Zbirka medijskih objav

Transkripcija

1 Zbirka medijskih objav Slovenske železnice, za obdobje Število objav: 21 Televizija: 5 Tisk: 16 Spremljane teme: Dušan Mes: 0 SŽ - Slovenske železnice: 4 IJPP: 0 železniška infrastruktura: 2 Muzejski vlak: 0 Železniški Muzej: 0 Milan Jelenc: 0 Drugi Tir: 11 železniška postaja: 6 zapora železniške proge: 0 z vlakom: 1 Tomaž Kraškovic: 0 Robert Rožič: 0

2 Televizija Naslov Vse dogovorjeno vnaprej? Zaporedna št. 1 Stran v zbirki: 7 Povzetek Medij; Doseg POP TV; , Slovenija 19:10 Trajanje: 2 min Rubrika, Datum 24 ur; Avtor Teme Nika Kunaver Drugi Tir...POP TV, , 24ur, 19:10 DARJA ZGONC (voditeljica): Po objavi dokumentov, ki nakazujejo na možnost, da je bil posel z maketo za drugi tir dogovorjen v naprej se predsednik vlade še ni odločil ali bo moral kdo politično odgovarjati. EDI PUCER (voditelj): Se je pa danes oglasil tedanji premier... Televizija Naslov Bo okoljski minister Jure Leben prevzel politično odgovornost v aferi Maketa drugi tir? Zaporedna št. 2 Stran v zbirki: 8 Povzetek Medij; Doseg Planet TV; , Slovenija 18:00 Trajanje: 4 min Rubrika, Datum Danes; Avtor Teme Veronika Lavrenčič Drugi Tir...PLANET TV, , DANES, 18:00 SANJA HRGOTA (voditeljica): Bo okoljski minister Jure Leben prevzel politično odgovornost v aferi Maketa drugi tir in odstopil? Okostnjaki, ki so v tej zadevi padli iz omare namreč razkrivajo, da državna politika vendarle ni tako nedolžna kot ves čas zatrjuje. Ob milijonskem... Televizija Naslov Dogovarjanje o razpisih Zaporedna št. 3 Stran v zbirki: 9 Povzetek Medij; Doseg TV Slovenija 1; , Slovenija 19:00 Trajanje: 5 min Rubrika, Datum Dnevnik; Avtor Teme Nataša Markovič Drugi Tir...TV SLOVENIJA, , DNEVNIK, JASMINA JAMNIK (voditeljica): Začenjamo s sporno maketo drugega tira med Koprom in Divačo. Razkrivamo dokumente, ki kažejo, da bi morala policija namesto uradnikov na Direkciji za infrastrukturo preiskovati ljudi na precej... Televizija Naslov Kakšne bodo posledice zaradi kot vse kaže vnaprej dogovorjenih razpisov, tudi za maketo? Zaporedna št. 4 Stran v zbirki: 19 Povzetek Medij; Doseg TV Slovenija 1; , Slovenija 20:00 Trajanje: 70 min Rubrika, Datum Tarča; Avtor Teme Erika Žnidaršič, Nataša Markovič Drugi Tir...DAMIR TOPOLKO (direktor Direkcije RS za infrastrukturo): Mislim, da je zadeva zelo preprosta. Moramo gledati kontekst. Leta 2016 je bil sprejet zakon o drugem tiru in od takrat je direkcija formalno peljala še določene razpise. Vsebinsko o tem, kdaj in kaj in kako se bo naročalo, nismo odločali. ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica):... Televizija Naslov Sporna maketa drugega tira Zaporedna št. 5 Stran v zbirki: 20 Povzetek Medij; Doseg TV Slovenija 1; , Slovenija 22:01 Trajanje: 5 min Rubrika, Datum Odmevi; Avtor Teme Gregor Drnovšek SŽ - Slovenske železnice, Drugi Tir...(voditelj): Odmeve pa začenjamo z našo redno tedensko oddajo Tarča, v kateri so se nocoj ukvarjali z nekaterimi novimi dognanji v zvezi s sporno maketo drugega železniškega tira med Koprom in Divačo in z vprašanji, ali je šlo pri maketi morda za vnaprej dogovorjen posel, o katerem so imeli informacije v kabinetu nekdanjega... 2

3 Tisk Naslov Prvi možje posavskih občin o načrtih za leto 2019 Zaporedna št. 6 Stran v zbirki: 22 Povzetek Medij; Doseg Posavski obzornik; , Slovenija Stran: 3 Površina: 818 cm 2 Rubrika, Datum Ostalo; Avtor Marija Hrvatin, Smilija Radi, Rok Retelj, Bojana Mavsar Teme železniška postaja...krškim in Kostanjevico na Krki ter Krškim in Kozjem, skozi Sotelsko in na Senovem. V letošnjem letu je tudi predvidena ponovna postavitev nadhoda nad železnico pri Vipapu, v neposredni bližini katerega bo urejeno tudi Park in ride parkirišče, kar pomeni: parkiraj vozilo in nadaljuj peš ali z mestnim avtobusom... Tisk Naslov Goljufija: neizbrisna zaznamba Zaporedna št. 7 Stran v zbirki: 23 Povzetek Medij; Doseg Delo; , Slovenija Stran: 1 Površina: 137 cm 2 Rubrika, Datum Naslovna stran; Avtor Žgajnar Brigite Ferlič Teme SŽ - Slovenske železnice...medicinske fakultete. Namesto zdravnice je postala goljufivka. V Sloveniji je šlo po njeni poti že preveč Slovencev. Diplomo je ponaredil generalni sekretar na Slovenskih železnicah Igor Šimenc. S ponaredkom seje na Sovi zaposlil takratni vodja oddelka za prisluhe, na Pošti Slovenije pa tedanji predsednik sveta Mlade liberalne demokracije... Tisk Naslov PRILIKE IN NEPRILIKE Zaporedna št. 8 Stran v zbirki: 24 Povzetek Medij; Doseg Dnevnik; , Slovenija Stran: 17 Površina: 25 cm 2 Rubrika, Datum Prejeli smo; Avtor Teme Andrej Kos Drugi Tir...PRILIKE IN NEPRILIKE Odpadki Večina kebaba je šla v uničenje. Pojedli smo ga. Konspiracija Maketa drugega tira se je tako skrila, da je ne najde niti plačilo. Kurikulum Vse kaže, da bomo slovenščino v šolo kmalu uvajali kot tretji tuji jezik. Andrej Kos... Tisk Naslov Židan pozdravlja naložbe Zaporedna št. 9 Stran v zbirki: 26 Povzetek Medij; Doseg Večer; , Slovenija Stran: 14 Površina: 434 cm 2 Rubrika, Datum Ostalo; Avtor Timotej Milanov Teme SŽ - Slovenske železnice, Drugi Tir...med državama je tudi precej izenačena. Če ne Slovenija, pa Hrvaška Na vprašanje, ali je za Madžarsko še odprta možnost sodelovanja pri gradnji drugega železniškega tira med Koprom in Divačo, Kover ni mogel dati jasnega odgovora, saj da gre za zadevo v pristojnosti vlade. "Madžarska potrebuje dostop do enega od pristanišč... Tisk Naslov Izjava tedna Zaporedna št. 10 Stran v zbirki: 27 Povzetek Medij; Doseg Mladina; , Slovenija Stran: 13 Površina: 284 cm 2 Rubrika, Datum Izjava tedna; Avtor Unknown Teme železniška postaja...kolumnist Boris Dežulovič v Dnevnikovem Objektivu o»opravičilu«predsednika evropskega parlamenta Antonia Tajanija»Videl sem Romana Uranjeka, ko je na železniško postajo v Trbovljah pripeljal neke Japonce in jim je razkazoval industrijske objekte, kot da jih je pripeljal v Louvre in da jim razkazuje Mona Lizo.«Trboveljski... 3

4 Tisk Naslov Somišljenika? Zaporedna št. 11 Stran v zbirki: 28 Povzetek Medij; Doseg Mladina; , Slovenija Stran: 15 Površina: 141 cm 2 Rubrika, Datum Ostalo; Avtor Peter Petrovčič Teme Drugi Tir...sodelovala v postroju Šiškove paravojske. S prevzemanjem velikih (in pogosto povsem norih) primerov, kot je bila zahteva po razveljavitvi referenduma o drugem tiru in kot je tudi ta postopek zoper Šiška, Ušajeva vztrajno gradi svoje ime in prevzema eno vodilnih mest med odvetniki desne usmeritve. To ji prinaša prepoznavnost,... Tisk Naslov Bernard Nežmah: Farsa zgodovine Zaporedna št. 12 Stran v zbirki: 29 Povzetek Medij; Doseg Mladina; , Slovenija Stran: 16 Površina: 415 cm 2 Rubrika, Datum Pamflet; Avtor Bernard Nežmah Teme Drugi Tir...mediji prinesli novo dnevno tarčo v podobi drugega ministra SMC Jureta Lebna, o katerem nam javna občila dnevno prinašajo e-poštne grehe v zloglasni maketi Drugega tira. Njegove glave predsednik vlade sicer ne zahteva, nasprotno, celo brani ga, saj mu zadošča, daje doslej precej popularni minister padel daleč pod njegove... Tisk Naslov S tiri in privezom novim mercedesom naproti Zaporedna št. 13 Stran v zbirki: 30 Povzetek Medij; Doseg Primorske novice; , Slovenija Stran: 4 Površina: 292 cm 2 Rubrika, Datum Aktualno; Avtor Katja Gleščič Teme železniška infrastruktura...kompozicije. Načrtujejo, da bo tako več avtomobilskega tovora v pristanišče in iz njega šlo po železnici; zdaj ga tako potuje 41 odstotkov. Zanimiv je tudi podatek, da se po pristanišču razteza 35 kilometrov industrijskih železniških tirov. Druga pomembna avtomobilska naložba je novi ro-ro privez za avtomobilske ladje ob robu... Tisk Naslov Kanin in Cerkno s polno paro Zaporedna št. 14 Stran v zbirki: 33 Povzetek Medij; Doseg Primorske novice; , Slovenija Stran: 6 Površina: 796 cm 2 Rubrika, Datum Aktualno; Avtor Igor Mušič Teme železniška postaja, z vlakom...tik ob velikem parkirišču. Obiskovalce bo razveselil obnovljen cestni odsek Petrovo Brdo - Sorica. Kdor ne mara ovinkov, se lahko na katerikoli postaji železniške proge Sežana - Jesenice usede na jutranji vlak za Bohinjsko Bistrico, od koder na Soriško planino in na Vogel vozi brezplačni smučarski avtobus. Na Voglu... Tisk Naslov Je Slovenija lahko "karavanseraj" na novi kitajski svilni poti? Zaporedna št. 15 Stran v zbirki: 40 Povzetek Medij; Doseg Primorske novice; , Slovenija Stran: 15 Rubrika, Datum Ostalo; Avtor Teme Katja Gleščič Drugi Tir Površina: cm 2...in 30 odstotki skupnega bruto družbenega proizvoda). Ši Džinping se je zavezal k velikim investicijam pri gradnji nove svilne poti - v ceste, mostove, železnice, plinovode, pristanišča in elektrarne, plinovode, visoke tehnologije... Uresničevanje kitajskih načrtov poganjajo kitajske finančne institucije, tudi... 4

5 Tisk Naslov EIB projekt drugi tir uvrstila na seznam za financiranje Zaporedna št. 16 Stran v zbirki: 41 Povzetek Medij; Doseg Manager; , Slovenija Stran: 4 Površina: 150 cm 2 Rubrika, Datum Ostalo; Avtor J. U., P. S. Teme Drugi Tir...KORAK BLIŽE EIB projekt drugi tir uvrstila na seznam za financiranje Evropska investicijska banka (EIB) je drugi tir železniške proge Divača-Koper uvrstila na seznam projektov, ki so kandidati za financiranje. Predvideni znesek financiranja... Tisk Naslov Davka na nepremičnine pri nas še ne bo Zaporedna št. 17 Stran v zbirki: 42 Povzetek Medij; Doseg Manager; , Slovenija Stran: 5 Površina: 166 cm 2 Rubrika, Datum Ostalo; Avtor T. S. Teme železniška infrastruktura...evidence še niso urejene dovolj dobro. Tako za uvedbo davka na nepremičnine še vedno obstajajo ovire. Težava so neurejene evidence pri javni cestni in železniški infrastrukturi. Kol so na ministrstvu povedali za Finance, je najbolj problematično žago lavljanje podatkov o občinskih javnih cestah. Slabi podatki o zemljiščih pod... Tisk Naslov Predstavili največje projekte in investicije Zaporedna št. 18 Stran v zbirki: 43 Povzetek Medij; Doseg Gorenjski glas - Deželne novice; , Slovenija Stran: 1 Površina: 315 cm 2 Rubrika, Datum Ostalo; Avtor Marjana Ahačič Teme železniška postaja...domu, v prihodnjem letu pa bo občina veliko pozornosti in sredstev namenjala projektom, ki se navezujejo na obnovo in nadgradnjo železniške proge, ki vključuje tudi rekonstrukcijo mostu pri Železniški postaji Radovljica in ureditev podvoza pod progo v Lescah. Marjana Ahačič Župan Ciril Globočnik in direktorica občinske uprave Alenka... Tisk Naslov Mlada proza Zaporedna št. 19 Stran v zbirki: 44 Povzetek Medij; Doseg Gorenjski glas - Deželne novice; , Slovenija Stran: 11 Površina: 50 cm 2 Rubrika, Datum Ostalo; Avtor Unknown Teme železniška postaja...prvega letnika programa Medjezikovno posredovanje na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Neja v zbirki objavlja besedili Spomini so v pastelih in Slika železniške postaje, Sonja pa je svojo kratko prozo naslovila Domotožje. Obe sta se udeležili tudi javnega branja prispevkov v okviru kulturnih dogodkov Layerjeve hiše... Tisk Naslov Kotiček KrPovej Zaporedna št. 20 Stran v zbirki: 45 Povzetek Medij; Doseg Gorenjski glas - Kranjske novice;, Slovenija Stran: 4 Površina: 107 cm 2 Rubrika, Datum Ostalo; Avtor Unknown Teme železniška postaja...obnova mostu se bo res pričela v prvih pomladnih dneh. Upravljavca ceste smo pozvali k označitvi mosta. Hvala za pobudo in lep dan. Vprašanje: Železo na železniški postaji Na avtobusni postaji v Kranju so jeseni na postajališču št. 10 (za Ljubljano) in št. 1 (za Škofjo Loko) zabetonirali plošče, kjer naj bi postavili nadstreške... 5

