SPORAZUMEVANJE IN JEZIKOVNE ZVRSTI 1. dvosmerno ustno enosmerno ustno dvosmerno ustno enosmerno pisno 2. SPOROČEVALEC NASLOVNIK A Miha Mihovi sošolci/

Transkripcija

1 SPORAZUMEVANJE IN JEZIKOVNE ZVRSTI 1. dvosmerno ustno enosmerno ustno dvosmerno ustno enosmerno pisno 2. SPOROČEVALEC NASLOVNIK A Miha Mihovi sošolci/dijaki (Mihovega razreda) B radijski/televizijski napovedovalec, radijski poslušalci/televizijski C Č predstavnik založbe/knjigarne/knjižnega kluba mati/oče/starši Jureta Mencingerja gledalci naročniki knjige Juretov razrednik 3. VIDNI PRENOSNIK: c, č SLUŠNI PRENOSNIK: a, b 4. b) a) Besedili A in B sta javni, besedili C in Č pa sta zasebni. c) Besedilo Č je dvogovorno, in sicer pobudno. Tudi besedilo C je lahko odziv na pritožbo naročnika. č) Besedilo Č ni publicistično. 5. a) petek, 4. april, spletna stran Osnovne šole Srednja vas b) spletni/internetni, objave c) NEBESEDNI SPREMLJEVALEC VLOGA fotografija pritegne pozornost bralcev, dodatno ponazori temo besedila velike tiskane črke krepki tisk različna velikost pisave barvna podlaga 6. Prepovedano skakanje v vodo!/ne skačite v vodo! Pripnite se. Pridi sem/k meni. Območje signala brezžičnega omrežja 7. I., 2., c) II., 4., a) III., 1., č) IV., 3., b) (zbiranje starega papirja) Izpostavlja(jo)/poudarja(jo) dele besedila, omogoča(jo) boljšo preglednost 8. a) Rok in njegov prijatelj/znanec/brat/sošolec./prijatelja./najstnika./računalniška navdušenca.

2 b) O popravilu računalnika. c) 6. č) dvogovorno, dvosmernem; zasebno, v ozkem krogu sogovorcev; neuradno/enakovredna d) računalnik, grafična kartica, računalnik, igričar, delovati, matična plošča, posodobiti, popravljati, igra e) Računalništvo. f) Neuradni. g) Žargon. h) V zasebnih neuradnih pogovorih med strokovnjaki/poznavalci področja. 9. knjižni zborni jezik sleng knjižni pogovorni jezik knjižni pogovorni jezik narečje/pokrajinski pogovorni jezik knjižni zborni jezik 10. Vstaviti zemljevid z vpisanimi številkami (vzeti iz Splošne mature, 11. naloga, str. 11) 11. gorenjska, štajerska, štajerska, primorska, koroška, rovtarska, rovtarska, panonska GLASOSLOVJE S PRAVOREČJEM 1. i, e, ɛ, a, ͻ, o, u, ə m, n, l, r, v, j b, d, g, z, ž, dž p, t, k, c, č, f, s, š, h oglatem 2. OZKI e [e] vreti, zmes, kreda, plezati, vera ŠIROKI e [ɛ] met, veslo, peči, študent, Vera 3. srna, deska, megla, dež, lovec, torek, skrb Kadar mu sledita zvočnik [r] in vsaj še en soglasnik. 4. OZKI o [o] proga, krona, volja, zvočnik, vroč ŠIROKI o [ᴐ] roka, skok, širok, moški, šopek 5. televizija, nogomet, živinozdravnik, neumen, praded, poslovanje, mednaroden, samozavest, zunanji, predračun Dvonaglasnice: živinozdravnik, praded, samozavest, predračun 6. a) SSKJ/SSKJ 2. b) Za naglasno mesto obstajata dve možnosti: [u] ali [o]

3 ni pravila, prosto 8. a) so, si b) ne, mu c) sem, ki, mi, je č) se, ali, pa, ne 9. VEZNIK PREDLOG POMOŽNI GLAGOL biti NIKALNICA breznaglasnice, naslonke/klitike ki, ali, pa sem, je ne, ne 10. a) [w]/[u] b) [v] c) [ʍ]/[u] č) [v] d) [w]/[u] e) u 11. IZGOVORIMO GLAS [l] general, kopalnica, skala, Portugalci 12. IZGOVORIMO SKLOP [lj] ali [nj] volja, Sonja, sklanjatev, Celje IZGOVORIMO GLAS [u ] sol, stol, volk, polnoč, rahel, piščalka IZGOVORIMO SAMO ZVOČNIK [l]/[l'] ali [n]/[n'] vesoljski, bolj, panjski, Kranj, cilj, Dolenjska 13. [s] [k] [dž] [t] [t] [š] [tc]/[c] [is]/[iš] [ts]/[ct][tp] [p] [g] Premena/prilikovanje/asimilacija po zvenečnosti. 14. a) rokomet b) [gol] c) [man] č) [stəbər] 15. a) Z seboj uzemi dovolj tekočine. S, vzemi b) Sonce vshaja ob šestih. vzhaja c) Pismo je rastrgala na koščke. raztrgala č) Pogovarjal se je s tremi možkimi. moškimi d) H babici bom otpotoval z vlakom. K, odpotoval e) Ne morem zlezti na drevo. zlesti f) Ne bom se več udeleževal tekm strelskega možtva. tekem, moštva g) Gdo prihaja? Kdo h) Na polico je priletel golop. golob

4 16. KDO? S KOM? H KOMU? brat z bratom k bratu guvernanta z guvernanto h guvernanti Tomaž s Tomažem k Tomažu Erik z Erikom k Eriku Kamničan s Kamničanom h Kamničanu motor z motorjem k motorju govedo z govedom h govedu ograja z ograjo k ograji 17. [ijᴐ] [ijᴐ] [ijᴐ] [ijᴐ] 18. [e] [i] [č] [rdo] 19. a) padajoča b) vzklična c) padajoča č) rastoča d) vzklična e) padajoča f) rastoča PRAVOPIS 1. Rada bi se mu zahvalila. Kdaj ste se vrnili z izleta? Zlatarna Gospa Lucija Frančič Stari trg Maribor Dovolj mi je tega! Zdravstvena postaja Vprašal me je, ali sem zadovoljen s ponudbo. Prodaja vstopnic in informacije začetku, napisi, naslovi, končnega ločila/končnih ločil 2. IMENA BITIJ ZEMLJEPISNA IMENA STVARNA IMENA NASELBINSKA NENASELBINSKA Šmartno pri Litiji Pod svobodnim Slovenska Bistrica soncem Črna na Koroškem Ne joči, Peter Nova Gorica Ivan Brez dežele Ludwig van Beethoven Sedeči bik Josipina Urbančič Turnograjska Janez Svetokriški dr. Miha Kovač Združene države Amerike Eifflov stolp Julijske Alpe Buckinghamska palača Ulica bratov Učakar 3. a) Ustavili smo se v prijetni gostilni, ki se imenuje Pri treh hrastih.

