK~EN DOlAR VEč ; npt kubojk. 7. fbrurj ob 6. ln mriški brvni film HUDičEVA BRI GADA ; zgodb o skupini komndo sov, ki so priprvljli zlom ncitičn Nmčij. V glvni vlogi Willim Hl dn. 8. fbrurj ob frncoski film BLEDOLičN I UBIJALEC; kriminln drm. V glvni vlogi Alin Dl on.. fbrurj ob mriški film STAN IN OLIO PRODAJATA MI~OLOVKE; spt s bomo do solz nsmjli dvm slvnim mriškim komikom. 3. fbrurj ob 9.30 in 4. fbrurj ob 6 uri - frncoski brv ni film AGENT X3; npt kriminlk. 4. fbrurj ob 9.30 mriški brvni film MOSTOBRAN; vojn drm. 5. fbrurj ob mriški brvni film WILLIE BOY; prtrsljiv kvbojk. V glvni vlogi Vinc Edwrds. 8. fbrurj ob 9.30 špnski brvni film LEPI SPOMINI; drm mldostnik, ki g igr špnski p vc Hoslito fbrurj ob 9.30 in 2. fbrurj ob 6 uri - nmški brvni film SKRIVALI~čE INKOV; pustolovski film po romnu Krl My. 22. fbrurj ob nmški ski brvni film IMENUJEJO ME TU JEC; isklci skritg zkld in njihovi nsprotniki vs bodo s svojimi kcijmi gotovo rzvdrili. 22. fbrurj ob nmški brvni film PRIDI, PRIDI LJUBA MO JA; film prikzuj sks skozi stoltj. Z mldino nprimrn! 25. fbrurj ob itllljn ski brvni film SERAFINO; Andri nno Clntno nstop v zbvni komdiji. 27. fbrurj ob dnski brvni film JAZ, tenska - 2. dl; drm žnsk v sodobnm svtu. 28. fbrurj ob 6 uri in itlijnski brvni film DVOJNI OB RAZ; npt kriminlk. Smučrski skoki n Rkku Srdi jnurj j prirdil smučrski klub Crknic skupj z občinsko konfrnco Zvz mldin Crknic odprto občinsko prvnstvo v smu črskih skokih n ptindvjstmtrski skklnici n Rkku, li ntnčnj v Dovch~ Dv dni prd npovdnim tkmovnjm s j prič lo vrm slbšti in v tkm rzpoložnju smo pričkli mglno ndljsko jutro, ki ni bilo nič k j rzvsljivo z mld skklc, ki so s zbrli n zltišču skklnic. Smučrji so s pričli nustršno spuščti po zltišču, d bi pokzli vs svoj pogum, vso svojo mldostno zgnnost v blm nročju ltošnj zim. Zplvli so skozi zrk, ni bolj, drugi mnj uspšno, nktri so prs kočili clo mjo dvjstih mtrov. Tudi pdcv ni mnjklo. Ob psti uri s j zčlo zrs. Njprj so s spustili po zltišču prdtkmovlci (prv tko kot n vlikih tkmh), potm p kr po vrsti.. V prvi sriji st si prvo msto dlil, nurdno svd, Jnz žnidršič iz Crknic in Ivn Brg z Rkk, po drugi sriji j vodil Brg. v trtji p j žnidršič povdl z njdljšim skokom - 22 mtrov. Odličn slog in dolžin st mu prinsl zmgo in nslov l tošnjg njboljšg smučrs kg skklc v crkniški občini. Drugi j bil Brg, trtji p Arko, ob z Rkk. Zmgovlc j dobil v trjno lst pokl, prvi trij p diplomo. Ekipno j zmgl Rkk, tokrt ž drugič _ in tko spt dobil prhodni pokl. Z usplo orgnizcijo "tkmovnj imjo vskkor vliko zslug m ldi z Dovc in konstruktor skklnic Svtozr Prudič, ki j ob tj priložnosti dobil tudi diplomo z svoj trud, ki g j vložil v dlo ob tj prirditvi. Omniti morm š. to, d iz Strg trg in Nov vsi ni prispl nobn prijv, čprv j v th krjih ziblk smučrstv. Zkj? Mr ni mldih li p jih vodstv vških ktivov n znjo zintrsirti z to djvnost? Triindvjstltni J nz Znidršič mi j v pogovoru zupl:» Skčm ž od mldg. T šport mi j nkko p rirsl k srcu. Vsl sm dnšnjg usph š toliko bolj, kr ni dosžn n domčm trnu in kr j ngjlo vrm. Tudi jz, kot vsk mld skklc si žlim, d bi nkoč zplvl skozi zrk tudi izvn nš občin. Sj vš, sn vskg skklc j Plnic. Vzornik nimm, vzornik mi j vsk športnik in skklc in obnm nihč, skčm iz osbng zdovoljstv in v lstno vslj.«po toplm čju in mtici, ki so jo dobili vsi tkmovlci, s j rzvzl jzik tudi ostlim. Vsi p so si bili dini v žlji, d bi s prihodnj lto spt srčli n podobnm tkmovnju. Z. Trošt V SPOMIN 23. jnurj 97 j bolstno odjknil novic, d j trgično prminil nš dlvc Mrjn Kov č. Mrjn j bil str komj 36 lt; zpustil j žno, hčrko in sin. Prd dvnjstimi lti s j zposlil v Tovrni pohi~tv Crknic. V zdnjm čsu j dll v montžnm oddlku. Bil j dobr dlvc, tovriš in sodlvc. Smo lto dni mu j usod nmnil uživti srčo v družinskm okolju v hiši, ki si jo j zgrdil z njmu lstno pridnootjo in trdo žljo po lstnm domu. Z Mrjnovo smrtjo j nš kolktiv izgubil ng izmd tistih dlvcv, ki so si v prvih vrsth prizdvli z včjo produktivnost dl, z rlizcijo plnskih nlog, z lpš življnj vsh zposlnih. Tkg bomo ohrnili v trjnm spominu. V SPOMIN Po dolgi in mučni bolzni j 30. dcmbr 970 umrl nš upokojnk Angl POTOčNIK, rojn 3. pril 908 iz Mrtinjk. V Tovrni pohištv Mrtinjk j bil zposln njst lt, nzdnj v oddlku strojno brušnj. Potočn ikov j bil md dlvci, p tudi md vščni, zrdi vdno vdrg nsmh priljubljn. Bil j vstn in pridn dlvk in tk nm bo ostl tudi v spominu. V SPOMIN. 25. dcmbr 970 j ugsnilo življnj nš upokojnk Mrij KOVAč iz Grhovg, po domč Tonkov. Kovčv j svoj sdmdsto lto prznovl 0. oktobr 970. V Tovrni pohištv Mrtinjk j bil nzdnj zposln kot s nžilk v uprvnih prostorih. Invlidsko j bil upokoj n 30. pril 960. Pri svojm dlu v tovrni j bil ndvs vstn ln nm bo ostl v lpm spominu. Kolktiv IL -