6 Tisk Naslov Superbrands Slovenija,svečana podelitev priznanj najboljšim blagovnim znamkam Zaporedna št. 21 Stran v zbirki: 46 Povzetek Medij; Doseg Global;, Slovenija Stran: 31 Površina: 402 cm 2 Rubrika, Datum Ostalo; Avtor Teme Unknown SŽ - Slovenske železnice...superbrandom 2018: DINERS CLUB, EUROJACKPOT, GENERALI ZAVAROVALNICA, GOODLIFE, LIVERIN FORTE, LOTO, MED.OVER.NET, MERCATOR, MINICITY, MLADINA, OMV, PALMA, SLOVENSKE ŽELEZNICE, VEČER in ZAVAROVALNICA TRIGLAV. Priznanja so bila podeljena tudi partnerjem Superbrands: RR Selection, Promotiva in Four Points by Sheraton Ljubljana... 6

7 POP TV, 24 ur - 19: Četrtek Doseg: Trajanje: 02:00 ( poglej ) 1 / 1 Vse dogovorjeno vnaprej? POP TV, , 24ur, 19:10 DARJA ZGONC (voditeljica): Po objavi dokumentov, ki nakazujejo na možnost, da je bil posel z maketo za drugi tir dogovorjen v naprej se predsednik vlade še ni odločil ali bo moral kdo politično odgovarjati. EDI PUCER (voditelj): Se je pa danes oglasil tedanji premier Miro Cerar. Tudi v njegov kabinet je namreč prispel predračun za oglaševanje projekta 2. tir še preden je bil objavljen razpis za te storitve. Nika Kunaver. NIKA KUNAVER (novinarka): Dogovori o javnem naročilu za maketo so tekli že mesec dni pred objavo, vse to je razvidno iz dopisovanja med člani kabineta Ministrstva za infrastrukturo in oglaševalsko agencijo. V imenu takratnega ministra Gašperšiča in vodja projekta 2. tir ter državnega sekretarja Lebna je bila to Nataša Pelko, ki je kot je razvidno iz dopisovanja imela vse niti v rokah. NOVINARKA: Pelkotova je sporočila, da bodo danes popoldan posredovali podatke za pripravo projektne naloge, jutri na naknadno podatke glede makete. NIKA KUNAVER (novinarka): Danes Pelkove ni več na ministrstvu, je pa zaposlena v podjetju 2TDK, projektnem podjetju za razvoj drugega tira. Šarec se danes sicer še ni želel odzvati na zadnja razkritja da je bila vloga Lebna precej večja kot je priznaval doslej. Je pa bila sinoči zelo jasna Bratuškova. ALENKA BRATUŠEK (ministrica za infrastrukturo (sinoči)): So se odločitve sprejemale v kabinetu ministra, jaz mislim da je popolnoma jasno kako in kaj. NIKA KUNAVER (novinarka): Mimogrede če je bil prej minister Gašperšič Lebnu nadrejen, mu je danes podrejen, hkrati pa želi biti tudi evroposlanec. In še ena zelo nenavadna stvar, mesec dni pred objavo javnega razpisa za maketo je iz oglaševalske agencije Futura kar v kabinet takratnega predsednika vlade Cerarja romala ocena za dogodek v Kopru. Čeprav ni izrecno zapisano bi lahko šlo prav za promocijo makete. 50 tisoč evrov je skupna vrednost, v oči pa bodejo nekateri zneski. 10 dnevni najem LCD zaslona in njegovo ozvočenje skupaj kar evrov. Za polovico nižji znesek lahko ekran danes kupimo v trgovini pa tudi stroški snemalnega dneva in posprodukcije bi po naših poizvedovanjih lahko bili nižji. In kaj na vse skupaj pravi Cerar? Da s takšnimi ocenami ni bil seznanjen in da naj se obrnemo na Ministrstvo za infrastrukturo. Navajam, če je tovrstna pošiljka res prišla v Kabinet premierja je bila rutinsko, v skladu z ustaljeno prakso posredovana v reševanje pristojnemu ministru. 7

8 Planet TV, Danes - 18: Četrtek Doseg: Trajanje: 04:00 1 / 1 Bo okoljski minister Jure Leben prevzel politično odgovornost v aferi Maketa drugi tir? PLANET TV, , DANES, 18:00 SANJA HRGOTA (voditeljica): Bo okoljski minister Jure Leben prevzel politično odgovornost v aferi Maketa drugi tir in odstopil? Okostnjaki, ki so v tej zadevi padli iz omare namreč razkrivajo, da državna politika vendarle ni tako nedolžna kot ves čas zatrjuje. Ob milijonskem projektu, ki bi lahko padel na pleča davkoplačevalcev, niti najmanj ni vseeno, kdo bo potegnil kratko. V javnost pa curljajo informacije, da naj bi se Leben in šef direkcije Damir Topolko z izvajalci dogovarjala o izvedbi projekta še preden je bil razpis za izbiro izvajalca sploh objavljen. Minister Leben danes na vladi novih informacij ni želel komentirati. VERONIKA LAVRENČIČ (novinarka):: Se boste mogoče kaj s Šarcem dobili? JURE LEBEN (minister za okolje): To morate pa predsednika vprašati. SANJA HRGOTA (voditeljica): Kdo bo prevzel politično odgovornost za to, kar se dogaja, še ni znano. Ne le minister Leben, molčijo tudi v pisarni premierja Marjana Šarca. In prav nanj se obrača infrastrukturna ministrica Alenka Bratuše, češ, da je njegova naloga, da zadevo razišče. Pa jo bo? To se sprašuje Veronika Lavrenčič. VERONIKA LAVRENČIČ (novinarka): Maketa za drugi tir je od trenutka, ko so jo postavili ob morje, prinesla le težave. Najprej dve vrstici, kjer sta bili le dve možnosti cenejša in dražja. Po pomoti so izbrali dražjo, nato so se opravičevali. MIRO CERAR (takratni premier, ): Davkoplačevalci niso bili tukaj popolnoma nič oškodovani. VERONIKA LAVRENČIČ (novinarka): Potem nova razkritja. Iz elektronskega dopisovanja je razvidno, da je bil odgovorni za projekt makete takratni državni sekretar Jure Leben večkrat opozorjen, da ta ni skladna z razpisom, a se na to ni odzval. Ob tem je dejal. JURE LEBEN (minister za okolje): Sem povedal, da če ne bodo najdene rešitve v hiši, bom sprejel odločitev jaz, ko se vrnem iz tujine. Po nekaj urah je sam direktor direkcije odgovoril, da so rešitev v hiši že najdli, da je zadeva rešena. VERONIKA LAVRENČIČ (novinarka): A zdajšnji okoljski minister, kljub svoji priljubljenosti, vedno bolj tone. Na komercialni televiziji Pop TV so namreč pridobili dokumente, iz katerih je razvidno, da bi lahko bil posel z maketo že vnaprej dogovorjen. Ti namreč kažejo, da je med agencijo Futura, tiskovno predstavnico ministrstva Natašo Pelko, infrastrukturnim ministrom Petrom Gašperšičem in državnim sekretarjem Juretom Lebnom že mesec pred objavo razpisa potekalo takšno dopisovanje: 'Predlagam delitev na dva razpisa. Enega za komunikacijske storitve, vrednost do 135 tisoč evrov. Izdelava makete naj gre na svoj razpis.' Potem pa še: ' Glede makete, gospod, ki jih izdeluje, pride v Ljubljano jutri dopoldne in nam bo spisal tehnično dokumentacijo.' Leben, ki je bil do zdaj vedno na voljo za komentar, je danes tiho. VERONIKA LAVRENČIČ (novinarka): Se boste mogoče kaj s Šarcem dobili? JURE LEBEN (minister za okolje): To morate pa predsednika vprašati. VERONIKA LAVRENČIČ (novinarka): In smo ga. A je brez komentarja. Kdo bi torej moral sprejeti odgovornost? ALENKA BRATUŠEK (ministrica za infrastrukturo): Odgovornost ni na meni. Odgovornost je na nekomu drugemu in bo tisti moral pojasnjevati, zakaj takšna pot, zakaj sploh maketa in zakaj takšen način do makete. VERONIKA LAVRENČIČ (novinarka): Med odgovornimi je sicer tudi direktor Direkcije za infrastrukturo Damir Topolko. Tega v zadevi preiskujejo kriminalisti, sam pa naj bi še vedno trdil, da ga na teh sestankih sploh ni bilo. 8

9 TV Slovenija 1, Dnevnik - 19: Četrtek Doseg: Trajanje: 05:00 1 / 1 Dogovarjanje o razpisih TV SLOVENIJA, , DNEVNIK, JASMINA JAMNIK (voditeljica): Začenjamo s sporno maketo drugega tira med Koprom in Divačo. Razkrivamo dokumente, ki kažejo, da bi morala policija namesto uradnikov na Direkciji za infrastrukturo preiskovati ljudi na precej višjih položajih. Vse postopke v zvezi z maketo so vodili v vrhu ministrstva za infrastrukturo, v kabinetu ministra in ne le na direkciji, razkrivajo dokumenti. Iz njih je razvidno tudi, da je na koncu izbrana Agencija Futura ministrstvu kar sama naročala kako naj izpelje razpise. O dejavnostih Future pa je bil obveščen tudi kabinet takratnega predsednika vlade Mira Cerarja. Več Nataša Markovič. NATAŠA MARKOVIČ (novinarka): V policijski odredbi je zapisano, da policija raziskuje le sume kaznivih dejanj, ki se nanašajo na čas od do A ključni sumi kaznivih dejanj so se v zvezi z maketo zgodili prej. Agencija Futura je namreč že s tem elektronskim sporočilom dala natančna navodila takratni vodji Službe za odnose z javnostmi na Ministrstvu za infrastrukturi Nataši Pelko kako pripraviti razpise. Razpis za maketo in razpis za komunikacijske storitve. V navodilih je podrobno zapisano koliko razpisov naj bo, kolikšna naj bo vrednost, v zadnjem odstavku pa je jasno, da se je vedelo tudi kdo bo izdelal maketo. Futura je že pred razpisom v kabinet predsednika vlade, ter na ministrstvo pošiljala tudi finančno oceno svojih storitev. Dr. MIRO CERAR (predsednik vlade, ): Ta projekt smo res do zdaj 100 procentno transparentno vodili in tako mora biti tudi v prihodnje. NATAŠA MARKOVIČ (novinarka): Ali bi lahko recimo Agencija Futura v tem primeru rekla mi smo poslali samo informativno cene, če vemo, da je na koncu zmagala Futura? TOMAŽ VESEL (predsednik Računskega sodišča): Torej, če že bi govorili o neke vrste samovžigu, kar je pa nekoliko nenavadno. Ne spomnim se primera, kjer bi ponudniki, eventualni ponudniki, sami od sebe brez da bi jih kdo prosil, pošiljali specifikacije, predloge, rešitve in tako naprej. To je mogoče po slovenski zakonodaji zgolj v zakonu o javnozasebnem partnerstvu. NATAŠA MARKOVIČ (novinarka): Futura je zmagala na razpisu, maketo pa je, kot smo razkril 13. marca 2018 na naši televiziji, naredilo neizbrano podjetje RPS. Ko je po tej aferi Komisija za preprečevanje korupcije Lebnu poslala vprašanje glede razpisa, je Leben takrat odgovoril, da navodil direkciji niso dajali, da so vse pripravljali na direkciji, krivdo pa je zvalil kar na uradnico direkcije. Leben je KPK-ju odpisal tudi, da z uradnih evidenc izhaja, da Ministrstvo za infrastrukturo s ponudnikom makete v fazi pred objavo in v fazi objave javnega naročila ni sodelovalo, čeprav iz navodil Future izhaja, da bo specifikacijo javnega naročila pisal izdelovalec makete. Leben danes izjav ni želel dajati, predsednik Računskega sodišča pa je danes za našo televizijo dejal, da ga bo celotna zgodba zanimala z vidika morebitnega financiranja politične stranke SMC, čeprav so v Futuri vnaprej zavrnili. JASMINA JAMNIK (voditeljica): No o tem podrobno že čez slabo uro v Tarči Studia 3 z Eriko Žnidaršič. Erika veliko vprašanj za vse, ki so zatrjevali, da pri odločanju o maketi niso sodelovali. Kdo pride v studio? ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica oddaje Tarča): Ja v studio Tarče smo povabili vse ključne vpletene, nekdanjega premierja Mira Cerarja, nekdanjega ministra Petra Gašperšiča, zdajšnjega ministra Jureta Lebna, direktorja Agencije Futura, pa tudi direktorja Direkcije za infrastrukturo Damirja Topolka. Kdo se bo odzval? Je šlo za prirejanje razpisov in za posredno financiranje stranke. V Globusu reportaže iz evropskih držav o ljudeh srednjega razreda, v desetletju gospodarske krize so izgubili največ, zato so zdaj lahek plen populističnih politikov. V Točki preloma pa o slovenski avtomobilski industriji v kolikšni meri že čuti posledice ohlajanje nemškega gospodarstva, spoznali pa boste tudi slovenskega inovatorja, ki svoje električne motorje prodaja med drugim Googlu in Nasi. Začnemo ob 20. uri. JASMINA JAMNIK (voditeljica): Izčrpen večer bo. Erika, hvala lepa. 9