5 b) Ustavili smo se v majhni vasici, ki se imenuje Pri Treh Hrastih. Utemeljitev: V večbesednih stvarnih lastnih imenih z veliko začetnico pišemo samo prvo besedo, v naselbinskih zemljepisnih lastnih imenih pa vse besede (razen besed mesto, vas, selo, trg in neprvih predlogov). 4. a) Spet se bomo srečali ob naslednjem božiču. b) Letošnji Prešernov dan smo izkoristili za izlet v Vrbo. c) Po prvi spomladanski luni praznujemo veliko noč. č) Od leta 1992 je Marijino vnebovzetje dela prost dan. Utemeljitev: imena praznikov pišemo z malo začetnico razen tistih, katerih prva beseda je svojilni pridevnik, izpeljan iz imena ali priimka. 5. a), c), č) 6. Stičnost ločil je pravilo o tem, kako delamo presledke pred ločili in za njimi. a) Rekel je:»hodite počasi in naberite naslednje plodove: kostanj, lešnike in žir.«b) Vlak Celje Zidani Most odpelje ob c) Za krepitev imunske odpornosti je najboljši C-vitamin. č) Naši košarkarji so zmagali s 105 : Polnopomenske besedne vrste so a samostalnik, b pridevnik, c glagol, č prislov. Lahko tudi brez vejic in pike. 8. Podčrtajte ustrezna zapisa tvorjenke s števnikom in s črko. a) stoletnici, 100-letnici b) C-vitamina 9. s premim govorom Janez mi je rekel, da mi sicer ne zaupa, ker sem ju z Ano že večkrat pustil na cedilu, vendar me bo kljub temu ubogal. 10. a) DA Pred vezalnim veznikom in vejice ne pišemo. 2 b) NE Pogledala je proti stari obleki, ki jo je potegnila z dna omare, in se namrdnila. Prilastkov odvisnik z vejico omejimo na obeh straneh. 3 c) NE Obleka, ki je ležala na dnu omare, je bila stara, zato je ni hotela več obleči. Prilastkov odvisnik z vejico omejimo na obeh straneh. Pred posledičnim veznikom zato pišemo vejico. 3 č) DA V enostavčni povedi ne pišemo vejice. 1

6 11. a) Hitel je, kot da mu gre za življenje. d) Delali so se, kot da me ne vidijo. kadar uvaja odvisni stavek 12. a) Zakaj ima toliko ljudi težave s pravilno knjižno izreko? padajoča intonacija b) Ta človek je popolnoma znorel! vzklična intonacija c) Vprašal me je, ali se bom udeležila prireditve. padajoča intonacija č) Ali si pripravil vse potrebno za ekskurzijo? rastoča intonacija 13. a) Zanimalo nas je, ali bomo šli na končni izlet. Pred veznikom ali, ki uvaja odvisnik, vejico pišemo. b) Pred vezalnim veznikom pa vejice ne pišemo. c) Pred ločnim veznikom ali vejice ne pišemo. č) Mačeho je spoštoval, kakor da bi bila njegova rodna mati. Pred veznikom kakor, ki uvaja odvisnik, vejico pišemo. d) Ponudili smo jim veliko zanimivih možnosti, pa se ni nihče odzval. Pred protivnim veznikom pa vejico pišemo. e) Pred veznikom kakor, ki ne uvaja odvisnika, vejice ne pišemo. f) Medtem ko sem gledal televizijo, se pospravljal. Med glavnim in odvisnim stavkom vejico pišemo. g) Nismo mogli ugotoviti, zakaj je izginil. Med glavnim in odvisnim stavkom vejico pišemo. 14.»Ne morem več hoditi, ker sem si poškodovala koleno,«je odgovorila Julija.»Ne morem več hoditi,«je odgovorila Julija,»ker sem si poškodovala koleno.«15. DRŽAVA/MESTO SLOVENSKO POIMENOVANJE DRŽAVA/MESTO SLOVENSKO POIMENOVANJE Bayern Bavarska Paris Pariz England Anglija Praha Praga Deutschland Nemčija Pula Pulj Gorizia Gorica Rijeka Reka Graz Gradec Scotland Škotska Klagenfurt Celovec Trieste Trst Österreich Avstrija Venezia Benetke Villach Beljak Wien Dunaj narodnostnem/etničnem ozemlju, zgodovinsko, politično 16. MEDNARODNI GLASBENI IZRAZI fortissimo adagio allegro POIMENOVANJA VOZIL STROKOVNI IZRAZI OSTALO hyundai peugeot airbus nissan boeing curriculum vitae ad acta špageti šov najlon džus pica špageti, šov, najlon, džus, pica 17. tritisočosemstodvainsedemdesetega petnajst tisoč dvesto štiriinšestdeset vrstilni, skupaj, glavni, enice in desetice ter stotice skupaj, ostalo pa narazen 18.

7 DA NE pre br s ka ti NE opo ro ka DA NE lo vo ri ka NE Mün chen 19. a) in tako dalje d) tako imenovani b) Republika Slovenija e) samostojni podjetnik c) kilogram f) Natrijev klorid č) Finančna uprava Republike Slovenije g) Slovenska akademija znanosti in umetnosti FURS, SAZU 20. Nada Kobal Stritarjeva ulica Ljubljana Pohištvo, d. o. o. Dolenjska cesta Ljubljana Ljubljana, Spoštovani! (ali Spoštovani,) Prijavljam (ali prijavljam) se na razpis za delovno mesto tehnične sekretarke, ki ste ga objavili v včerajšnji izdaji časopisa Delo. Leta 2016 sem končala srednjo ekonomsko šolo v Ljubljani, takoj po opravljeni poklicni maturi sem se zaposlila v zasebnem podjetju, ki se je ukvarjalo s trgovanjem z lesom. Delo je bilo zanimivo in raznoliko, vendar se je letos lastnik odločil, da sedež podjetja preseli na Obalo, ker je želel poslovati bližje Luki Koper. Sama se nisem bila pripravljena preseliti iz Ljubljane, zato sem podjetje po letu in pol morala zapustiti. Kljub temu menim, da sem v tem času pridobila pomembne delovne izkušnje. Delo v lesarski panogi se mi je vedno zdelo zelo zanimivo, zato sem prepričana, da bi bila zaposlitev v vašem podjetju, ki se ukvarja s podobno dejavnostjo kot moj prejšnji delodajalec, zame poseben izziv. Sem delavna, natančna in rada sodelujem z drugimi. Upam, da me boste povabili na razgovor in se o mojih vrlinah tudi osebno prepričali. V pričakovanju vašega odgovora vas lepo pozdravljam. Nada Kobal Priloge: maturitetno spričevalo(,) priporočilo prejšnjega delodajalca(,) potrdilo o opravljenem računalniškem tečaju(.) BESEDOSLOVJE IN BESEDOTVORJE 1. a) 'rastlina brez listnega zelenila, navadno s klobukom in betom' b) 'prožen, luknjičast predmet, ki vpija vodo' c) 'rastlina zajedavka, zlasti na bukvah ali brezah' č) 'kar je po obliki podobno gobi' večpomenka, so vsi našteti pomeni sorodni in zapisani v istem slovarskem sestavku. 2. grad večpomenka in enakozvočnica

8 živalstvo stopinja atom kamenina enopomenka večpomenka enopomenka enopomenka 3. a) trenirk b) morete c) delovni č) opravičil d) Upravičeno e) oživiti f) Preučil 4. Po smislu, npr.: a) Sedaj lahko greste domov. Dobili smo zelo lahko nalogo. b) Ura je bila enajst. Sonja je bila doma. c) Ljudje so se od nekdaj spraševali, kako je nastal svet./bil je svet in pobožen mož. Če se ne bom znašel, bom že koga vprašal za svet./o tem mora najprej razpravljati še svet zavoda. č) Ostalo nam je še precej denarja. Samo malo počakaj, precej pridem. d) Zamudila sem jutranji avtobus, zato sem bila zelo pozna. Martin pozna veliko ljudi v mestu. 5. voz voziček voznik voziti vozniški prevoz vozel vozelček vozlati zavozlati vozlanje vozlišče vozlan 6. drobno veliko ženska/soproga moški/mož, soprog radoveden, vedoželjen nezvedav početi počivati 7. Po smislu, npr.: pisalo, papir, radirka, šilček Mali voz, Veliki voz, Orion, Kasiopeja 8. galerija plin 9. a) Slovarja slovenskega knjižnega jezika/sskj/sskj 2, Slovenskega pravopisa (2001) b) Beseda dolina je samostalnik ženskega spola, končnica v rodilniku ednine je -e, naglašen je drugi samoglasnik v besedi ([i]), ki je dolg. c) Iron. ironično, ekspr. ekspresivno č) ima frazeološko gnezdo, d) alpinistika, geografija e) Beseda Dolina je samostalnik ženskega spola, in sicer zemljepisno lastno ime, končnica v rodilniku ednine je -e, naglašen je drugi samoglasnik v besedi ([i]), ki je dolg.