10 TV Slovenija 1, Tarča - 20: Četrtek Doseg: Trajanje: 70:00 1 / 10 Kakšne bodo posledice zaradi kot vse kaže vnaprej dogovorjenih razpisov, tudi za maketo? TELEVIZIJA SLOVENIJA 1, , STUDIO 3 - TARČA, ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica): V Tarči, kakšne bodo posledice zaradi kot vse kaže vnaprej dogovorjenih razpisov, tudi za maketo? Dober večer. Že na prvi pogled je jasno, da je bil izbran ponudnik, ki ne bi smel biti. Gre za sum kaznivih dejanj, je o razpisih za maketo in komunikacijske dejavnosti neposreden predsednik računskega sodišča. Jasno je tudi, da dogovarjanje pred objavo razpisov, ni potekalo le med Agencijo Futura in ministrstvom za infrastrukturo, ampak tudi s kabinetom takratnega predsednika vlade Mira Cerarja. Zato bi težko rekli, da je šlo pri vsem le za uradniške nepravilnosti, kot je zgrožen ob izbruhu afere pojasnjeval Miro Cerar. Je šlo za posredno financiranje stranke SMC? Redko vidimo tako nazorne dobro dokumentirane primere, pravi predsednik računskega sodišča. Kakšne bodo posledice za stranko SMC? Premier zadeve danes ne komentira, pomenljivo pa je bilo njegovo sporočilo pred nekaj dnevi: Zaenkrat ni nič takega, kaj bi me prepričalo, da bi minister Leben komu naročil posel. Bo morala Futura vračati denar? So bila nezakonita porabljena tudi evropska sredstva? Vse ključne akterje smo povabili v studio Tarče, a so nekateri raje ostali doma. Poglejmo podrobnosti. Nataša Markovič. NATAŠA MARKOVIČ (novinarka): Policijska odredba glede makete, razkriva, da se je policija pri preiskavi domnevnih kaznivih dejanj, osredotočila na datum od 1. julija 2017 do 30. junija 2018 in da preiskuje le direktorja Direkcije za infrastrukturo in tri uslužbence direkcije, čeprav je iz dokumentacije, ki smo jo prejeli jasno, da so se aktivnosti okoli makete in komunikacijskih aktivnosti začele pred tem datumom in na mnogo višjih instancah, kot so le uradniki na direkciji. Policija je sicer danes potrdila, da so odprte vse možnosti za razširitev preiskave in da politika nima vpliva na preiskavo. In zakaj bi morala policija razširiti preiskavo? Agencija Futura je namreč že 28. junija, torej osem dni pred razpisom za komunikacijske aktivnosti in 33 dni pred razpisom za anketo, pošiljala v Cerarjev kabinet in na ministrstvo za infrastrukturo Gašperšiču in Lebnu svoje cenike in popise aktivnosti. Ali bi lahko recimo Agencija Futura v tem primeru rekla, mi smo poslali samo informativno cene, če vemo, da je na koncu zmagala? TOMAŽ VESEL (predsednik računskega sodišča): Torej če že, bi govorili o neke vrste samovžigu, kar pa je nekoliko nenavadno. Ne spomnim se primera, kjer bi ponudniki, eventuelni ponudniki sami od sebe brez, da bi jih kdo prosil, pošiljal specifikacije, predloge, rešitve in tako naprej. To je mogoče po slovenski zakonodaji, zgolj v zakonu o javnem in zasebnem partnerstvu, kjer imamo tako imenovan položaj promotorja, kajti tudi tu bi lahko šlo za eno takšno rešitev, kjer promotor pove državi, no to bi pa jaz naredil na takšen in takšen način, brez tega, da bi država o tem sploh razmišljala, da bi kaj takšnega naredila. Ampak to seveda v tem primeru ne pride v poštev. NATAŠA MARKOVIČ (novinarka): Futura oziroma v njenem imenu Dragana Josipović je v elektronskem sporočilu Nataši Pelko vodji službe za komuniciranje na ministrstvu za infrastrukturo, zdaj pa zaposleni v podjetju 2TDK, posredovala jasna navodila, kako izpeljati razpise. Še več, notri so natančna določila in tehnični parametri ter predlagane cene. Zapisala je, da mora biti vrednost razpisa za komunikacijske aktivnosti do 135 tisoč evrov, da gre maketa na svoj razpis, da bodo vključili nalepke za tovornjake, direktna naročilnica, da bo šla na podjetje Altos. Medijski zakup pa, da bo šel na direktne naročilnice. V zadnjem stavku je dodala: Zdaj pa se spravljam delati še tehnični opis aktivnosti opredeljenih v razpisu komunikacijske aktivnosti. Glede makete, gospod, ki jih izdeluje, pride v Ljubljano jutri dopoldne in nam bo spisal tehnično specifikacijo. Ali so v Futuri s tem mislili na direktorja podjetja RPS, ki je kasneje kot podizvajalec izdelal maketo, smo vprašali v podjetju RPS. Odgovorili so, da so za razpis prvič izvedeli šele, ko je bil objavljen na portalu. Na razpisu za komunikacijske aktivnosti, ki je bil objavljen 6. julija in ki ga je pripravljala Futura, je zmagala, ne boste verjeli, Futura. Čeprav so poslali nekaj tisoč evrov dražjo ponudbo od podjetja Propiar. Direktor direkcije Damir Topolko je 1. avgusta posel, tako kot pri maketi, oddal dražjemu ponudniku Futuri. Ta je prejela za svoje storitve, 102 tisoč evrov. TOMAŽ VESEL (predsednik računskega sodišča): Mislim, da je v domeni naročnika, da pripravi tehnično specifikacijo. Naročnik po zakonu o javnem naročanju sicer lahko vodi tako imenovan tehnični dialog z eventuelnimi ponudniki, s tistimi, ki se spoznajo, vendar mora biti ta jasen, prepoznaven, nenazadnje dokumentiran, zabeležen v samo dokumentacijo oddaje javnega naročila. NATAŠA MARKOVIČ (novinarka): Na Futuro smo se obrnili z vprašanji, kakšno vlogo je imela Futura pri razpisu za maketo, ali je bila seznanjena z razpisom, razpisnimi pogoji, ali je povezana s podjetjem Art Rebel 9, ali je povezana s stranko SMC, ali jo je ta najemala, kako je Nataša Pelko povezana s Futuro, ali je bila tam zaposlena, ali je morda z njimi lastniško povezana? Iz Future so nam odgovorili, da so odgovori na vsa vprašanja, negativni. Naprej, na drugem razpisu 10

11 TV Slovenija 1, Tarča - 20: Četrtek Doseg: Trajanje: 70:00 2 / 10 za maketo, pa je v bistvu zmagalo podjetje, ki sploh ni bilo izbrano, a je bilo predvideno, da izdela maketo. Iz navodil, ki so jih poslali iz Future Nataši Pelko, je nedvoumno jasno, da so vsi vedeli, kdo bo izdelal maketo, a Leben se je ves čas glede vloge Future sprenevedal. NOVINARKA: Zakaj ste komunicirali s Futuro sploh, zakaj je Futura tukaj vpletena? JURE LEBEN (minister za okolje, nekdanji državni sekretar): V tistem času je Futura sodelovala s pomočjo pri referendumu in zato je bila tudi pač vključena v celoten postopek. Kako so se maili odvijali, kdo je bil v kaj vključen, morate vprašate in na direkciji. Veste, da tudi mi smo imeli piar oddelek. NATAŠA MARKOVIČ (novinarka): A še več, iz več dokumentov in sporočil je jasno, da je vse niti v rokah držal prav kabinet ministra oziroma državni sekretar, saj so si uradniki med seboj pisali. Na primer, da je Leben naročil, da se vse vsebine pošilja v kabinet na pregled oziroma da je treba dobiti potrditev preko Nataše Pelko. A Leben se je po razkriti aferi zlagal tudi KPK-ju. Iz dokumentov je razvidno, da je zapisal, da so konkretnejša navodila v smislu določanja tehničnih specifikacij, naročniku Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo, niso bila podana. Tehnična specifikacija je bila dejansko pripravljena na direkciji, je zapisal, posredovana pa je bila s strani gospe Sandre Kržen. S tem je Leben vso krivdo naprtil uradnici direkcije, vpletenost Future pa je seveda zamolčal. Celotno ministrstvo pa je tudi že od začetka vedelo, da v poslu z maketo sodeluje tudi podizvajalec, saj je dne 8. marca 2018 Leben v elektronsko sporočilo zapisal, da naj na sestanek na ministrstvo za infrastrukturo, pride tudi podizvajalec, torej podjetje RPS. Nekaj dni kasneje, ko smo na naši televiziji prvi razkrili sprego pri razpisu za maketo VODITELJICA (Dnevnik, 13. marec 2018): Mi pa razkrivamo, da sta posel dobila pravzaprav oba ponudnika. NATAŠA MARKOVIČ (novinarka): Pa so bili vsi presenečeni, tudi Cerar. DR. MIRO CERAR (predsednik vlade, 15. marec 2018): Moram pa reči, da sem bil izjemno, izjemno ogorčen, ko sem izvedel, da je prišlo do tako hude napake oziroma nepravilnosti na ravni razpisne komisije in potem seveda do vse te zgodbe, to je popolnoma nedopustno. In poglejte, ta projekt smo res do zdaj 100 procentno transparentno vodili in tako mora biti tudi v prihodnje. NATAŠA MARKOVIČ (novinarka): A sumi, ki danes obstajajo, so, da so se dejansko preko Future prelivala sredstva za financiranje politične kampanje. TOMAŽ VESEL (predsednik računskega sodišča): Dobivamo informacije, ki jih je še v tem primeru seveda nismo potrdili, pa tudi od drugih dobivamo informacije, da naj bi se prek agencij za svetovanje, za ravnanje z javnostmi in tako naprej, pojavilo neko prikrito financiranje političnih strank. To pa je lahko zelo problematično vprašanje, če je temu res tako, ga je pa mogoče preveriti skozi redno poslovanje političnih strank in ne revidiranje volilnih kampanj, kar v tem trenutku računsko sodišče dela, revidiral pa bomo seveda, ker od nas zakon tako zahteva v zelo kratkem času tudi seveda poslovanje vseh političnih strank in mogoče tam pokazal vzorce. Ni nujno, da se bo to izkazalo za potrdilo. NATAŠA MARKOVIČ (novinarka): V Futuri so to zavrnili. A dejstvo je, da se Leben ni vtikal v nobenega od 300 razpisov, ki jih letno podpiše Topolko na direkciji. Na direkciji pravijo, da so delali po navodilu ministra za infrastrukturo, a dejstvo je, da Topolko vsega skupaj ni ustavil. Ministrica ga ščiti, ker naj ne bi nič vedel, a iz policijske odredbe je jasno razvidno, da ga policija preiskuje, ker niso skrbeli za proračun in javno korist in so zavestno izbrali dražjega ponudnika Art Rebel 9. Topolko je nenazadnje dokument o izbiri ponudnika, tudi podpisal. In kdo bo zdaj odgovarjal? Kdo odgovarja za to, če so se razpisi tako delali? TOMAŽ VESEL (predsednik računskega sodišča): Absolutno, saj nenazadnje gre tukaj za sum kaznivih dejanj in jaz sem prepričan, da se bo to raziskalo tudi zaradi tega, ker je ta primer verjetno takšen, ki ga je res nujno potrebno raziskat. Redko vidimo dokumentacijo, ki bi bila bolj eksplicitna pri javnem naročanju. NATAŠA MARKOVIČ (novinarka): Šarec do danes ni videl razlogov za odstop Lebna. A za afero Sendvič je postavil visoke standarde. Ali je poleg Lebna, kriv tudi Cerar, pa bo poiskala finančna revizija stranke SMC. Predsednik računskega sodišča je danes dejal: TOMAŽ VESEL (predsednik računskega sodišča): Zelo neposrečeno voden javni razpis, milo rečeno. Jasno že na prvi pogled, da je bil izbran nekdo, ki ne bi smel biti izbran. Zelo zaskrbljujoče dejstvo, da kasneje to izvede podizvajalec. Ni bil zbran, pa je ponudil krepko nižjo ceno, kar pravzaprav dokazuje, da je tu verjetno res lahko šlo za neke vrste neposrečen dogovor, da redko vidimo primere, ko so tako, bom rekel dobro dokumentirani. Ampak je pa seveda stvar organov pregona, da to vprašanje raziščejo. ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica): Gospod minister, zadeve so jasne. Kot smo slišali, redko vidimo tako dobro dokumentirane primere. Zakaj ste zavajali javnost in zakaj ste lagali KPK-ju? JURE LEBEN (minister za okolje, nekdanji državni sekretar): No dober večer, najprej z moje strani. No moram reči, da ni bilo nobenega zavajanja. Kar se tiče samega dopisa na KPK, kjer smo bili vprašani, ali je v uradnih evidencah na ministrstvu slučajno kaj zavedeno, sem v dobri veri izvajanja dela mojih uslužbencev, ta dopis tudi podpisal. Veste, da delamo na način ekipe. Vsaka služba je zadolžena za izvajanje svojih aktivnosti, to pomeni računovodstvo, javna naročila, tudi piar in takrat mojim sodelavcem sem zaupal, da izvajajo svoje delo učinkovito in pravilno. 11

12 TV Slovenija 1, Tarča - 20: Četrtek Doseg: Trajanje: 70:00 3 / 10 ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica): Ampak zdaj bomo še enkrat videli ta zapis, ki ste ga posredovali KPK-ju in kako ste v njem zapisali, da je v bistvu razpisno specifikacijo pravzaprav pripravljalo... Konkretnejša navodila v smislu določanja tehničnih specifikacij naročniku Direkciji za infrastrukturo, niso bila podana, tehnična specifikacija je bila nato dejansko pripravljena na Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo in posredovana s strani gospe in tako naprej.... Zdaj bomo pa videli še tisto sporočilo, ki ga je posredovala, torej predstavnica Future, in sicer vaši tiskovni predstavnici Nataši Pelko in v katerem ji natančno pojasnjuje, kako naj se izvede razpis, torej posebej razpis za komunikacijske aktivnosti, izdelava makete posebej, hkrati pa natančno tudi piše, da bo zdaj pripravila tehnični opis aktivnosti in da bo potem tudi prišel gospod, ki bo pa izdelal tehnično specifikacijo za maketo. JURE LEBEN (minister za okolje, nekdanji državni sekretar): Ja tukaj sta potrebna dva odgovora. Najprej s tem mailom sem bil seznanjen včeraj in sem tudi sam presenečen. Jaz sem prepričan... ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica): Kaj to pomeni? Da je gospa Pelko delala te stvari na svoje roke? JURE LEBEN (minister za okolje, nekdanji državni sekretar): Poglejte, tako kot sem povedal, delamo na način ekipe, vsak mora odgovarjati za svoja dejanja, tudi jaz za svoja, zdaj ko sem minister za okolje in prostor. Seveda se vsi zavedamo, da preiskava je v teku. Jaz predlagam, da organi pregona svoje naredijo. Ko bomo rezultate...z rezultati seznanjeni, moramo se na njih odzvat. Jaz tudi. Bi pa tudi povedal, da v Sloveniji imamo trenutno na položajih ljudi, ki se ne odločajo. Jaz mislim, da je to nepravilno. Jaz mislim, da na položaje kot je minister, kot je državni sekretar, je treba dat jasna navodila. In seveda ob vodenju celega projekta, v pogajanjih z Evropsko komisijo, z Evropsko investicijsko banko, s strateškimi potencialnimi državami, smo se ukvarjali, smo sodelovali tudi zraven pri pripravi vsebine same makete. Saj tudi v samem dopisu lepo piše, konkretnejše, ampak ja v vsebini smo sodelovali, sploh ne zavajam, ker imamo vse maile na mizi. ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica): To že drži. Ampak problem je v tem, če je dejansko agencija, ki je bila potem izbrana na razpisu, sestavljala tehnično specifikacijo in pravzaprav sama napisala razpisa. Gospod Topolko, kdo je sestavljal torej razpis? Je to delala gospa Pelko, torej tiskovna predstavnica v kabinetu ministra in državnega sekretarja na svojo roko? DAMIR TOPOLKO (direktor Direkcije RS za infrastrukturo): Ja zdaj iz teh sporočil je seveda razvidno, da smo na direkcijo dobili tehnične specifikacije in vse usmeritve iz kabineta. ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica): Ampak gospod minister pravi, da torej ne od njega, če sem ga prav razumela. DAMIR TOPOLKO (direktor Direkcije RS za infrastrukturo): Ja zdaj jaz ne morem, ne vem ne morem soditi na kakšen način so oni imeli komunikacijo na ministrstvu znotraj, kako se je on dogovarjal z gospo Pelko, tega jaz ne morem sodit. Tako, da iz tega maila je pač to razvidno. ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica): Gospod Topolko, kdo je pripravljal to razpisno dokumentacijo? DAMIR TOPOLKO (direktor Direkcije RS za infrastrukturo): Mi smo na podlagi tehničnih specifikacij ali projektnih nalog, ki smo jih dobili iz kabineta, je formalno bil ta razpis potem sestavljen. In ta razpis je bil objavljen, ampak mi smo se ukvarjali s formalnim postopkom, ne pa vsebinskim. ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica): Gospod Leben je, še enkrat bom torej vprašala, gospa Pelko potem na svojo roko, po vašem mnenju, komunicirala s Futuro in potem naprej z gospodom Topolkom oziroma uslužbenci direkcije? JURE LEBEN (minister za okolje, nekdanji državni sekretar): Spet dva odgovora, da ne bomo spet jemali vsega iz konteksta. Kar se tiče tega maila, sem povedal, o njem sem bil seznanjen včeraj. Kar se tiče oblikovanja same vsebine, seveda je bila vsebinska vključitev tudi naše službe s piar, s kolegi z direkcije. ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica): Ampak saj pravim, pravite, da Futura potem ni pripravljala razpisne dokumentacije. Ne razumem, kaj želite povedati pravzaprav. JURE LEBEN (minister za okolje, nekdanji državni sekretar): Kaj želim povedat? Za ta mail sem izvedel včeraj in sem sam presenečen. ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica): No ampak ali drži to ali ne, ali držijo te navedbe? JURE LEBEN (minister za okolje, nekdanji državni sekretar): Poglejte, glede tega pisanja, morate se pa obrniti na gospo Pelko. ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica): Ampak vprašam vas, Futura je bila potem tudi izbrana na tem razpisu za komunikacijske aktivnosti? Futura je dobila posel na podlagi tega. JURE LEBEN (minister za okolje, nekdanji državni sekretar): Poglejte, na podlagi Futura je dobila posel za komuniciranje na javnem razpisu že pred tem datumom in na podlagi tega so bili vključeni za izvajanje komunikacijskih aktivnosti. ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica): Ampak ta razpis, se pravi, so pripravili sami, kot smo lahko videli, na podlagi tistega sporočila, ki je bil junija, se pravi sami so pripravili tudi tehnične specifikacije in potem bili sami izbrani. JURE LEBEN (minister za okolje, nekdanji državni sekretar): Poglejte, jaz ne verjamem, da je do tega prišlo. Same vsebine razpisa so bile narejene iz naše službe za piar in kar se tiče tega maila, sem bil z njim včeraj seznanjen, tako, da sem tudi presenečen. ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica): Dobro. Ampak to so dejstva, da je bila Futura potem izbrana, da so oni napisali razpis, da so bili izbrani potem na razpisu, bili so celo dražji ponudnik. Ampak vi pravite pač, da nič ne veste, da gospa Pelko je 12

13 TV Slovenija 1, Tarča - 20: Četrtek Doseg: Trajanje: 70:00 4 / 10 to pač naredila kakor je naredila. Ampak vendarle pa so tudi sporočila, prej smo jih tudi že pokazali v prispevku, kjer pa je jasno razvidno, da ste bili vi tisti, ki ste naročali zadeve. Recimo zdaj bomo videli, skladno z dogovorom s sestanka 27. novembra 2017, tako na katerem je državni sekretar Leben naročil, da se vse vsebine pošilja samo kabinetu v pregled oziroma dobimo potrditve preko Nataše Pelko. Torej gospa Pelko, ni na svojo roko teh zadev vodila. JURE LEBEN (minister za okolje, nekdanji državni sekretar): Še enkrat bom povedal, to kar ponavljam že zadnje dni. Seveda ob vodenju tako velikega projekta, smo bili vključeni tudi mi v oblikovanje same vsebine, kot sem rekel služba za odnose z javnostmi. ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica): Dobro. Ampak služba za odnose z javnostmi, vemo, da ne dela na svojo roko, vedno dela po nareku tistih, ki vodijo ministrstvo. Torej verjamem, da gospa Pelko ni verjetno sama pošiljala teh zadev. JURE LEBEN (minister za okolje, nekdanji državni sekretar): Poglejte, dam vam primer z ministrstva, ki ga vodim zdaj. Imam zaposlenih, vsaka služba je zadolžena za izvajanje svojega dela. Jaz v njih zaupam in na podoben način smo delali tudi prej na ministrstvu za infrastrukturo. ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica): Gospod Šoltes, ali vi verjamete, da bi predstavnica za odnose z javnostmi sama na svojo roko komunicirala torej s tistim, s ponudnikom, ki je pripravil specifikacije, napisal razpis, potem bil pa izbran na tem razpisu in da minister oziroma takratni državni sekretar ne bi nič vedel o tem? DR. IGOR ŠOLTES (strokovnjak za javna naročila): Moram reči, da je nenavadno, če se ne ve, kdo je pripravljal razpisno dokumentacijo, ampak dejstvo je, da so pravila javnega naročanja jasna in da je v nasprotju z zakonom in v nasprotju s temeljnimi načeli javnega naročanja, da razpisno dokumentacijo pripravlja potencialni ponudnik ali pa celo potem izbrani ponudnik, ker na ta način seveda se kršijo tista osnovna načela in pa namen javnega naročanja. Krši se seveda tudi načelo transparentnosti, krši se načelo enake obravnave ponudnikov in pa seveda tudi prepoved diskriminacije. Na ta način se lahko nedopustno da prednost samo določenemu ponudniku in potem zgleda lahko, da je razpis samo neka fasada za nekaj, kar je bilo že prej dogovorjeno. Res pa je, da v vseh takih primerih, je potreben seveda revizijski nadzor, je potrebno preiskati kaj se je dejansko dogajalo in seveda odgovoriti na to ali je prišlo do kršitev, vključno potem s posledicami za te kršitve. ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica): Gospa Bratušek, je vsega kriva zdaj predstavnica za odnose z javnostmi? Zdaj je mimogrede zaposlena na podjetju 2TDK. ALENKA BRATUŠEK (ministrica za infrastrukturo): Glejte, jaz lahko zagotovim, da odkar jaz vodim ministrstvo, absolutno ne delamo na tak način. Delamo bistveno drugače in res transparentno in projekt Divača Koper vodimo res drugače. In... ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica): Ampak jaz sem vas vprašala, kaj menite o tem primeru in teh izjavah? ALENKA BRATUŠEK (ministrica za infrastrukturo): Mislim, da tudi ni pomembno, kaj jaz menim. Pomembno je, da v naši piar službi, specifikacij za...tehničnih specifikacij za razpis, ne bi in ne bodo pripravljali piar svetovalci. ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica): Gospod Topolko, kdo je torej zavajal v tem primeru? DAMIR TOPOLKO (direktor Direkcije RS za infrastrukturo): Kako mislite, kdo je zavajal? ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica): Kdo zavaja, se pravi zdaj, ki trdi, da je razpis seveda pripravljal...ali ste pravzaprav zavajali na direkciji, ali zdaj zavaja minister? DAMIR TOPOLKO (direktor Direkcije RS za infrastrukturo): Ne, seveda mislim, vse je razvidno iz vsega, da smo mi peljali formalni postopek. Vsebinske podlage za razpis, nismo pri nas pripravljali. Morate razumeti, da obstaja tipska razpisna dokumentacija, ta dokumentacija vsebuje tiste formalne, pravne in te ostale pogoje in pomembni so tisti vsebinski pogoji, ki predstavljajo potem jedro naročila. Zdaj to vsebino nismo pri nas definirali. ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica): Ampak gospod minister, zakaj ste potem pa KPK-ju napisali, da je to pripravljala direkcija, če ni bilo tako? JURE LEBEN (minister za okolje, nekdanji državni sekretar): Še enkrat bom povedal, sam dopis je bil podpisan v dobri veri. To kar je bilo meni sporočeno, da v uradnih evidencah, obiskov zunanjih svetovalcev na sestankih ni bilo, kar lahko vsak preveri. Prepričan sem, da tudi sama policija. Še enkrat bom povedal, iz vseh mailov je razvidno, da je bila naša služba za odnose z javnostmi vključena v pripravo vsebin. To sploh ni dvoma in to bom danes še nekajkrat povedal. ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica): To že. Samo, da je pa direkcija tista, ki je pripravljala specifikacijo, se vi strinjate s tem zapisom, ki je bil posredovan KPK-ju, gospod Topolko? DAMIR TOPOLKO (direktor Direkcije RS za infrastrukturo): Ne s tem se ne morem strinjat. ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica): Zakaj pa niste temu recimo oporekali, kar je ministrstvo takrat posredovalo KPK-ju? Ste vedeli kaj so napisali? DAMIR TOPOLKO (direktor Direkcije RS za infrastrukturo): Jaz sem opozarjal na to, da je treba poslati takšne podatke,... dejanske podatke. ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica): Ampak nam lahko zdaj poveste, kako so se te stvari vodile pravzaprav? Kako se je ta posel peljal? Nam lahko poveste odkrito? 13

14 TV Slovenija 1, Tarča - 20: Četrtek Doseg: Trajanje: 70:00 5 / 10 DAMIR TOPOLKO (direktor Direkcije RS za infrastrukturo): Mislim, da je zadeva zelo preprosta. Moramo gledati kontekst. Leta 2016 je bil sprejet zakon o drugem tiru in od takrat je direkcija formalno peljala še določene razpise. Vsebinsko o tem, kdaj in kaj in kako se bo naročalo, nismo odločali. ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica): Ampak gospod Topolko, kdo je odločal o tem, ste lahko konkretni? ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica): Mi smo vsebinske podlage konkretno za ta dva razpisa, dobili iz kabineta. Tega ne morem zanikati, če je to razvidno tudi iz... ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica): Gospod Leben, iz kabineta so dobili, pravi gospod Topolko. JURE LEBEN (minister za okolje, nekdanji državni sekretar): Ja, in samo jaz mislim, da se ne razumemo. Oba dva govoriva, ja seveda tudi naša služba za piar je bila vključena v pripravo vsebin samega razpisa. ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica): Ampak ali je šlo za službo samo za odnose z javnostmi, gospod Topolko, ali je šlo tudi za, se pravi ministra in sekretarja? JURE LEBEN (minister za okolje, nekdanji državni sekretar): Poglejte, midva z ministrom nisva nikoli nobenemu naročila kdo mora biti izbran. Služba za odnose z javnostmi je bila vključena v pripravo razpisa. Seveda potem naprej tudi s kolegi na direkciji, ko so pa sam postopek izvedli. ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica): Se pravi, vso odgovornost zdaj prelagate na gospo Pelko, če vas prav razumem? JURE LEBEN (minister za okolje, nekdanji državni sekretar): Ne, na službo za odnose za javnostmi. ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica): No, ampak je bila gospa Pelko v tistih sporočilih navedena. JURE LEBEN (minister za okolje, nekdanji državni sekretar): Ja v tistem sporočilu, ki je bilo včeraj pokazano, seveda. ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica): Gospod Bajec, je z nami. Torej predsednik civilnega sveta za nadzor nad projektom drugega tira. Gospod Bajec, kaj pravite na vse to kar smo zdaj slišali v studiu? JADRAN BAJEC (predsednik projektnega sveta za civilni nadzor projekta drugi tir): Jaz mislim, da si državljani Republike Slovenije, zaslužijo en drug odnos. Namreč zelo jasno je, da s to maketo, nastala je velika škoda. In zdaj ugotavljamo, da škoda je, odgovornih pa ni. Zelo težko bi se strinjal s tem, da direkcija, ki je vodila vse postopke, zdaj ne ve, se ne spomni, ni odgovorna, so delali drugi, zdaj ne vem kaj. Jaz mislim, da si državljani Slovenije, tako pri politiki, kot pri visokih državnih uradnikih, zaslužimo ljudi, ki imajo poleg strokovnosti in vsega ostalega, tudi hrbtenico. Da če se kdo vtika v njihovo delo, rečejo ne, tega ne bom naredil. Če nekdo nezakonito pritiska na njih, da jih prijavi. In tudi če so naredili napako, da jo priznajo. Davkoplačevalci moramo vsak dan delat in polnit državni proračun. Mi pričakujemo vsak tak odnos tudi od vseh ostalih, od najnižjega pa do najvišjega uradnika v državni upravi. ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica): Ja, gospod Topolko, torej vi ste bili vključeni v številne te korespondence in nazadnje ste podpisali pogodbo. Zavedali ste se, ko ste podpisali pogodbo. Zakaj ne prevzamete vi odgovornosti? DAMIR TOPOLKO (direktor Direkcije RS za infrastrukturo): Nisem se zavedal, da je s to pogodbo karkoli narobe. Tako kot ste že sami prej omenili, na direkciji vodimo 300 javnih razpisov. V tistem letu smo jih imeli 380. Zdaj vsa ta komunikacija, ki je potekala, jaz o vsej tej komunikaciji vsekakor nisem vedel, kaj se dogaja in tudi nisem mogel vedeti, kakšna komunikacija poteka na ministrstvu. ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica): Ampak policija je pa zapisala, da ste zavestno izbrali dražjega ponudnika, tako so zapisali v tisti odredbi za hišno preiskavo. Pa tudi če se niste zavedali, ste vendarle kot direktor odgovorni za napačno izbiro. DAMIR TOPOLKO (direktor Direkcije RS za infrastrukturo): A veste, zavestno...prišlo je do računske napake. To je razvidno tudi iz dokumentacije s katero razpolagamo na direkciji. To smo tudi v internem pregledu ugotovili, da je šlo za računsko napako, ki je nastala na nivoju razpisne komisije. Takrat ko sem bil s tem seznanjen, sem ukrepal. Ukrepal sem na ta način, da smo odpovedali pogodbo, zaradi kršenja pogodbenih določil, zaradi nedelovanja nekaterih elementov in ta pogodba je bila odpovedana. Ni prišlo do oškodovanja državnega proračuna, tako, da jaz sem ukrepal v tistem trenutku takoj. ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica): Pa bomo še kakšno rekli o odgovornosti. Gremo samo naprej. Poglejmo si še izjave ključnih akterjev pred meseci in danes. DR. PETER GAŠPERŠIČ (minister za infrastrukturo, 7. marec 2018): Maketo smo pripravili za v bistvu dodatno možnost informiranja javnosti o samem projektu. DR. MIRO CERAR (predsednik vlade, 15. marec 2018): Ta projekt smo res do zdaj 100 procentno transparentno vodili. Tako mora biti tudi v prihodnje. Tako, da zdaj že potekajo postopki ugotavljanja kdo je za to odgovoren, nekdo bo moral odgovarjat, tudi osebno. DR. MIRO CERAR (predsednik vlade, 14. marec 2018): To res pričakujem, da se takoj zdaj ugotovi, kdo je odgovoren, kakšna bo konsekvenca, bomo videli takoj, mora biti stroga in dejstvo je, seveda, da je treba tudi ugotoviti skozi neko preiskavo, skozi neka dejanja, ali je šlo res samo za napako, ali pa morda tudi za kaj hujšega, kakšno koruptivno dejanje, to je treba zdaj res temeljito raziskati. 14