9 f) Vrstni pridevnik, tvorjen iz besede Dolina, tvorimo s pripono -ski in ga pišemo z malo začetnico. Ime prebivalca tvorimo iz besede Dolina s pripono -čan, ime prebivalke pa iz imena prebivalca s pripono -ka. Oboje pišemo z veliko začetnico. f) Iz besedne zveze se tvori vrstni pridevnik, ki se piše z malo začetnico. Lastno ime prebivalca in prebivalke se piše z veliko začetnico. 10. a) Iz Etimološkega slovarja (Marka Snoja). b) Beseda zrak se je pojavila v 16. stoletju, beseda ozon pa v 19. stoletju. c) Beseda zrak je domača, saj izvira iz praslovanščine oz. praindoevropščine. Beseda ozon je prevzeta iz sodobnih evropskih jezikov, izvira pa iz grščine. č) Po smislu, npr.: Plast ozona v stratosferi je pomembna za zaščito pred ultravijoličnim sevanjem. 11. PREVZETA BESEDA PISNA PODOMAČITEV Cockta toyota piano Horatius Horac/Horacij White House Bela hiša euro evro jazz džez disco disko Cockta ime blagovne znamke, toyota ime vozila, piano mednarodni glasbeni izraz 12. F A D E G B Ustrezne so v znanstvenih besedilih, ki so namenjena ozkemu krogu strokovnjakov, manj ustrezne pa v poljudnoznanstvenih in publicističnih besedilih, ki so namenjena širokemu krogu bralcev, poslušalcev oziroma gledalcev. 13. Ob cesti so namontirali nizkoenergetske lučice z LED-tehnologijo, ki so ne samo privlačnega videza, ampak tudi ponucajo precej manj energije kot klasične luči. a) Neprimerno. b) namestili, luči, porabljajo/porabijo Ustreznejše je besedilo s slogovno nezaznamovanimi besedami, saj je besedilo javno. c) V praktičnosporazumevalnih besedilih in v neuradnih zasebnih strokovnih pogovorih. 14. Podčrtajte frazeme in jih razložite. a) Vstala je z levo nogo. Slabo je razpoložena. b) Nasvet sem si vzel zelo k srcu. Nasvet sem sklenil upoštevati. c) Kovačeva kobila je zaenkrat še bosa, a prišel bo dan, ko bom svoje ideje uresničila. Za svojce še nisem poskrbela, a prišel bo dan, ko bom svoje ideje uresničila. č) Že z zunanjo podobo bo kupcem začel pihati na dušo. Že z zunanjo podobo bo kupcem začel prigovarjati/kupce začel prepričevati. 15.

10 a) Bil je fant od fare. b) Zelo nam je pri srcu. c) Kadar mačke ni doma, miši plešejo. Frazeme pogosto najdemo v praktičnosporazumevalnih, publicističnih in umetnostnih besedilih. 16. a) V biologiji ter v anatomiji in fiziki. O tem nas poučijo označevalci/kvalifikatorji. b) Strokovnjaki s posameznega področja pri tvorbi strokovnih besedil. c) Po smislu, npr.: strokovno poročilo, poljudnoznanstveni članek, dokumentarna oddaja. 17. NETVORJENE BESEDE pero avto vaščan listje gibati se glasben TVORJENE BESEDE a) per-o, avt-o b) vaščan prebivalec vasi, listje skupina listov, gibati se delati gibe, glasben tak, ki je povezan z glasbo c) vas-čan, list-je, gib-ati se, glasb-en č) izpeljanke 18. pesnik Čehinja kamenje seveda vročiti črnolas speljati črno-bel 10-metrski/desetmetrski svetlolaska predmestje sopotnik turističnoinformativen/turističnoinformativni okence podčastnik dolgonog igralec igranje izpeljanka izpeljanka izpeljanka sklop izpeljanka zloženka sestavljenka zloženka zloženka izpeljanka izpeljanka sestavljenka zloženka izpeljanka sestavljenka zloženka izpeljanka izpeljanka 19. a) zdravnica b) zdravilo c) zdravje 20. avtocesta, dvodneven, nadvoz, podpredsednik, zasijati, najbrž, protibolečinski Večnaglasnice. OBLIKOSLOVJE PREGIBNE BESEDNE VRSTE 1. PRVA POVED SAMOSTALNIK šoli, rečeh rana DRUGA POVED

11 PRIDEVNIK zanimivih sveža GLAGOL se pogovarjamo boli PRISLOV pogosto zdaj PREDLOG v, o VEZNIK ker ČLENEK še MEDMET av 2. samostalnik, pridevnik, glagol, prislov predlog, veznik, členek, medmet samostalnik, pridevnik, glagol prislov, predlog, veznik, členek, medmet 3. Piran je pristaniško mestece na slovenski obali, ki leži na rtu Piranskega polotoka. Njegova idilična podoba je prepoznavna večini Slovencev. Poseben čar mu dajejo ozke ulice in tesno stisnjene hiše, na griču pa mestu dominira cerkev z visokim zvonikom. Piran je rojstno mesto violinista in virtuoza Giuseppeja Tartinija, po katerem je poimenovan osrednji trg. Najstarejša ohranjena zgradba na Tartinijevem trgu je bila zgrajena sredi 15. stoletja in velja za najlepši primerek beneškogotske arhitekture v Piranu. Piran m., im., ed. mestece s., im., ed. obali ž., mest., ed. rtu m., mest., ed. polotoka m., rod., ed. podoba ž., im., ed. večini ž., daj., ed. Slovencev m., rod., mn. 4. kava srebrnina vino SNOVNA IMENA SKUPNA IMENA POJMOVNA IMENA divjad sadje grmovje Vse naštete besede imajo samo ednino, torej so neštevni edninski samostalniki. svoboda mir ljubezen optimizem 5. jabolko, kostanj, sliva, paradižnik, paprika, krompir, češnja, hruška, česen, jagoda, čebula, oreh 6. Beltinci m. pljuča sr. škarje ž. vislice ž. naočniki m. vrata sr. Gorjanci m. hlače ž. možgani m. drva sr. vilice ž. Adlešiči m. 7. Linhart, Joyce, Kosovel, Koseski, Petrarka, Menart, Prešeren, Dostojevski, Puškin, Rimbaud Posamostaljene pridevnike moškega in srednjega spola prepoznamo po končnici -ega v rodilniku ednine (Koseskega, Dostojevskega). 8. Starka je imela razbrazdane roke. Nadela si je kotalke in odbrzela po ulici. Pri parnih organih, oblačilih in obuvalih ter napravah namesto dvojine uporabljamo množino.

12 9. a) NUK/NUK-u b) MGL/MGL-jem c) AGRFT/AGRFT-ju č) SNG/SNG-ja tretji, ničto, prvi, vezaj 10. a) mater b) oči c) drvmi č) otroki d) tlemi/tli e) zob f) Franceljna g) sinovoma h) gospe i) drvi/drvmi j) mostove 11. a) Danes bo po mene prišla babica. pome b) Z nečem se ukvarjajo že celo dopoldne. nečim c) Kogar še ni v šoli? Koga č) Z nikom ne morem govoriti o svojih težavah. nikomer d) Prosim, ne ozirajte se okoli vas. sebe e) Onadve ves čas klepetata. onidve f) Prinesel sem njim darila. jim g) Dobro živi, komu je malo zadosti. (slovenski pregovor) komur 12. čudovitejši najčudovitejši dražji najdražji bolj zelen najbolj zelen prečudovit/izjemno čudovit predrag/noro drag strupeno zelen 13. a) poceni b) poceni c) roza č) roza V: a) tožilnik, b) orodnik, c) mestnik, č) rodilnik. Pridevnika poceni in roza imata v vseh sklonih ničto končnico. 14. petstodvainosemdeseta stran šestinštirideset tisoč dvesto osemnajst prebivalcev šestinštiridesettisočdvestoosemnajsti potnik v letošnjem letu dva tisoč osemsto štiriinšestdeset metrov Število samostalnika pri glavnih števnikih se ravna po zadnji števki, pri vrstilnih pa je samostalnik vedno v ednini. 15. a) njeno, svojo b) njune c) njegov, svojega č) njihovim