15 TV Slovenija 1, Tarča - 20: Četrtek Doseg: Trajanje: 70:00 6 / 10 JURE LEBEN (nekdanji državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo, 13. februar 2019): Kako so se maili odvijali, kdo je bil v kaj vključen, morate vprašati in na direkciji, veste, da tudi mi smo imeli piar oddelek. Ne odstopam od odgovornosti pri sprejemanju odločitev, pri oblikovanju vsebine, ne pa kdo mora razpis dobiti. MARJAN ŠAREC (predsednik vlade, 17. februar 2019): Zaenkrat ni bilo nič takega, kar bi me prepričalo, da je naročil komurkoli, da mora dobiti posel. ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica): Gospod Leben, kaj vam je pa danes rekel premier Šarec? Sta se kaj pogovorila? JURE LEBEN (minister za okolje, nekdanji državni sekretar): Ne, danes na to temo nisva govorila. Govorila sva pred nekaj dnevi. Jaz sem mu razložil samo zadevo in to razlago je sprejel. ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica): Gospa Bratušek, moral je oditi lačni poslanec. V solzah je odhajal tudi vaš minister Bandelli. Takrat ste rekli, da morajo za vse veljati enaka merila. Ali bi torej morala oditi tudi gospod Leben in gospod Cerar? Videli smo prej, da so ti dopisi prihajali tudi v vrh, torej v kabinet predsednika vlade. ALENKA BRATUŠEK (ministrica za infrastrukturo): Jaz še vedno mislim, da če smo ekipa, če smo koalicija, potem naj znotraj koalicije in vlade ali pa sploh za politike veljajo enaka pravila. Kdo pa v tem primeru mora oditi ali pa morebiti odšel, pa mislim, da ni vprašanje za mene, ampak za predsednika vlade. ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica): No, ampak kaj vi menite, vas vprašam? Vi ste takrat rekli, da morajo za vse veljati enaka merila, ali menite, da torej, če... ALENKA BRATUŠEK (ministrica za infrastrukturo): Se strinjam...nismo se ukvarjali s tem, takrat ko se je dogajal minister Prešiček, ne ukvarjamo se s tem zdaj, ko je bom rekel en drug ali pa ena dva druga ministra. Mi se ukvarjamo z vsebino in s posli, za kar smo na ministrstvu. Skratka ukvarjamo se z velikimi infrastrukturnimi projekti, s črpanjem evropskih sredstev in z zamejci v Sloveniji. ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica): Ampak vi vendarle skupaj sedite potem na sejah vlade. Vi pravite tudi, da boste razmišljali o skupnem sodelovanju na evropskih volitvah. ALENKA BRATUŠEK (ministrica za infrastrukturo): Seveda sedimo skupaj na vladi. Jaz kot predsednica SAB-a še enkrat, seveda upravičeno, mi in naši člani pričakujemo, da predsednik vlade ima za vse enaka merila oziroma vatle. ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica): Boste sodelovali na evropskih volitvah? ALENKA BRATUŠEK (ministrica za infrastrukturo): Skupaj s SMC-jem? Ni, ta odločitev še ni sprejeta. ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica): Se pravi ta zadeva nič ne spremeni potem dejstva? ALENKA BRATUŠEK (ministrica za infrastrukturo): Odločitev glede evropskih volitev, še ni sprejeta. Se pa naši člani, glede na to, da smo imeli pred kratkim kongres, lahko rečem in smo se veliko pogovarjali o tem, nagibajo k temu, da na volitve gremo sami. ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica): Gospod Šoltes. DR. IGOR ŠOLTES (strokovnjak za javna naročila): Jaz bi pravzaprav rekel samo to, da me resno skrbi, da v zadnjih 15 letih, pravzaprav vsako večjo javno naročilsko zgodbo spremljajo afere, spremljajo zapleti, spremljajo podražitve. Ampak tisto kar še bolj skrbi, je to, da na koncu ni nobenih epilogov. Govorim tudi o sodnih epilogih. Tudi o ugotavljanju ne samo politične odgovornosti, ampak tudi o ugotavljanju kazenske odgovornosti. In ne moremo se znebiti vtisa, da nam je lažje loviti kurje tatove, kot pa primere, ko se pojavijo tako imenovana znana velika imena. In moram reči, da mnogo postopkov, ki se je začelo v zadnjih letih, je nekako končalo v mlinih in tudi zastaralo. To pa ni dobra popotnica in ne hrabri davkoplačevalcev. Hrabri pa tiste, ki upravljajo z državnim premoženjem in velikokrat rečemo, upravljanje z javnim premoženjem in javnimi financami, je velika odgovornost, torej to ni samo privilegij, ki se lahko uporablja za različne namene. In tukaj moramo biti seveda zelo jasni, javna naročila, še enkrat pravim, je zelo eksakten zakon, zelo postopkoven... ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica): Ampak tukaj seveda lahko vidimo, da so izbrani tisti, ki so dražji ponudniki, da so zadeve dogovorjene vnaprej. Pa bi vas še to naprej vprašala, ali menite, da se v tem primeru nakazuje nekak sistem financiranja politične stranke, prek makete, prek teh drugih razpisov? DR. IGOR ŠOLTES (strokovnjak za javna naročila): No to seveda so lahko to kar je rekel tudi predsednik računskega sodišča, so lahko domneve, so lahko indici, ki jih seveda je potrebno potrditi v ustreznih postopkih. Ampak mene, kot rečeno, skrbi ta modus operandi, ta način dojemanja upravljanja z javnimi sredstvi in tukaj seveda ne sme biti tako imenovanih nedotakljivih in v nasprotnem primeru seveda bomo imeli slabo popotnico tudi za naprej. In če pogledamo tudi v pretekli mandat, imeli smo dve preiskovalni komisiji, ki je ugotavljala tudi tako imenovano politično odgovornost, pa se seveda ni zgodilo nič. Imamo kar nekaj postopkov, ki so se začeli na sodišču, pa se na koncu ni zgodil epilog. In na ta način damo slab vtis v tem smislu, tudi zato, da rečemo pri vseh predhodnih dogovarjanjih v postopkih javnega naročanja, zgleda, kot da so javna naročila in pa sam postopek lahko samo fasada ali pa kulisa. Nekateri celo pravijo in tudi sam sem večkrat rekel, da lahko sklepamo, da so v nekaterih primerih, javna naročila kar legalizacija korupcije. ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica): Kaj gospa Bratušek, vi pravite, pa tudi vas bom vprašala, ali menite, da je šlo pri projektu maketa za poskus financiranja politične stranke, torej pretakanje denarja, torej iz proračuna prek nekega projekta, bomo rekli, navidezno potrebnega, torej v neko zasebno podjetje in od tam naprej posredno do neke stranke? 15

16 TV Slovenija 1, Tarča - 20: Četrtek Doseg: Trajanje: 70:00 7 / 10 ALENKA BRATUŠEK (ministrica za infrastrukturo): Glejte, to je vprašanje za tiste, ki mogoče so delali tako. Jaz lahko zagotovim, da naša stranka ni... ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica): Ampak ste kaj (nerazumljivo) ta projekt, to zadevo? ALENKA BRATUŠEK (ministrica za infrastrukturo):...in jaz lahko...samo tukaj bom še dodala, da smo stranka, ki ima s strani računskega sodišča tako rekoč sama pozitivna mnenja. Tudi na zadnjo volilno kampanjo državnozborsko, smo ravno pred kratkim dobili pozitivno mnenje, na kar sem in smo seveda zelo ponosni. Jaz sem se začela, ko sem prišla na ministrstvo, takoj ukvarjati s projektom Divača Koper. Najprej smo dali z mize aneks za dva milijona in pol... ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica): To poznamo, gospa Bratušek...poznamo to zadevo... ALENKA BRATUŠEK (ministrica za infrastrukturo):...sprejeli investicijski program, ga javno objavili oziroma ga objavili na spletnih straneh, razkrili podatke o pogovorih z Madžarsko, tako, da jaz mislim, da bolj transparentno kot smo se mi tega lotili, se ne da. Kar se tiče posla maketa, ni naša zgodba, ni moja zgodba. Seveda pa sem se, bom rekla, parih dneh, morala z določenimi dokumenti, ki na ministrstvu obstajajo, seznanit, glede mailov, ki jih kažete, ker jaz pač nimam dostopa in prav je tako, da zaposlenim ne morem gledat na računalnik in sem zelo zelo žalostna, da ob tem ko smo uspeli projekt Divača Koper res, bom rekla, zastavit tako kot je treba, je ta posel iz preteklosti spet dal neko črno piko na ta projekt. Ampak še enkrat, ne sama, ne novo vodstvo, s tem projektom maketa, kot ste ga imenovali, nimamo nič. ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica): Dobro. Če pravite, da ste stranka, ki prisegate na transparentnost. Kako pa to, da recimo, če je nekako razumljivo, da prejšnje vodstvo, gospoda Topolka ni razrešilo s tega položaja, da pa zdaj ga ščitite tudi vi, čeprav se je znašel v kriminalistični preiskavi in nekako kot policija ugotavlja, naj bi bil kriv za netransparentno porabo javnih sredstev, zavesten podpis pogodbe? ALENKA BRATUŠEK (ministrica za infrastrukturo): Jaz sem povedala, tudi gospodu Topolku, če se bo zgodilo, da se gospod Topolko znajde v kazenskem postopku, bo tisti trenutek moral it in jaz verjamem, da bo gospod Topolko v takšnem primeru tudi sam dal odpoved. ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica): ampak se vam zdi, da ob takih sumih lahko nekdo še naprej podpisuje milijonske pogodbe? ALENKA BRATUŠEK (ministrica za infrastrukturo): Je sume treba najprej potrdit. Meni osebno se zdi pa neprimerno, da bi javnega uslužbenca kaznovali, če je iz kabineta ministra, pa ne sodim od koga, dobival navodila, kako se določena stvar spelje. Ampak še enkrat, jaz ne bežim od odgovornosti. Gospod Topolko je bil na ministrstvu, ko sem prišla. Jaz lahko rečem, da v teh petih mesecih na ostalih projektih sodelujeva dobro in še enkrat, absolutno bom naredila to kar se od mene pričakuje, ko bo kazenski postopek tako daleč, da bodo katerikoli zaposlen... ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica): Ampak to lahko seveda še traja pet let, medtem pa se zgodi veliko razpisov. ALENKA BRATUŠEK (ministrica za infrastrukturo): Ampak bodimo pa tukaj iskreni in pošteni do ljudi, da dokler niso v kazenskem postopku, jih verjetno zelo težko kazensko sankcioniraš. ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica): Dobro. Poglejmo naprej, bomo nadaljevali. In kakšne storitve in stroške je Agencija Futura določila, še preden je bil razpis sploh objavljen. Med drugim so najprej ocenili, da bo snemanje promocijskega filma, stalo 38 tisoč evrov, kabli na promocijskih dogodkih, pa 6 tisoč. Promocijske aktivnosti so bile delno financirane z evropskim denarjem za izvlečni tir. Bi lahko šlo za nenamensko porabo evropskih sredstev? Žan Dolajš. ŽAN DOLAJŠ (novinar): V kolikšni meri so predračuni Future vplivali na javna naročila, ki sta jih za kampanjo drugega tira pripravila in plačala Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo in vlada? Poglejmo primerjave. 15. junija 2017, je direkcija podjetju Futura DDB, z naročilnico oddala posel za izdelavo kampanje Pospešimo Slovenijo, le dan za tem, ko je direkcija ponudnike pozvala k oddaji ponudb. Dobrih 23 tisoč in 700 evrov za izdelavo medijskih vsebin. Kaj in po kakšnih cenah, ne vemo, saj nam iz direkcije kljub prošnjam, ponudbenega predračuna Future, niso poslali. 13 dni po oddaji tega posla, 28. junija 2017, je sodelavka Future Dragana Josipović v elektronskem sporočilu tiskovno predstavnico ministrstva za infrastrukturo Natašo Pelko obvestila o nadaljnjih aktivnostih za referendumsko kampanjo, kar sodelavka Agencije Futura je predlagala delitev nadaljnjih aktivnosti in cen za promocijsko kampanjo ozaveščanja o projektu drugi tir. V priponki sporočila, je Futura poslala nekakšen predračun za zasnovo in izvedbo kampanje, v njem pa so med drugim cenovno opredeljeni recimo stroški snemanja promocijskega filma za 38 tisoč evrov in več kot 10 drugih aktivnosti, na primer izdelavo nalepk za tovornjake v vrednosti evrov. Futura je nato prek javnega naročila, objavljenega 6. julija 2017 na DRSI dobila 133 tisoč evrov vreden posel. To so specifikacije iz ponudbenega računa tega posla. Priprava komunikacijskih materialov, je stala recimo dobrih 56 tisoč evrov. Zakup medijskega prostora pa 50 tisoč evrov. In tako naprej. Tudi kabinetu predsednika vlade Miru Cerarju je 28. junija 2017 Futura poslala nekakšen predračun za organizacijo in tehnično opremo dogodkov, v sklopu promocijske kampanje za drugi tir. V tem ceniku se nahaja recimo strošek najema razstavnega paviljona v višini 12 tisoč evrov, 6 tisoč evrov za priklope in kablažo. Po opisu sodeč, bi lahko šlo za stroške dogodka, ki naj bi se odvijali ob slovesnih predstavitvah makete. Ocenjena vrednost stroškov pa 50 tisoč evrov. In če nadaljujemo, urad vlade za komuniciranje je nato v avgustu 2017 podjetjema F2 in Media Pool, prvo je v 100 odstotni, drugo pa v delni lasti Future, preko naročilnic oddal nekatere posle, prek katerih pa ni šlo za organizacijo in tehnično podporo na promocijskih dogodkih, ampak za pripravo medijskih vsebin za promocijo drugega tira. Kot sta 16

17 TV Slovenija 1, Tarča - 20: Četrtek Doseg: Trajanje: 70:00 8 / 10 radijski in televizijski oglas za 14 tisoč evrov in zakup digitalnih medijev v višini 16 tisoč evrov. Celotna vrednost poslov oddanih omenjenima podjetjema s strani UKOM-a, je bila z davkom dobrih 44 tisoč evrov, kar je znesek, ki je podoben tistemu, ki ga je Futura poslala že v juniju. Še vedno pa ostaja vprašanje, komu dejansko so bili plačani stroški organizacije dogodka, ob predstavitvi makete v Kopru 7. marca 2018? 12. februarja istega leta, sta bili namreč Nataši Pelko iz ministrstva za infrastrukturo predloženi še dve oceni stroškov, prav tako s strani Future. Ocena stroškov dogodka ob postavitvi makete v Kopru, je bila ocenjena na evrov. Ocena stroškov prezentacije makete za Ljubljano in Koper pa skupaj kar dobrih 41 tisoč evrov. DR. MIRO CERAR (predsednik vlade v odstopu, 15. marec 2018): Še ni prišlo do nobenega izplačila denarja iz proračuna tako, da niso še davkoplačevalci nič oškodovani. ŽAN DOLAJŠ (novinar): Očitno ne drži. Za promocijo makete so zagotovo bili porabljeni evri. Po podatkih, ki smo jih pridobili od Direkcije za infrastrukturo, je bilo 13. aprila lani Futuri nakazanih dobrih evrov za organizacijo predstavitve makete v Kopru. Pa je bilo to res vse? Sodeč po Futurinem predračunu, bi lahko s tem denarjem pokrili le prevoz makete. Denar, ki ga je direkcija dodelila Futuri za promocijske vsebine in aktivnosti, pa je tudi evropski denar. Prišel pa je iz 14-tih milijonov dodeljenih evropskih sredstev, namenjenih za izgradnjo izvlečnega tira. To je na ministrstvu za infrastrukturo, povzročalo kar nekaj preglavic. Iz elektronske korespondence uslužbenke direkcije Sandre Križman, je namreč razvidno, da so na sestanku s takratnim državnim sekretarjem Juretom Lebnom in njegovo sodelavko Natašo Pelko, govorili o tem, kako sredstva namenjena za izvlečni tir, uporabiti za promocijo celotnega projekta drugi tir. PROMOCIJA: Z izgradnjo izvlečnega tira, smo dober kilometer bližje cilju, bližje drugemu tiru železniške proge Divača Koper. Poglejte si maketo drugega tira. Spoznajte projekt od blizu. ŽAN DOLAJŠ (novinar): Iz promocijskih vsebin za kampanjo pred referendumom, ki jih je pripravila Futura, je jasno razvidno, da vse vsebujejo navezavo na izvlečni tir in omembo partnerstva z Evropsko komisijo. Večina vsebine pa je posvečena celotnemu projektu drugega tira. Izvlečni tir je tehnično res sestavni del drugega tira in makete, vendar gre iz vidika vodenja investicije, za popolnoma ločene zadeve, pravijo strokovnjaki. Pravila za porabo evropskih sredstev, pa so zelo toga. Se lahko zgodi, da bo potrebno evropski denar, zaradi morebitne nenamenske porabe, vračati? Podjetje Futura DDB, Media Pool, F2, Febbs, Futura PR so v zadnjih 16-tih letih odkar ERAR beleži poslovanje s proračunskimi prejemniki, skupaj prejela dobrih 5,4 milijona evrov. Dobre tri milijone evrov, so ta podjetja prejela samo v štirih letih Cerarjeve vlade, kar je 60 odstotkov vsega poslovanja s proračunskim denarjem. Znaten del tega zneska v času prejšnje vlade, pa predstavljajo posli za promocijo lokalnih kmetijskih in živilskih proizvodov s kmetijskim ministrstvom, v višini dobrih dva milijona evrov. Futura je na javnem naročilu, ki je v celoti vredno okoli tri milijone evrov, zmagala kljub temu, da je bila njena ponudba najdražja od vseh prispelih ponudb. Futura je posel ponovno dobila na podlagi kvalitativnega ocenjevanja vsebine, pri čemer pa se takšna vsebina kot opozarjajo poznavalci, v veliki meri veže tudi na subjektivne presoje naročnika. Iz kmetijskega ministrstva pa so nam sporočili, da je o točkovanju odločala enajst članska žirija, sestavljena iz ljudi iz stroke, podjetij, ki plačujejo v sistem promocije, ministrstva za kmetijstvo in interesnih skupin. Pridobili smo namige, da naj bi se poskušalo Futuri v času Cerarjeve vlade, priskrbeti čim več poslov z državnimi podjetji. Tako v SMC-ju kot tudi v Futuri zanikajo, da bi poslovno sodelovali. Ali bi lahko šlo za posredno financiranje volilne kampanje, bosta zdaj ugotavljala policija in računsko sodišče. Kot pa je znano, pa je posredno financiranje težko dokazati. ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica): Vsa pojasnila in vsi odgovori, po kratkem predahu. Nadaljujemo Tarčo. Gospod minister, je bilo pri teh razpisih, je šlo pri teh razpisih za poskus ali pa za financiranje stranke SMC? Videli smo kar nekaj denarja se je prelilo torej na račun agencije Futura, tudi prek ali pa njenih hčerinskih družb, tudi prek urada predsednika vlade? JURE LEBEN (minister za okolje, nekdanji državni sekretar): Najprej bi nekaj dodal na prejšnjo debato, sem prosil za besedo. Glejte, kar se tiče transparentnosti, smo prej tudi veliko naredili. Svet za civilni nadzor, predstavnik civilnega gibanja v projektno finančnem svetu, tako, da projekt smo hoteli pokazati javnosti in tudi to, da sem jaz danes tukaj, nimam ničesar za skrivat. Tukaj ni šlo za nobeno vmešavanje politike, za nobeno plačevanje politične stranke... ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica): Ja maketa mora biti izmišljena, zato, da se poskuša denar pravzaprav preusmeriti s proračuna... JURE LEBEN (minister za okolje, nekdanji državni sekretar): Zanimivo vprašanje, ker smo tudi velikokrat razložili, zakaj smo šli v tako predstavitev projekta. Projekt je velik, projekt je skoraj 30 kilometer, projekt je treba umestiti v prostor in nek navaden državljan si tega na enem samem zemljevidu ne more prikazat, zato smo šli v tako interaktivno predstavitev, za kar seveda tudi kar ste pokazali, so na voljo evropska sredstva. In jaz vem, da je najlažje v takih oddajah komentirat, kot nek strokovnjak, ki pravijo. Ampak verjemite mi, da smo tudi mi z našimi službami, preverili črpanje evropskih sredstev in za take projekte, je to možno. ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica): Gospod Šoltes, ali je šlo, če je bil razpis vnaprej dogovorjen, če se to izkaže, ali je šlo potem za nezakonito porabo denarja, ker nekaj denarja je bilo namreč izplačanega, pa tudi za nenamensko porabo evropskih sredstev? Bo treba to vračati? DR. IGOR ŠOLTES (strokovnjak za javna naročila): Zdaj pri evropskih sredstvih je jasno, da se na podlagi revizije ugotavlja, ali so bila sredstva porabljena namensko ali nenamensko. In če se ugotovi, da so sredstva porabljena nenamensko, jih je treba seveda vračat. Ko govorimo pa o kršitvah v samem postopku, je seveda zadeva odvisna od 17

18 TV Slovenija 1, Tarča - 20: Četrtek Doseg: Trajanje: 70:00 9 / 10 same teže kršitev. Ampak ko gre na primer za kršenje temeljnih načel, za samo, bom rekel, izkrivljanje konkurence in favoriziranje določenih ponudnikov, tukaj je zgodba lahko drugačna. Lahko govorimo tudi o nenamenski porabi sredstev, lahko govorimo tudi o morebitnih indicih kaznivih dejanj. Vse to je pa stvar seveda ustreznih organov in postopkov in mislim, da bi bilo mnogo manj oddaj, če bi seveda vsi organi naredili pravočasno svoje delo. Govorim pa še o tem, da upam, da bomo nekoč dovolj zreli, da bomo tudi javna naročila začeli jemati zelo resno in predvsem zato, da se dosežejo cilji, ki so tudi namenjeni porabi javnih sredstev. ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica): Gospa Bratušek, bo treba vračati ta denar, ki je bil zdaj izplačan Agenciji Futura za določene razpise, če se izkaže, da je šlo za prirejene razpise? ALENKA BRATUŠEK (ministrica za infrastrukturo): Jaz ne poznam tega postopka tako natančno tako, da to težko komentiram. Ampak kot je povedal že gospod Šoltes, imamo postopek ugotavljanja ali so stvari šle narobe in če bodo nepravilnosti ugotovljene, se seveda lahko zgodi, da bo ta denar treba vračati. Ampak še enkrat, jaz zagotavljam, da odkar vodim ministrstvo, odkar je naša stranka odgovorna za to ministrstvo, se postopki na takšen način absolutno ne vodijo. ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica): Ampak prej ste tudi rekli, pred dnevi, da ne bil porabljen, da imate zagotovila, da ni bil porabljen niti en evro v zvezi z maketo. Prej smo pa videli te stroške, ki so bili, zdaj bomo tudi še enkrat videli v grafiki stroške, ki so bili nekako povezani s tem dogodkom. Tukaj pa je bilo opredeljenih recimo 50 tisoč evrov. Nam lahko zdaj vi poveste, je bil ta denar plačan, kdo ga je plačal, ministrstvo za infrastrukturo, ali urad predsednika vlade? Torej zagotovo je bil kakšen od teh stroškov plačan. ALENKA BRATUŠEK (ministrica za infrastrukturo): Glejte, še enkrat, to ni projekt, ki bi ga vodila jaz, ki bi se peljal v času oziroma, ki bi se vodil v času odkar vodim ministrstvo... ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica): Ampak rekli ste, da ni bil porabljen niti en evrov, ne? ALENKA BRATUŠEK (ministrica za infrastrukturo): Za maketo, za maketo... ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica): Ja, ampak saj to so stroški, ki so povezani z maketo. ALENKA BRATUŠEK (ministrica za infrastrukturo): Za maketo po zagotovilih pristojnih na ministrstvu, ni bil porabljen niti en evro. Tudi minister oziroma državni sekretar takratni je zagotovil enako. ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica): Pa bom vprašala zdaj gospoda Topolka, mogoče bolj pozna zadeve. Se opravičujem... gospod Topolko. ALENKA BRATUŠEK (ministrica za infrastrukturo): Sigurno. Ampak samo se mi zdi še pomembno poudarit, da imamo, preiskava poteka, tečejo postopki in vse podatke, ki jih želijo tako policisti kot tudi vi novinarji, vse smo vam zagotovili in vam bomo tudi vnaprej. ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica): Dobro, to poznamo...v redu gospa Bratušek. Gospod Topolko, ali so bili ti stroški plačani ali morebiti vi veste, kdo je to pokril, ali je to plačalo ministrstvo, ali je to plačal urad vlade? DAMIR TOPOLKO (direktor Direkcije RS za infrastrukturo): Glejte, ne smemo teh stvari mešati. ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica): Ja, ampak so se nekako kar mešale te zadeve, ko smo preučevali. DAMIR TOPOLKO (direktor Direkcije RS za infrastrukturo): Zdaj na eni strani govorimo o sami maketi, kot sem že omenil, ko sem za to zvedel, sem ustavil vse, prijavili smo agenciji za varstvo konkurence in vsem organom, ki se s tem ukvarjajo, smo dali že takrat marca in aprila vse podatke. Za maketo nismo plačali ničesar. Tudi ta tožba o kateri se govori, te tožbe seveda ni. Tudi ustavljen je bil izvršilni postopek 20. septembra Zdaj če gledamo ta dogodek, ki je bil v Kopru, dogodek je sigurno bil v Kopru in je ta dogodek nekaj stal. ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica): Tudi je bil plačan, ne? DAMIR TOPOLKO (direktor Direkcije RS za infrastrukturo): Ampak to ne gre...nismo mi plačali makete, izdelave makete in vse kar je vezano na tisto pogodbo. ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica): Pa boste dobili vsi besedo po kratkem predahu, ostanite z nami. Spet nadaljujemo. Najprej gospod Bajec, po vsem tem kar ste slišali nocoj v razpravi. Kdo bi po vašem mnenju moral prevzeti odgovornosti za nepravilnosti, morebiti tudi nezakonitosti in morebiti nezakonito porabo javnega denarja? JADRAN BAJEC (predsednik projektnega sveta za civilni nadzor projekta drugi tir): O odgovornosti sem že povedal. Ampak jaz mislim, da se gostje malo sprenevedajo. Škoda ni denarna. Škoda je v zaupanju javnosti, ki je nastala zaradi te makete. Škoda je tudi zato, ker deset mesecev vlade, prejšnja in ta, ne znajo pokazat na odgovornega, kdo je za tako škodo sploh odgovoren. In tak način dela, kot bo zdaj, organi preiskav, policije in sodišča, odgovarjali kdo je odgovoren, toliko bolj potrjuje mnenje javnosti, da je ta projekt še eden v smeri TEŠ 6, pa bančne luknje, ko noben ne zna najti odgovorne in te odgovorne išče zdaj policija, sodišče in ne vem še kdo. To, da pa politika zgublja zaupanje javnosti, je pa kriza. ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica): Hvala lepa gospod Bajec. Gospod minister, slišali smo, sprenevedanje. Ali vi mislite, da boste lahko še naprej odgovorno opravljali svoje delo, čeprav je jasno, da ste vi predstavnici za odnose z javnostmi, dajali navodila? 18