13 16. GLAGOL GLAGOLSKI VID VIDSKI PAR zožiti dov. zoževati/ožiti nasmejati se dov. smejati se pripisati dov. pripisovati cvreti nedov. ocvreti vreči dov. metati razbijati nedov. razbiti 17. POVEDNI NAKLON POGOJNI NAKLON VELELNI NAKLON SEDANJIK: uporabljaš SEDANJI POGOJNIK: uporabljal(a) bi/bi uporabljal(a) VELELNIK: Uporabljaj PRETEKLIK: uporabljal(a) si/si uporabljal(a) PREDPRETEKLIK: uporabljal(a) si bil(a)/si bil(a) uporabljal(a) PRIHODNJIK: uporabljal(a) boš/boš uporabljal(a) 18. a) Ne boste smeli zapustiti stavbe. b) Dijaki ne pospravljajo telovadnice. c) Profesorica ne razlaga snovi. č) Spet niso odprli okna. V rodilniku. 19. a) Prosim, ne odpiraj vrat. b) Ne glejte skozi okno. c) Na izlet ne jemljite dežnika. č) Luka, ne jej sendviča. dovršni, nedovršni 20. a) vstati b) pogledat c) ostati č) postreč d) pomisliti e) preverit f) verjeti g) speči nedoločnik namenilnik, premikanja PRETEKLIK POGOJNIK: uporabljal(a) bi bil(a)/bi bil(a) uporabljal(a) 21. a) Vedno se je zanašal na svojo hčero. hčer b) Obiskala nas je soseda, katera že dve leti živi v Nemčiji. ki c) Zagledala je svojo mati in brata. mater č) Ne ugasni radia. ugašaj d) Srečal sem ga pri gospi Kovač. gospe e) Skuhali smo breskvin sok. breskov

14 OBLIKOSLOVJE NEPREGIBNE BESEDNE VRSTE 1. NAPOVED ZA SLOVENIJO Danes bo oblačno, zjutraj bo po nekaterih nižinah megla. Predvsem na severovzhodu bodo še možne rahle padavine. Pozno popoldne in zvečer bo predvsem v severni Sloveniji zapihal veter severnih smeri. Najvišje dnevne temperature bodo od 2 do 7, na Primorskem do 11 C. Jutri bo sprva oblačno in suho, popoldne pa bo več jasnine. Pihal bo veter severnih smeri, na Primorskem šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -6 do -1, ob morju okoli 2, najvišje dnevne od 4 do 8, na Primorskem do 12 C. časovni 2. a) Od kod, Od nikoder b) Do kod, Do koder c) kadar, Ko 3. a) na to b) nato c) zato č) za to d) pozimi e) ponoči f) Po noči Skupaj pišemo prislove, narazen pa predložne zveze. 4. a) hladneje b) hitreje c) najviše/najvišje č) najgloblja 5. s, na, v, s, V, na, iz, s, na Različico s uporabljamo pred besedami, ki se začnejo na nezveneči nezvočnik (p, t, k, c, č, f, s, š ali h), predlog z pa pred vsemi ostalimi. Predlog iz uporabljamo za izražanje premikanja iz notranjosti navzven in je par s predlogom v, s/z pa za izražanje usmerjenosti stran od nekoga ali nečesa in je par s predlogom na. 6. k, k, h, h, k, k Različico h uporabljamo pred besedami, ki se začnejo s črkama k ali g, predlog k pred vsemi ostalimi. 7. a) Predavanja se pričnejo 1. oktobra, in sicer ob 9. uri. vejica loči stavka v pojasnjevalnem priredju b) Bili so nemirni, kakor da nekaj pričakujejo. vejica loči odvisni stavek od glavnega/osnovnega c) Govoril je, ne da bi prej razmislil. vejica loči odvisni stavek od glavnega/osnovnega č) Prepotovali smo Avstrijo, Švico in Nemčijo. vejica loči naštevalne enote, pred in je ne pišemo d) Ta ni niti visok niti suh. vejice v stopnjevalnem priredju ne pišemo e) Medtem ko smo mi brali, so drugi pripravljali razstavo. vejica loči odvisni stavek od glavnega/osnovnega f) Suh si kot trlica. vejice pred kot, ki ne uvaja odvisnika, ne pišemo g) Ali se uči ali obesi šolo na klin! vejice pred ločnim ali ne pišemo h) Dela se, kot da vse ve in zna. vejica loči odvisni stavek od glavnega/osnovnega i) Ne maram ne sadja ne zelenjave. vejice v stopnjevalnem priredju ne pišemo j) Predstava bo v soboto, 23. maja. vejica loči dostavek od glavnega/osnovnega stavka

15 PRIREDNI VEZNIKI in (sicer) in niti niti ali ali ne ne PODREDNI VEZNIKI kakor da ne da (bi) medtem ko kot kot da 8. a) ni vejice pred in b) Juho smo pristavili na močan ogenj, in ker nismo bili pozorno, je prevrela. c) Za prilogo smo pripravili solato iz žit, in ker jih nismo skuhali pravočasno, je bila solata še topla. č) Tudi s sladico so bile težave. Čokolado za kremo smo preveč stopili, in da bi bila zadrega še večja, se je smetana sesirila. d) Bili smo žalostni in če nam na pomoč ne bi priskočila mama, bi ostali brez kosila. Vejico pred in pišemo, kadar mu sledi podredni veznik. 9. a) ni vejice b) Zakaj se obnašaš, kot da me vidiš prvič? c) Hodili so, kakor da se jim nikamor ne mudi. Vejico pred veznikoma kot in kakor pišemo, kadar uvajata odvisni stavek/stavek z osebno glagolsko obliko. 10. a) Tiho so se pogovarjali, namesto da bi poslušali razlago. b) Vse moram opraviti sam, medtem ko se drugi zabavajo. c) Gledala me je, kot da me vidi prvič. č) Oglasili se bomo, brž ko pristanemo na letališču. d) Zapeli so, takoj ko so jo zagledali. (Če takoj razumemo kot prislov, lahko tudi: Zapeli so takoj, ko so jo zagledali.) V povedih z večbesednimi vezniki pišemo vejico vedno pred prvim veznikom. 11. a) ni vejice b) Delo moramo opraviti do večera, kajne? c) ni vejice č) Seveda, takoj bomo odhiteli na pomoč. d) ni vejice e) Zagotovo bodo prišli. f) Ne, s tem se res ne strinjam. g) ni vejice Členke od preostalega dela povedi ločimo z vejico, kadar so v vlogi pastavka. Členkov, ki izražajo stopnjo prepričanja o čem, od preostalega stavka ne ločujemo z vejico. 12. a) Skoraj bi nas premagali. b) Samo/Le Matej je bil tiho. c) Poleg Mete je priznanje dobil tudi/še Anej. č) Morda/Mogoče bo poklical. d) Da./Seveda./Zagotovo. e) Gotovo/zagotovo bom zmagal. 13. a) Dring dring, ura je pet!

16 b) ni vejice c) Ojej, kaj pa zdaj? č) Pst, tišina! d) Joj, da ti tega nismo povedali prej! e) Glej, Mojca, to ni prav. Medmete ločimo z vejico, kadar so na začetku ali koncu povedi v vlogi pastavka. 14. PRIDEVNIK ŠTEVNIK GLAGOL VEZNIK PREDLOG ČLENEK tropska divja arabski različne arabskem živahne 7./sedmem ena prvi in (od) katerih da ki kadar še verjetno 15. kolesarstvo šport dejstvo zraku snežink možnost teza Sloveniji»Matkurja«popek jugu sneg obalo žičničarji obala oaza smučarje snegec kolesarje blato je uspeva je bil (prenesen) so pravi so opazili so postale so požrle SAMOSTALNIK PRIDEVNIK GLAGOL ČLENEK zimski še podana le veseli že kolesarska res velika da drugačna zgolj lepi beli belo ni visi ne drži se spomnimo živimo ima vidijo so pobeli se zgodi je ni je je je v od v o od po na z SKLADNJA IN NADPOVEDNA SKLADNJA 1. a) vroča čokolada s smetano postati utrujen tam doli pred predstavo določilo jedro določilo jedro določilo jedro določilo jedro visok in močan jedro jedro b) podredno, priredno c) predloga, samostalnika, predložna besedna zveza