19 TV Slovenija 1, Tarča - 20: Četrtek Doseg: Trajanje: 70:00 10 / 10 JURE LEBEN (minister za okolje, nekdanji državni sekretar): No slišali smo tudi veliko morebiti in tako naprej. Mene predvsem zanima, zakaj so te zadeve prišle na dan ravno sedaj, to se dogaja že leto in pol. Se mi zdi, ker smo pač tudi na samem ministrstvu začeli odpirat veliko težkih tem, odpadki so velik biznis, javno smo povedali, da smo proti Petišovcem in zato sem prepričan, da nekemu kapitalu ne ustrezamo. Jaz sem tudi povedal, da na funkcijah ministra in državnega sekretarja, se je potreba odločit, je potreba dati jasna navodila. Pri vsebini sem sodeloval. Delamo pa tudi na način ekipno, torej pomeni, vsaka služba znotraj ministrstva mora nositi svojo odgovornost. ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica): Se pravi odgovornost prelagate na gospo Pelko, vi je ne boste prevzeli, če sem vas prav razumela? JURE LEBEN (minister za okolje, nekdanji državni sekretar): Vsaka služba mora kriti svoje odgovornosti za svoje delo, ki ga opravlja. ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica): Gospa ministrica, zakaj so zadeve prišle v javnost zdaj, morebiti vi veste kaj? ALENKA BRATUŠEK (ministrica za infrastrukturo): Ne. Ne vem, zakaj so prišle ravno zdaj. Mogoče je to res nenavadno po letu in pol. To je vprašanje za policiste oziroma kriminaliste, ki so začeli s to preiskavo. Jaz pa lahko zatrdim, da odkar sama vodim to ministrstvo, projekta ne vodimo tako. Projekt vodimo transparentno in maket ne bomo naročali, ampak bomo drugi tir zgradili v naravi. ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica): Gospod Topolko, boste vi lahko še naprej odgovorno opravljali to svoje delo, kljub temu, da ste v kriminalistični preiskavi zaradi morebitnega oškodovanja proračuna? DAMIR TOPOLKO (direktor Direkcije RS za infrastrukturo): Mi smo v internih pregledih ugotovili, da pri oddaji tega naročila, je bila storjena računska napaka, ki ni bila storjena namenoma, ni bila storjena naklepno. V tem postopku je sodelovalo pet ali šest oseb z dveh lokacij in takšna povezava o nekem naklepu ali o neki korupciji, seveda ne more vzdržati in to lahko dokažemo v morebitnem postopku v prihodnosti. Zdaj vsa ta druga ozadja, ki se povezujejo z maketo, nimajo z direkcijo ničesar in ne morem tega sploh komentirat. ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica): Kdo pa naj potem prevzame odgovornost po vašem mnenju? DAMIR TOPOLKO (direktor Direkcije RS za infrastrukturo): Moramo se najprej vprašati za kakšno odgovornost gre. Če gre za odgovornost za računsko napako, vemo kakšne so možne sankcije in kakšne so odgovornosti. ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica): O odgovornosti govoriva, o politični odgovornosti, o odgovornosti tudi tistih, ki so na pomembnih mestih, na ključnih mestih? DAMIR TOPOLKO (direktor Direkcije RS za infrastrukturo): Zdaj če govorimo o sami maketi, o tej računski napaki, jaz več kot to ne morem komentirati, ker to preseže sploh mojo funkcijo. ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica): Gospod Šoltes, kdo naj prevzame odgovornost? Očitno je ne bo nihče. DR. IGOR ŠOLTES (strokovnjak za javna naročila): Ja ne glede na to, kdo bo na koncu moral prevzeti odgovornost, bomo na koncu seveda tudi izgubili vsi. Izgubili bomo zaradi tega, ker bo to še ena od zgodb, ki bo imela za posledico zamude pri izgradnji drugega tira, kot imamo zamude pri karavanškem predoru, še v drugih primerih, neodgovorjena vprašanja glede bančne luknje, glede iranskega denarja, ogromno stvari, ki nekako visijo v zraku. Ampak želim reči, na kocki je seveda tudi kredibilnost naše države, zaupanje v našo državo in na koncu če hočemo tudi ta dragocen denar, ki prihaja iz Evropske unije. In najslabše je, seveda če se zaradi naših ravnanj, pripeljemo do tega, da bomo imeli težave pri realizaciji in financiranju tistega, za kar smo sveto obljubljali, da ne bo težav. ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica): Hvala lepa vsem torej za komentarjem vsem v studiu in tudi gospodu Bajcu v Kopru. Nadaljujemo pa z Globusom. Ostanite. 19

20 TV Slovenija 1, Odmevi - 22: Četrtek Doseg: Trajanje: 05:00 1 / 1 Sporna maketa drugega tira TV SLOVENIJA 1, , ODMEVI, 22:01 IGOR E. BERGANT (voditelj): Odmeve pa začenjamo z našo redno tedensko oddajo Tarča, v kateri so se nocoj ukvarjali z nekaterimi novimi dognanji v zvezi s sporno maketo drugega železniškega tira med Koprom in Divačo in z vprašanji, ali je šlo pri maketi morda za vnaprej dogovorjen posel, o katerem so imeli informacije v kabinetu nekdanjega predsednika vlade Cerarja in ministra za infrastrukturo Gašperšiča. In ali je pri tem morda celo šlo za prikrito financiranje SMC-ja. Povzetek Tarče je pripravil Gregor Drnovšek. GREGOR DRNOVŠEK (novinar): Tole je elektronsko sporočilo predstavnice Future, ki je takratni predstavnici za odnose z javnostmi na infrastrukturnem ministrstvu Nataši Pelko naročila, kako naj se izpelje sam razpis za izdelavo makete. Očitno z namenom, da bi posel že vnaprej dobila prav Futura. JURE LEBEN (minister za okolje in prostor): S tem om sem bil seznanjen včeraj in sem tudi sam presenečen. Jaz sem prepričan ERIKA ŽNIDARŠIČ (novinarka): kaj to pomeni, da je gospa Pelko delala te stvari na svoje roke? JURE LEBEN (minister za okolje in prostor): Poglejte, tako kot sem vam povedal, delamo na način ekipe, vsak more odgovarjati za svoja dejanja. GREGOR DRNOVŠEK (novinar): Je torej možno, da bi razpisne pogoje, pisane na roko Future, res lahko oblikovala zgolj Nataša Pelko, ki je danes sicer zaposlena na družbi 2TDK. ERIKA ŽNIDARŠIČ (novinarka): Verjamem, da gospa Pelko ni verjetno sama pošiljala teh zadev? JURE LEBEN (minister za okolje in prostor): Poglejte, dam vam primer iz ministrstva, ki ga vodim zdaj. Imam 1400 zaposlenih. Vsaka služba je zadolžena za izvajanje svojega dela, jaz v njih zaupam in na podoben način smo delali tudi prej na ministrstvu za infrastrukturo. GREGOR DRNOVŠEK (novinar): In če je Leben tudi v pojasnilu KPK-ju zapisal, da je bila tehnična specifikacija pripravljena na Direkciji za infrastrukturo, ki jo vodi Damir Topolko, ta danes odgovarja DAMIR TOPOLKO (direktor Direkcije RS za infrastrukturo): Ja, zdaj iz teh, teh sporočil je seveda razvidno, da smo na Direkcijo dobili tehnične specifikacije in vse usmeritve iz kabineta. ERIKA ŽNIDARŠIČ (novinarka): Ampak gospod minister pravi, da torej ne od njega, če sem ga prav razumela? DAMIR TOPOLKO (direktor Direkcije RS za infrastrukturo): Ja, zdaj jaz ne morem, ne vem, ne morem soditi, na kakšen način so oni imeli komunikacijo. GREGOR DRNOVŠEK (novinar): Zdajšnja ministrica Alenka Bratušek ne želi s prstom kazati na krivce, preden se jasno ne dokaže odgovornost posameznim uslužbencem ali funkcionarjem ministrstva. ALENKA BRATUŠEK (ministrica za infrastrukturo): Mislim, da tudi ni pomembno, kaj jaz menim. Pomembno je, da v naši PR službi specifikacij za, tehničnih specifikacij za razpis ne bi in ne bodo pripravljali PR svetovalci. GREGOR DRNOVŠEK (novinar): Sicer pa se bo z vprašanjem, ali je šlo pri tem poslu morda za prikrito financiranje politične stranke, v tem primeru SMC-ja, ukvarjalo tudi Računsko sodišče. Po seznanitvi z nekaterimi novimi dejstvo je predsednik Tomaž Vesel jasen. TOMAŽ VESEL (predsednik Računskega sodišča): Računsko sodišče te dokumentacije nima. Iz razlogov, ki sem jih navedel, vendar pa redko vidimo primere, ko so tako, bom rekel, dobro dokumentirani. 20