17 č) SAMOSTALNIŠKA PRIDEVNIŠKA GLAGOLSKA PRISLOVNA vroča čokolada s smetano visok in močan postati utrujen tam doli 2. Prašek za puding, kakav in sladkor gladko zmešamo s hladnim mlekom. Nato mleko zavremo, ga odstavimo ter.. /////// ///////// /////. vmešamo pripravljeno zmes in na koščke nalomljeno temno čokolado. Na zmernem ognju mešamo še 2 do 3 minute... //////////////////// ////////// Vročo čokolado nalijemo v skodelice in postrežemo.. ////////////.. 3. Po smislu, npr.: a) Mokro cestišče je pogosto vzrok za nesrečo./sesalnik omogoča mokro čiščenje. b) Sadje je mokro. 4. 4, 2, 4 Število stavkov določimo glede na število povedkov oz. osebnih glagolskih oblik. 5. a) Z našo trenutno telesno pripravljenostjo usklajeno gibanje bo okrepilo mišice in sklepe. b) Gibanje, usklajeno z našo trenutno telesno pripravljenostjo, bo okrepilo mišice in sklepe. 6. a) trpnik b) trpnik c) tvornik 7. a) Spis še ni bil napisan./spis se še ni napisal. b) Vaja je izvajana doma./vaja se izvaja doma. c) Prepoved so (ljudje) sprejeli z negodovanjem. č) Odločbo sem dal/smo dali/so dali na pošto v sredo. d) Pretvorba v trpnik ni mogoča. 8. Spisa mi ni treba napisati do srede. Nočem na koncert! Zakaj se ne vidimo pogosteje? Ne odhajajte še spat! Jutri ne bomo mogli dolgo spati. Niso odnesli vseh knjig. Ničesar nismo naredili pravilno. Nikogar ni pred vrati. Nihče ni pretekel proge. 9. a) velelna poved; vzklična intonacija b) vprašalna poved; rastoča intonacija c) vprašalna poved; padajoča intonacija č) vzklična poved; vzklična intonacija..

18 10. a) V zimskem obdobju, ko je vreme večinoma slabo in pogoji niso prilagojeni zunanjim aktivnostim, veliko ljudi opusti časovna odvisnika, povezana z vezalnim priredjem telesno aktivnost in se prepusti zimskemu razvajanju. vezalno priredje b) Manjši odstotek ljudi pa se iz zunanjih športnih aktivnosti preseli v športne dvorane z vodeno vadbo in fitnes centre, kjer vzdržujejo pridobljeno telesno pripravljenost. prilastkov odvisnik c) Največja napaka je, da zaradi slabega vremena prenehamo z redno telesno aktivnostjo, saj bomo v času osebkov odvisnik pojasnjevalno priredje neaktivnosti izgubili vse, kar smo prigarali prej. prilastkov odvisnik č) Gibanje, ki je usklajeno z našo trenutno telesno pripravljenostjo, bo okrepilo mišice in sklepe. prilastkov odvisnik 11. a) Tri od: NAVEZNIK zraste njegovo (ki) ga volk njegov ima VRSTA NAVEZOVANJA osebna glagolska oblika (svojilni) zaimek (osebni/oziralni) zaimek dobesedna ponovitev (svojilni) zaimek osebna glagolska oblika b) Izhodišče. c) naštevalno č) Opisovanje. 12. a) Pravilno in redno gibanje bo okrepilo naše telo. b) V jedro povedi postavljamo nov, naslovniku neznan ali najpomembnejši podatek. V slovenščini dele stavka/stavčne člene razvrščamo po načelu členitve po aktualnosti. c) Po smislu, npr.: Vsakodnevna vadba pa vzdržuje tudi naše psihično ravnovesje. Manj dovzetno bo za bolezni in izzive vsakodnevnega življenja. BESEDILOSLOVJE 2. Prvo besedilo: kukavičevke Drugo besedilo: roža 3. a; c 4.

19 a) neumetnostno b) strokovno c) zapisano č) enogovorno d) javno e) objektivno a) umetnostno b) subjektivno 5. a) botanična družina, kukavičevke b) definicija 6. opisovanje 7. a) pri naslovniku poizvedeti po določenih podatkih b) naslovniku zagotoviti resničnost dejanja c) povzročiti spremembo v družbi č) naslovniku prikazati izsek stvarnosti/posredovati določeno znanje d) naslovnika pozvati k določenemu dejanju e) z naslovnikom navezati ali ohranjati stik/naslovniku voščiti ob osebnem prazniku f) izreči svoje mnenje o čem in s tem vplivati na naslovnikovo mnenje g) z naslovnikom navezati ali ohranjati stik/se naslovniku opravičiti 8. a) Ukvarja se z več ljudmi hkrati. b) Pred dvema dnevoma sem opravil zadnji izpit. c) Jezika se boste naučili hitro in učinkovito. č) Zapeljala je v križišče, ne da bi pogledala na kolesarsko stezo. d) Ali se vrnete prihodnji teden? e) Potrebujem tvoj nasvet. f) Upokojila se je pred petimi leti. g) Zakaj ne predlagate, kako bi razrešili problem? h) Novinar je vprašal po odgovornosti za krizo. i) Na vprašanje smiselno odgovori. j) Ne smeš vzeti očetovega avta. k) Knjige ne moremo prebrati. l) Pogosto se je spominjal svoje mladosti. BESEDILNE VRSTE 1. Društvo mladih tehnikov Ljubljanska ulica Celje Celje, Taj Hotko Mariborska cesta Ljubljana

20 VABILO Spoštovani g. Hotko! Vljudno Vas vabimo na podelitev nagrad najuspešnejšim mladim tehnikom, ki so sodelovali na nagradnem natečaju za izdelavo daljinsko vodenega robota. Podelitev bo v torek, , ob 20. uri v Narodnem domu v Celju. Nagrade bo podelil predsednik Društva mladih tehnikov. Prosimo, da svojo udeležbo potrdite do Upam, da se boste podelitve udeležili, in vas lepo pozdravljam. 2. Po smislu, npr.: Od: grega.lukman@ .si Za: kadri@unior.si Zadeva: Prijava na delovno mesto tržnika Spoštovani! Andrej Tanko, član organizacijskega odbora Prijavljam se na razpis za delovno mesto tržnika jeklenih izdelkov na tujem trgu, ki je objavljen na spletni strani vašega podjetja. Trenutno sem zaposlen kot komercialist v zasebnem podjetju Konstrukt, d. o. o., ki se ukvarja z izdelavo jeklenih konstrukcij in nadstreškov, zato dobro poznam izdelke in zakonitosti tržišča. Vendar je podjetje majhno in pokriva predvsem domači trg, sam pa si želim novih izzivov v večjem podjetju, ki sodeluje tudi s tujimi partnerji. Prepričan sem, da bi mi delo v vašem podjetju omogočilo uresničitev teh ciljev. Sem delaven, vesten, zanesljiv in prilagodljiv pri sodelovanju z drugimi ljudmi. Odlično obvladam angleški in nemški jezik, govorno pa se lahko sporazumevam tudi v hrvaščini. Pri delu uporabljam večino programa iz Microsoftove zbirke Office in tudi nekatere druge posebne programe. Na trenutnem delovnem mestu sem tudi skrbnik spletne strani. Imam tudi vozniški izpit B-kategorije. V priponki pošiljam tudi svoj življenjepis, kot je navedeno v razpisu. Upam, da me boste povabili na razgovor in se tudi osebno prepričali o mojih vrlinah. Lep pozdrav, Grega Lukman Grega Lukman Ljubljanska ulica Slovenska Bistrica Slovenska Bistrica, ŽIVLJENJEPIS Rodil sem se v Mariboru kot najmlajši od treh otrok. Obiskoval sem Osnovno šolo Pohorskega odreda Slovenska Bistrica in jo končal s prav dobrim uspehom. Po končani osnovni šoli sem se vpisal v program ekonomski tehnik na Srednji ekonomski šoli in gimnaziji Maribor. Šolanje sem zaključil leta 2015 z opravljeno poklicno maturo.

21 V srednji šoli sem prakso pri delodajalcu opravljal v podjetju Konstrukt, d. o. o., v Slovenski Bistrici. Ker so bili z mano zelo zadovoljni, so mi takoj po zaključku srednje šole ponudili zaposlitev. Najprej sem opravljal različna pomožna pisarniška dela, po enem letu pa so me zaposlili na delovnem mestu komercialista. To delo sedaj opravljam že več kot tri leta. Že od osnovne šole so me zanimali jeziki, zato sem se v osnovni in srednji šoli udeleževal tekmovanj iz angleščine in nemščine. V 3. letniku sem osvojil zlato priznanje na državnem tekmovanju iz nemščine. Prav zaradi tega sem si vedno želel delati v podjetju, v katerem bi lahko svoje znanje jezikov tudi praktično uporabil. 3. Po smislu, npr.: Grega Lukman SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM RADENCI Gledališki krožek SŠGT Radenci prireja GLEDALIŠKO PREDSTAVO EUGENA IONESCA: PLEŠASTA PEVKA. Predstava bo v sredo, , ob 19. uri v večnamenski dvorani v dijaškem domu. Vstopnine ni! Vljudno vabljeni. 4. Po smislu, npr.: ŠTANJEL Štanjel je eno najstarejših naselij na Krasu, ki je posebej prepoznavno po svojem starem jedru. Kraj je ime dobil po zavetnike tamkajšnje cerkve, svetem Danijelu. Štanjel je bil poseljen že v prazgodovini, utrjen pa je bil tudi v času antike. V pisnih virih se prvič omenja leta 1402, vrhunec razvoja pa je naselje doživelo v 16. in 17. stoletju. V času med svetovnima vojnama je Štanjelu poseben pečat vtisnil arhitekt in tedanji župan Maks Fabiani, ki je uporabljal takrat najsodobnejše tehnologije. Med drugo svetovno vojno je bilo naselje delno požgano, grad pa močno poškodovan. Danes si prebivalci Štanjela prizadevajo za revitalizacijo vaškega jedra, poteka pa tudi obnova gradu. V vasi deluje ŠKUD Biser Krasa Štanjel, ki skrbi za kulturno dogajanje. Vsako leto organizirajo zdaj že tradicionalno prireditev Grajsko poletje.

22 RAZČLEMBA NEUMETNOSTNEGA BESEDILA I 1. Petra Mlakar, bralcem Dnevnika, 7. aprila 2017, Dnevniku, razstava Naše tovarne naš ponos 2. a) neumetnostno b) javno c) enogovorno č) vidnega 3. Razstava Naše tovarne naš ponos. 4. NEBESEDNA PRVINA fotografija krepki tisk VLOGA pritegne pozornost bralcev, dodatno ponazarja temo besedila omogoča boljšo preglednost, izpostavlja/poudarja določene podatke oz. dele besedila 5. a) DA b) DA c) DA č) NE d) NE e) DA f) NE 6. ne razodeva; ne izraža svojega mnenja o temi ali doživljanja ob njej. 7. pripovedovanje 8. Po smislu, npr.: Gorenjske tovarne so v prejšnjem stoletju veliko prispevale k razvoju pokrajine, zato so bili ljudje nanje zelo ponosni. 9. industrijsko/industrijski, industrializacija

23 11. c) 12. danes, občutek, obiskovalec, trg 13. [s] [p] [ija] [u ] [l] [u ] 14. velika gospodarska kriza 15. a) NE b) DA c) DA č) DA d) NE e) DA f) NE 16. a) tovarn b) naselij c) partnerjev č) osamosvojitvijo 17. najrazvitejše razvite/razvit razvitejše/razvitejši 18. vrstilni glavni 19. izpeljanka zloženka sestavljenka 20. Na Gorenjskem so tovarne v prejšnjem stoletju doživljale velik ugled. //////////////// ////////////////////// Po smislu, npr.: a) Tovarna deluje že 50 let. b) Tovarno so lani zaprli. c) Moji starši delajo v tovarni. 22. JE; je glavni stavek pripovedni

24 23. Mladi se čudijo ko vidijo časovni odvisnik; kaj vse so njihovi predniki izdelovali na Gorenjskem predmetni odvisnik 24. Po smislu, npr.: a) Razstava je pritegnila številne obiskovalce, saj so doslej prodali že več kot vstopnic. b) Razstava je izvirna, toda njena tema je bila že uporabljena v filmu. c) V muzeju bodo pripravili tudi delavnice in natisnili publikacijo. 25. Potem ko smo slišali za razstavo o tovarnah na Gorenjskem, ki so jo pripravili gorenjski muzeji, smo se odločili, da si jo čim prej ogledamo. 26. Po smislu, npr.: Petra Jamnik Srednja zdravstvena šola Murska Sobota Ulica dr. Vrbnjaka 2 Rakičan 9000 Murska Sobota Murska Sobota, Ga. Monika Rogelj Gorenjski muzej Tomšičeva ulica Kranj Spoštovani, PROŠNJA ZA VODENI OGLED RAZSTAVE dijaki zgodovinskega krožka na Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota smo zelo dejavni. V okviru letošnjega projekta Življenje Slovencev v 20. stoletju bi si člani krožka radi ogledali razstavo Naše tovarne naš ponos v Tržiču. Vljudno Vas prosimo, če bi lahko za nas v petek, , ob 10. uri organizirali vodeni ogled razstave. Pri svojem raziskovalnem delu smo preučevali predvsem življenje prebivalcev Prekmurja in bližnje okolice, vendar bi radi kaj več izvedeli tudi o drugih slovenskih krajih. Menimo, da naši dijaki oddaljenejše regije žal preslabo poznamo, zato bi bil ogled razstave prava priložnost za to, da se še kaj naučimo o 20. stoletju na naših tleh in bolje spoznamo Gorenjsko in njeno zgodovino. Prosim, da mi čim prej sporočite, ali Vam predlagani termin ogleda ustreza. Že vnaprej se Vam zahvaljujem za odgovor in Vas lepo pozdravljam. Petra Jamnik, predsednica dijaške skupnosti RAZČLEMBA NEUMETNOSTNEGA BESEDILA II 1. Milena Košak Babuder, Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje, starejšim (občanom)/starostnikom

25 2. c), d), f), i) 3. c) 4. a) NE b) NE c) DA č) DA d) DA e) DA 5. anatomijo, funkcionirajo/delujejo, organizirajo, več, dednosti 6. kombinacija zmožnosti in težav, ki vplivajo na učenje branja in pisanja pri približno 10 odstotkih otrok/specifična učna težava, ki vplivajo na učenje branja in pisanja pri približno 10 odstotkih otrok definicijo 7. povečala preglednost besedila. 8. b) a) Slovar(ja) slovenskega knjižnega jezika/sskj/sskj 2 b) 2. c) publ. jesensko deževje bo ublažilo primanjkljaj energije 11. a) SAMOSTALNIK RODILNIK EDNINE SKLANJATEV okolje okolja srednja zaostanek zaostanka 1. moška starost starosti 2. ženska možgani možganov/možgan 1. moška možgani, ima samo množino/nima ednine in dvojine. 12. a) ravnijo b) majhnih otrocih c) spretnostmi

26 č) motenj 13. a) PRIDEVNIK V PRIMERNIKU OSNOVNIK PRESEŽNIK lažje lahke/lahek najlažje/najlažji vztrajnejše vztrajne/vztrajen najvztrajnejše/najvztrajnejši b) tristopenjskem; z obrazilom, z obrazilom c) elativ 14. izzveneti dovršni izzvenevati 15. a) Kakšne b) Kateri lastnostni, vrstni 16. a) socialni in ekonomski zloženka b) B c) družbeno-gospodarski 17. [t] [v] [d] [u ] [z]/[z ] 18. a) 4 b) predmetni odvisnik, prilastkov odvisnik c) ločno priredje č) Č 19. Po smislu, npr.: Disleksija ni prisotna samo pri otrocih, temveč se z njo soočajo tudi mladostniki in odrasli ter se pojavlja neodvisno od jezikovnega in pisnega sistema./disleksija ni prisotna samo pri otrocih in mladostnikih, ampak jo odkrivamo tudi pri odraslih ter se pojavlja neodvisno od jezikovnega in pisnega sistema. 20. a) se izogiba otrok branju in pisanju zaradi opisanih težav b) Otrok se izogiba branju in pisanju, ker ga pestijo opisane težave./ker se sooča z opisanimi težavami./ker trpi za opisanimi težavami. 21. podpičje, piko, vejico 22. Slovenske

27 slovenskih Vrstne pridevnike na -ski načeloma pišemo z malo začetnico, razen kadar so prva beseda lastnega imena. V drugi povedi besedo slovenski zato pišemo z malo začetnico, v prvi povedi pa z veliko začetnico, ker je prva beseda v imenu združenja, torej v stvarnem lastnem imenu. 23. Učenci s specifičnimi učnimi težavami, ki imajo razpon od lažjih to najtežjih oblik, trpijo tudi za težavami na področju sporazumevanja, socialne zmožnosti in čustvenega dozorevanja. 24. Po smislu, npr.: SREDNJA ŠOLA DOMŽALE ob svetovnem dnevu ozaveščanja javnosti o disleksiji in drugih specifičnih učnih težavah vabi na STROKOVNO PREDAVANJE DOC. DR. MILENE KOŠAK BABUDER KAJ JE DISLEKSIJA IN KAKO PREPOZNAMO SPECIFIČNE UČNE TEŽAVE. Predavanje bo v četrtek, 3. oktobra 2019, ob 20. uri v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale. Predavateljica prihaja s Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani in je pomembna slovenska strokovnjakinja za obravnavano področje. Po predavanju bo predavateljica odgovarjala tudi na vprašanja obiskovalcev. Vstopnine ni! Vljudno vabljeni učitelji, starši in ostali občani, ki vas tema zanima. RAZČLEMBA NEUMETNOSTNEGA BESEDILA III 1. sporočevalec naslovnik mesto objave Tomaž Štefe bralci spletne strani spletna stran 2. a), č), e) 3. nazornost/bralcem predstavlja izgled Alme Karlin/pritegne pozornost bralcev 4. 5

28 naklonjenost Tri od: (zelo) zanimive (osebnosti), enkratne (osebnosti), (skoraj v vseh pogledih nekaj) edinstvenega, (zelo) plodovita (pisateljica, pesnica, zbirateljica in etnologinja), občudovanja vredna (življenjska pot) 6. pripoved o življenju osebe 7. vsa dela (Alme Karlin)/vsa (njena) dela 8. a) Slovar slovenskega knjižnega jezika/sskj/sskj 2 (Slovenski) etimološki slovar (Marka Snoja) b) B, D, F c) večjezičen človek; enojezičen človek č) Po smislu, npr.: jeziček, jezičen, jezikati, jezikav 9. je rabljena ustrezno, pri poimenovanjih parnih delov telesa namesto dvojine uporabljamo množino. 10. a) mlajša b) Alminem c) mestni/dekliški č) njen Svojilne pridevnike, izpeljane iz osebnih imen, pišemo z veliko začetnico. 11. SAMOSTALNIK RODILNIK EDNINE SKLANJATEV oče očeta podaljšanje osnove (s -t-) članek članka izpad polglasnika 12. GLAGOL NEDOLOČNIK GLAGOLSKI VID VIDSKI PAR se je vrnila vrniti se dovršni se je vračala je pričakala pričakati dovršni je pričakovala je pošiljala pošiljati nedovršni je poslala je zasipavala zasipavati nedovršni je zasula 13. TVORJENKA BESEDOTVORNA PODSTAVA OBRAZILO VRSTA TVORJENKE zbirateljica zbiratelj- -ica izpeljanka napisati -pisati na- sestavljenka potopis pot-, -pis -o- zloženka večnost večn- -ost izpeljanka 14.

29 a) tisoč devetsto sedemindvajset b) tisočdevetstosedemindvajsetega 15. Po smislu, npr.: (potem) ko je izbruhnila prva svetovna vojna zato jo je predlagala za Nobelovo nagrado ker je bila izjemna osebnost. 16. [u ] [v] [t] [d] [ə] [ə] [ə] [u ] 17. a) Na pot je vzela eriko, pleteno košaro in star usnjen kovček z domačega podstrešja. b) ni napak c) Ko je odpotovala v severno Evropo, ni vedela, da bo čez nekaj let obiskala Severno Ameriko. č) Ali meniš, da je oskar bolj cenjen kot Nobelova nagrada? 18. a) Po pošti je razpošiljala članke v nemške, japonske in angleške časopise. ///////// ////////////////////////////////////////////. b) B 19. Almo Karlin, ki so jo po rojstvu malodane odpisali, je že zgodaj neustavljivo vleklo v svet in prepotovala je cel svet, preden se je vrnila v rodno Celje. 20. samostalniška, osebnost, samostalniška beseda/samostalnik, priredno 21. a) izhodišče: Selma Lagerloef; jedro: za Nobelovo nagrado b) nov, naslovniku neznan oz. najpomembnejši podatek c) Selma Lagerloef je za Nobelovo nagrado predlagala Almo Karlin. č) Tudi ona je bila Nobelova nagrajenka. d) Prva beseda v poimenovanju nagrade je svojilni pridevnik iz osebnega lastnega imena. 22. Po smislu, npr.: Žan Bukovec Srednja šola za oblikovanje Maribor Park mladih Maribor Maribor, Pokrajinski muzej Celje Trg Celjskih knezov Celje Spoštovani! ZAHVALA

30 Vljudno se vam zahvaljujem, da ste mi februarja letos omogočili, da sem si smel ob obisku vašega muzeja podrobno ogledati in preučiti pri vas shranjene predmete iz zapuščine Alme Karlin. Opise in fotografije omenjenih predmetov sem potreboval za pisanje raziskovalne naloge, v kateri se ukvarjam prav z življenjem in delom te zanimive, a premalo znane osebnosti. Besedilo je trenutno v zaključni fazi in načrtujem, da jo bom končal v naslednjih 14 dneh. Z raziskovalno nalogo se želim udeležiti tekmovanja mladih raziskovalcev in prepričan sem, da mi je v njej tudi po vaši zaslugi uspelo predstaviti nekatera dejstva o Almi Karlin, ki so bila doslej večini še neznana. Vaš prispevek k raziskovalnemu delu bom seveda omenil v besedilu. Ko bo naloga končana, pa vam bom poslal tudi natisnjen in vezan izvod. Še enkrat se vam zahvaljujem za možnost, ki ste mi jo omogočili, in vas lepo pozdravljam. Žan Bukovec RAZČLEMBA NEUMETNOSTNEGA BESEDILA IV 1. In vendar so jih brali: prepovedane knjige v zgodnjem novem veku, Bukla, Iztok Illich, javno 2. Razstava»In vendar so jih brali: prepovedane knjige v zgodnjem novem veku«v NUK-u. 3. vsebina razstave o prepovedanih knjigah v NUK-u, usoda nekaterih prepovedanih del in njihovih avtorjev 4. c) 5. ponazarjata temo besedilo/povečujeta nazornost, pritegneta pozornost bralcev 6. NE DA NE DA NE NE 7. Ljudje so predstavljene knjige brali kljub prepovedi ga imamo danes za začetnika/utemeljitelja slovenske knjige in knjižnega jezika

31 10. [s] [u ] [nj] [w] 11. b 12. a) od 1677 do 1682 b) NI, je v tem pomenu pomišljaj levo- in desnostično ločilo/v tem pomenu pred in za pomišljajem ne sme biti presledka 13. Knjige je prebralo veliko ljudi. 14. a) Slovar slovenskega knjižnega jezika/sskj/sskj 2 b) 4. c) JE; ekspr. 15. a) IZPIS PRIIMKOV SKLON IMENOVALNIK Montesquieuja rodilnik Montesquieu Rousseauja rodilnik Rousseau b) Č 16. D-fond 17. vera v vraže zloženka preveč ostro sestavljenka 18. a) Avtorja razstave sta povsod omenila usodo predstavljenih knjig... ///////.. b) povsod prislov 19. a) Razstava bi seveda lahko bila veliko obsežnejša, če bi jo razširili še na novejši čas. pogojni odvisnik b) bi bila, bi razširili B, C 20. a) Janez Ludvik Schönleben b) samostalniški osebni 21. Trubar je bil na seznamu prepovedanih piscev, zato je moral večkrat bežati na tuje. Trubar je moral večkrat bežati na tuje, ker je bil na seznamu prepovedanih piscev. 22.

32 Luka Vidmar in Sonja Svoljšak, sodelavca najpomembnejših znanstvenih ustanov na Slovenskem, sta pripravila razstavo, ki prikazuje prepovedana dela iz zgodnjega novega veka, in opozorila na problem omejevanja svobodnega izražanja. 23. Po smislu, npr.: Svoboda govora nekoč in danes Peter Dovnik Razstava In vendar so jih brali: prepovedane knjige v srednjem veku, ki so jo pripravili v ljubljanski knjižnici NUK, odpira pomembno vprašanje o pravici oblastnikov do tega, da na svojem vplivnem območju določene vsebine prepovedo. Zatiralci so v predstavljenem obdobju od 16. do 18. stoletja prihajali najprej s strani cerkvene oblasti, potem pa tudi posvetnih vladarjev. Na seznamu prepovedanih del pa so bile tako protestantske kot katoliške knjige, pa tudi znanstvene, predvsem naravoslovne, razprave. Na primeru prepovedanih knjig iz obdobja od 16. do 18. stoletja se lahko poučimo o tem, da je poseganje v svobodno izražanje staro že vsaj nekaj stoletij, zelo verjetno pa je, da je staro toliko kot človekovi najstarejši poskusi javnega razširjanja določenih pogledov, ki oblasti niso bili všeč. To zavedanje je pomembno za to, da ne pozabimo na dejstvo, da se zgodovina nenehno ponavlja in da je že čas, da se iz nje tudi kaj naučimo. Razstava pa nam posreduje še eno, pomembnejše spoznanje. Prepovedi, pa naj bodo še tako grozeče, nikoli niso zares uspešne. Knjige, ki sta jih prepovedala papež ali cesarica, so kljub cenzuri pridno krožile med ljudmi in njihov užitek ob branju je bil verjetno še toliko večji. Prepovedan sad je namreč vedno najslajši. Razstava v NUK-u nam torej razkrije, da kakršno koli zatiranje ni le nemoralno in nečloveško, pač pa je tudi neučinkovito. Veliko bolje, čeprav ne tudi najlažje, je demokratično soočenje mnenj in predstavitev utemeljitev, na podlagi katerih se ljudje lahko odločijo, komu bodo verjeli. RAZČLEMBA NEUMETNOSTNEGA BESEDILA V 1. Lucijan Zalokar, Uniforma, dijakov najslabši prijatelj, 6. januarja 2019, Delu/časopisu Delo/časniku Delo, uvedba obvezne pametne uniforme (v nekaterih) šolah na Kitajskem 2. najboljši prijatelj; Uniforma predstavlja sredstvo nadzora nad dijaki in je/bo zato gotovo osovražena, torej ravno nasprotno od najboljšega prijatelja. 3. d) 4. enogovorno vidnem javno publicistično 5. a) učence, ki spijo v šoli/med poukom b) JE; ima uniforma vgrajen alarm, ki se sproži, če dijak zaspi 6. različna vrsta tiska/krepki in navadni tisk, različna velikost pisave, urejenost besedila v stolpce

33 7. Znanost in tehnologija 8. izostajali, kje, prepoznavanje obrazov/alarmiranje, trpežna/neobčutljiva na visoko temperaturo/pranje, posegajo v zasebnost posameznika/ne spoštujejo človekovih pravic/kršijo pravico do zasebnosti 9. a) premi govor/dobesedni navedek b) nagovor 10. ZEMLJEPISNA LASTNA IMENA Guizhou Guangxi Zhuang STVARNA LASTNA IMENA Guanyu Technology Global Times Weibo 11. uniforma, preizkušnja, avtonomen, učilnica, tehnologija, interpretacija 12. a) Neopravičen. b) blizuzvočnici 13. George Orwell v svojem romanu 1984 pripoveduje o svetu brez zasebnosti in nadzoru nad posameznikom. Orwellovski izum je torej iznajdba, ki posameznika izpostavi nadzoru. 14. b) 15. a) A GPS/GPS-a B GPS/GPS-om b) 3. moško, 1. moške, vezaj 16. a) podjetje Guanyu Technology b) C c) pozaimljanje 17. sto petdeset/sto petdesetih glavni 18. a) Dijaki ne smejo ostati tukaj. b) Nihče se ni pritoževal. c) Ne odgovarjaj na vprašanje. č) Niso vstavili čipa. 19. a) Pametne uniforme izdeluje podjetje Guanyu Technology..... b) jedra in levega prilastka jedra in desnega prilastka samostalniški

34 c) nedovršnik, osebni 20. a) Da so pri izdelavi uniform spoštovali vse človekove pravice, zagotavljajo tudi pri Guanyu Technology. predmetni odvisnik b) Na kitajskem družbenem omrežju Weibo se je že razvnela razprava, ali so uniforme pretiran poseg v zasebnost posameznika. prilastkov odvisnik Po številu osebnih glagolskih oblik. 22. VELIKI BRAT PO KITAJSKO Če bi Miha Ravnikar živel v domačem kraju, bi bil letos maturant ene od ljubljanskih srednjih šol. Toda v 8. razredu osnovne šole se je preselil v provinco Guizhou na Kitajskem in zato obiskuje tamkajšnjo srednjo šolo. Za Dijaški glas je spregovoril o novosti, ki jo je njegova šola uvedla na začetku šolskega leta. Miha, nam lahko predstaviš zadnjo novost na svoji šoli? Od začetka šolskega leta moramo pri nas vsi dijaki nositi pametno uniformo. Na videz gre za povsem navadno uniformo, toda v resnici ima vgrajen sprejemnik GPS, ki v vsakem trenutku natančno pokaže, kje se posameznik zadržuje, podatke o tem pa dobivajo tako učitelji kot starši. Zakaj so se na šoli odločili za tak nadzor? Veliko dijakov je izostajalo od pouka in učitelji so hoteli nekaj ukreniti. Ali je metoda učinkovita? Ljudje imajo različna mnenja, sam pa mislim, da ni. Mogoče smo dijaki res več pri pouku kot pred uvedbo uniform, vendar se pri nezanimivih urah, ki smo jih ponavadi»prešpricali«, še vedno dolgočasimo, počnemo druge stvari in končni rezultat je isti, kot da nas ne bi bilo pri pouku. Ali uniforma»zna«še kaj drugega kot določiti položaj? Da. Prepoznava tudi obraze, tako da je ne more obleči kdo drug in namesto tebe iti k pouku. Še huje pa je, da začne glasno tuliti, če pri uri zaspiš. Prej učitelji tega včasih niso opazili, zdaj pa vedo oni pa še vsi sošolci. Ali misliš, da se bo uniforma obdržala? Že na začetku se kar nekaj ljudi ne strinja z njeno uvedbo, ker naj bi šlo za poseg v zasebnost in celo v človekove pravice. Mislim, da bo na ta odgovor treba še nekoliko počakati. Hvala za pogovor, Miha. Upam, da bo veliki brat ostal na televiziji, kamor sodi, v resničnem življenju pa ga, vsaj upam, ne potrebujemo. RAZČLEMBA NEUMETNOSTNEGA BESEDILA VI 1. Tina Lešničar, Joseph Nzobandora (- Jose), spraševalke, intervjuvanca, 16. oktobra 2018, Delu/časopisu Delo/časniku Delo 2. intervjuvančevem ustvarjanju v Gledališču MalihVelikih ter njegovem odnosu do gledališča in glasbe 3. Sogovorca sta se najprej pogovarjala, šele nato je spraševalka pogovor zapisala.