21 Posavski obzornik Četrtek Doseg: Stran: 3 Površina: 818 cm 2 1 / 2 Prvi možje posavskih občin o načrtih za leto 2019 SREMIČ - Župani vseh šestih posavskih občin so 15. februarja v gostišču Tri lučke na Sremiču pred novinarji, uredniki, snemalci in drugimi predstavniki medijskih hiš, ki poročajo o dogajanju v Posavju, predstavili dosežke v minulem letu ter tudi cilje in načrte za letošnje, ki prinaša kar nekaj večjih in naložb po občinah. Ob zahvali»sedmi sili«za poročanje je bilo tudi rečeno, da»dobronamerne vzpodbude s strani medijev vedno pridejo pomembnih prav«. Krško: vzpostavili bodo podjetniški inkubator Gostitelj letošnjega srečanja krški župan mag. Miran Stanko je minulo leto ocenil kot investicijsko uspešno, temu pa sledi tudi letošnji proračun, ki ga je krški občinski svet potrdil konec preteklega meseca. V njem je ob dobrih 40.6 milijona evrov prihodkov načrtovanih okoli 41,4 milijona evrov odhodkov, od tega za investicije 17 milijonov evrov. 8.6 milijona evrov ali dobra polovica sredstev v letošnjem investicijskem ciklusu občine bo namenjenih vlaganjem v prometno infrastrukturo, med temi pa izstopa dokončanje del na izgradnji obvoznice Krško. Medtem ko je tretji krški most predviden za otvoritev že konec tega tedna, naj bi bil po županovih besedah odsek proti tovarni Vipap predan namenu v mesecu juniju, južni krak obvoznice na območju Žadovinka pa predvidoma do konca letošnjega oktobra. Ob prenovah več občinskih predšolsko vzgojo in kulturo. Glavnina aktivnosti na področju le-te bo namenjena obnovi in izgradnji prizidka k Valvasorjevi knjižnici, Senovem sicer pa bo na stekla novogradnja vrtca, v Koprivnici pa prizidka k tamkajšnji šoli in prenova šolske kuhinje (več o načrtovanih investicijah strani 20). občine na Brežice: manjša dinamika izvajanja investicij Kot je izpostavil brežiški župan Ivan Molan, bodo v tem letu nadaljevali z lani začetimi investicijami, ki so načrtovane za obdobje dveh let (npr. obnova železnega mostu, krožna cesta okoli pokopališča, nekaj pločnikov). Pred njimi je še obravnava predloga in sprejem proračuna za leti 2019 in to naj bi se po njegovih predvidevanjih zgodilo nekje konec aprila. Glede na proračunska sredstva, ki jih bo imela občina na razpolago, je predvidena manjša na področju turizma bodo morali po njegovih besedah razmisliti, kako še bolj promovirati turistično destinacijo, povečati število nočitev in turistov, jih dlje časa zadržati v občini in širiti posteljne kapacitete (v zadnjih letih je število sobodajalcev s 40 naraslo že na 100). Molan je omenil, da je živahno tudi v industrijskih, poslovnih in obrtnih conah po občini, kjer trenutno poteka gradnja kar treh objektov, načrtujeta pa se še dva. Ne nazadnje pa zaradi novih političnih razmerij in politike delitve dodaten izziv predstavlja tudi delo občinskega sveta, je še navedel. Sevnica: začetek celovite ureditve Kvedrove ceste Župan sevniške občine Srečko Ocvirk verjame, da bodo tudi v letu 2019 v občinskem proračunu ter finančnih in poslovnih načrtih vseh proračunskih uporabnikov oblikovali vzdržne in realne rešitve za ce- razsvetljave in parkirišča (projekt je sicer usklajen z idejno zasnovo širše ureditve območja sevniške železniške postaje za prihodnja leta). V pripravi je projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo kanalizacije in čistilne naprave v Loki pri Zidanem Mostu, na Blanci in v Krmelju. V načrtu je še priprava projektne dokumentacije za ureditev odvajanja in čiščenja odpadnih voda za Šentjanž. Največja investicija bo obnova sevniškega bazena, ki je več kot 30 let služil svojemu namenu. Naročen je konservatorski načrt za staro sevniško mestno jedro, ki je pod spomeniškim varstvom in katerega vrednost je ocenjena na okoli 15 tisoč evrov. Po Ocvirkovih besedah je njihova želja in potreba, da nekaj objektov v tem delu mesta odstranijo in delno preuredijo. Dodal je, da je v starem mestnem jedru ena zelo kritična prometna točka predvsem pešce. za kolesarje in odsekov bo občina namenila dodatnih evrov tudi za obnovo cest JP 2, ki so sicer v pristojnosti urejanja krajevnih skupnosti. Med vlaganji na tem področju je Stanko izpostavil tudi izgradnjo več kolesarskih odsekov, in sicer med Krškim in Kostanjevico na Krki ter Krškim in Kozjem, skozi Sotelsko in na Senovem. V letošnjem letu je tudi predvidena ponovna postavitev nadhoda nad železnico pri Vipapu, v neposredni bližini katerega bo urejeno tudi Park in ride parkirišče, kar pomeni: parkiraj vozilo in nadaljuj peš ali z mestnim avtobusom. Za potrebe spodbujanja gospodarstva bo občina v starem mestnem jedru mesta vzpostavila Podjetniški inkubator za start-up podjetja, glavnina sredstev na področju kmetijstva pa bo namenjena komasaciji na območju Velikega Podloga ter komunalnemu opremljanju ostalih naselij na Krškem polju, Raki in na Senovem. Velik kolač investicijskih sredstev bo namenjen tudi za vlaganja v šolsko, dinamika investicij od prvotno načrtovane - verjetno za milijon manj naložb kot lani, ko je bilo investicijam namenjenih 8,5 milijona evrov. Na področju šolstva bodo pričeli z gradnjo vrtca pri OŠ Artiče, kar nekaj sredstev bodo namenili za čiščenje odpadnih voda, pri čemer je za gradnjo kanalizacije na vrsti Krška vas. V načrtih je gradnja kolesarskih stez, pri čemer že pridobivajo projektno dokumentacijo za stezi na relaciji Brežice-Dobova ter Brežice-Krška vas in Brežice-Čatež ob Savi (kolesarska navezava od gradu preko starega mostu do Čateža in Krške vasi), za kateri so pridobili tudi evropski denar. V tem letu župan pričakuje tudi veliko pogovorov v zvezi z novim mostom čez Savo, ki naj bi se začel graditi leta 2020, in nadvozom Brežina. V njihovih načrtih je tudi iskanje ustreznih razpisov za pridobivanje dodatnih sredstev za projekte, za tudi ureditev nekdanjega Doma upokojencev Brežice in vodnega centra ob HE Brežice. Tudi lotno proračunsko in poslovno leto. Predlog proračuna glede na znane finančne okvirje znaša okrog 17,4 milijona evrov. Cilj je med drugim zagotavljanje dobrega standarda javne infrastrukture in programov javnih služb, vključena je podpora kmetijstvu in turizmu, prosta investicijska sredstva se namenjajo tudi za odkup zemljišč za nadaljnje umeščanje projektov in prostorsko načrtovanje. Ena izmed potrebnih ureditev je boljša povezanost Sevnice z glavnimi prometnimi koridorji, zato je med načrtovanimi projekti umestitev mostu na Log, nadvoz na Blanci in podvoz v Boštanju ter nadvoz na Savsko cesto v Sevnici, obnova mostu čez Savo, rekonstrukcije državnih cest Šentjanž-Glino in Radeče-Loka-Breg ter krepitev kolesarske mreže. Eden večjih projektov v letošnjem letu bo celovita ureditev Kvedrove ceste v sevniškem mestnem središču, in sicer od avtobusne postaje do železniške postaje z ureditvijo pločnikov, javne Bistrica ob Sotli: vlagali bodo v podjetništvo Župan občine Bistrica ob Sotli Franjo Debelak je dejal, da je podeželje izredno pomembno, njihova občina je bivanjsko razpršena. Občinski proračun znaša 1,8 milijona evrov, zadovoljen pa je s pridobljenimi sredstvi iz evropskih skladov, ki jih je bilo za 4 milijone evrov. Za letošnje leto daje poudarek pripravi projektne dokumentacije na področju vodooskrbe, pridobitvi dokumentacije za telovadnico, kjer naj bi bil projekt izveden v naslednjih nekaj letih. Z optičnim omrežjem bodo pokrili preostalo četrtino občine. Zagotoviti nameravajo sredstva za intervencije v kmetijstvu in gozdarstvu, usmerjeni bodo v novogradnjo manjkajočih cestnih odsekov, sanirali bodo javne ceste, lokalne poti in plazove. Izboljšati nameravajo prometno varnost, škodljive vplive prometnega sistema na okolje. Uredili so center za ločeno 21

22 Posavski obzornik Četrtek Doseg: Stran: 3 Površina: 818 cm 2 2 / 2 zbiranje odpadkov. Nadaljevali bodo z izgradnjo kanalizacijskega omrežja, uredili bodo Bratuševo hišo, sodelovali v projektu Zelena doživetja Posavja, uredili bodo knjižnico in kulturni dom, kar bo eden večjih projektov. V slednjem bodo prostor pridobila tamkajšnja društva. Na osnovni šoli bodo opravili investicijsko vzdrževanje. Debelak je povedal, da imajo eno najboljših šol v Sloveniji. Izboljševali bodo bivalne in delovne pogoje, ker želijo privabiti mlade družine. Trend upadanja rojstev se je ustavil, zdaj upajo, da se ponovno dvigne. Mladim podjetnikom bodo namenili finančne spodbude in jim omogočili pridobitev pogojev za odpiranje novih delovnih mest, zato bodo podjetništvo. financirali investicije v Kostanjevica na Krki: zadolževanju se ne bodo mogli izogniti Kostanjeviški župan Ladko Petretič je naštel projekte, ki jih načrtujejo v letu 2019 in so v proračunu, ki je še v javni obravnavi. Med drugim bodo izvedli energetsko sanacijo osnovne šole in obnovo mozaika»bitka na Krškem polju«na zgradbi šole, zamenjali parket v šolski telovadnici (če bodo uspešni na razpisu Fundacije za šport) ter vzporedno s tem uredili tudi objekt stare šole v Kostanjevici z zunanjo ureditvijo, nadaljevali pogovore z Župnijo Kostanjevica na Krki o odkupu»starega farovža«(po Petretičevih besedah njegova cenitev znaša!«i Franjo Debelak, Ivan Molan in 214 tisoč evrov), začeli z odkupom zemljišč za regionalno kolesarsko povezavo Krško- Kostanjevica na Krki, nadaljevali s pridobivanjem projektne dokumentacije za obnovo Grajske ceste s komunalno infrastrukturo, pričeli z izgradnjo postajališča za avtodome, postavili zbirni center za sanitarno deponijo ločenih odpadkov pri ČN Kostanjevica na Krki, nadaljevali s spremembami OPN, obnovo vodovodov in ostale gospodarske infrastrukture, pričeli s komunalnim urejanjem novih naselij na Ljubljanski cesti in v Globočicah, če bodo stavbna zemljišča prodana, dokončno uredili prostor za raztros pepela na pokopališču v Kostanjevici ter sofinancirali delovanje javnih zavodov, društev, obnove fasad, MKČN itd. Petretič je poudaril, da je neizogibno dejstvo, da se bo morala občina ponovno dolgoročno zadolžiti zaradi kritja investicij, ki jih je za več kot 2 milijona evrov. Predvideno je zadolževanje v višini 420 tisoč evrov. Radeče: revitalizacija ribnika na Hotemežu V uvodnem delu svojega nagovora je župan občine Radeče Tomaž Režun izrazil veselje, da je v novem mandatnem obdobju ostal sestav posavskih županov nespremenjen. V nadaljevanju je predstavil nekatere nove načrte, ki naj bi izboljšali kakovost življenja v radeški občini. Eden izmed njih je sanacija cestišča in ureditev pločnika med naseljema Jagnjenica in Stari Dvor, ob tem bo zgrajen tudi nov krak sistema javne razsvetljave. Ureditev pločnika in javne razsvetljave je načrtovana tudi v Radečah, in sicer na relaciji Trg-Šolska pot-gaj. V okviru projekta Posavski ribji krog bo potekala revitalizacija hotemeškega ribnika z ureditvijo kaštne pregrade in ribolovne trase za invalide ter ureditev didaktičnega kroga okoli ribnika z vzpostavitvijo interpretacijskih točk. Leto 2019 bo minilo tudi v pripravah na Predstavniki»sedme sile«, ki dnevno poroča o dogajanju v Posavju mag. Miran Stanko 2 projekt dograditve kanalizacijskega sistema Radeče pod imenom Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju srednje Save - Občina Radeče. Gre za projekt iz dogovora za razvoj regij, v okviru katerega se bosta v primeru uspešne pridobitve kohezijskih sredstev v letih 2020 in 2021 uredila kanalizacijski sistem v naselju Krakovo in S-kanal ob reki Savi, opravljena bo prevezava na Titovi ulici, zgrajena pa bosta tudi nova kanalizacijska kraka v spodnjem Močilnem in Prnovšah. Vrednost izvedbe je 1,2 milijona evrov. Pomembna bo tudi celovita prenova državne ceste Radeče-Zidani Most, ki naj bi se pričela septembra. O osnutku proračuna bo radeški občinski svet razpravljal 1. marca in župan računa, da tudi potrjen. bo le-ta konec marca Rok Retelj, Bojana Mavsar, Smilja Radi, Marija Hrvatin Ladko Petretič, Tomaž Režun in Srečko Ocvirk 22

23 Delo Doseg: Stran: 1 Površina: 137 cm 2 1 / 1 Goljufija: neizbrisna zaznamba Brigite Ferlič Žgajnar Zakaj bi se človek mučil z mukotrpnim študijem medicine ali katerekoli druge vede, čepa z iznajdljivostjo in dobro tiskarsko tehniko lahko prihrani leta trdega dela. Tako nekako je verjetno razmišljala ambiciozna mladenka, ko je v potrditev na zdravniško zbornico prinesla kopijo diplome, kije ni nikoli imela. Dan, ko sojo vpisali v register zdravnikov, seje gotovo počutila, kot da bi zadela sedmico. Lahko, da jo je navdihnil film Ujami me, če me moreš: govori o fantu, kije končal le srednjo šolo, a se mu je uspelo izdajati za pilota, zdravnika, odvetnika in učitelja! Poleg ponaredkov so Tudi njej seje slovenska specialnost plagiati: eden izmed njih je odnesel ministrico za šolstvo Klavdijo Markež. uspelo preleviti v pripravnico v bolnici, nasmihala se ji je zdravniška licenca, življenje in usodo je končno držala v svojih rokah. Dokler ni nekega dne udarilo. O njenem znanju so začeli dvomiti kolegi, sledila je prijava in razkritje, da nikoli ni obiskovala medicinske fakultete. Namesto zdravnice je postala goljufivka. V Sloveniji je šlo po njeni poti že preveč Slovencev. Diplomo je ponaredil generalni sekretar na Slovenskih železnicah Igor Šimenc. S ponaredkom seje na Sovi zaposlil takratni vodja oddelka za prisluhe, na Pošti Slovenije pa tedanji predsednik sveta Mlade liberalne demokracije. Poleg ponaredkov so slovenska specialnost plagiati: eden izmed njih je odnesel ministrico za šolstvo Klavdijo Markež, med plagiatorje pa seje vpisal tudi nekdanji davčni inšpektor Dorde Perič. In še bi lahko naštevali: goljufe takih in drugačnih vrst, na različnih področjih. Slovenija jih ima, glede na svojo majhnost, gotovo preveč. Se jim je izplačalo? Tistim brezbrižnim morda. Vse druge pa je prevara za vedno zaznamovala. Nekatere tako zelo, da so se preimenovali. 23

24 Dnevnik Doseg: Stran: 17 Površina: 25 cm 2 1 / 1 PRILIKE IN NEPRILIKE Odpadki Večina kebaba je šla v uničenje. Pojedli smo ga. Konspiracija Maketa drugega tira se je tako skrila, da je ne najde niti plačilo. Kurikulum Vse kaže, da bomo slovenščino v šolo kmalu uvajali kot tretji tuji jezik. Andrej Kos 24

25 Večer Doseg: Stran: 14 Površina: 434 cm 2 1 / 2 SLOVENIJA - MADŽARSKA Židan pozdravlja naložbe Timotej Predsednika obeh parlamentov skupaj obiskala prekmurske Madžare in Po besedah predsednika državnega zbora Dejana Židana sta se z madžarskim kolegom Laszlom Roverjem že na njunem prvem srečanju v Budimpešti pred nekaj meseci dogovorila, da bosta skupaj v istem dnevu obiskala madžarsko skupnost v Sloveniji in slovensko manjšino na Madžarskem. Tak obisk bosta v prihodnje enkrat letno. Odnosi Židan Milanov za vzor opravila in Rover bosta tudi pokrovitelja tretje izdaje knjige o zgodovini obeh narodov od leta 1920 naprej ter novega slovensko-madžarskega in madžarsko-slovenskega slovarja. Na tokratnem srečanju sta se predsednika parlamentov pogovarjala tudi o širših temah, povezanih s pomenom Evropske unije za države članice in evropske narode. V zvezi s tem je Rover dal pobudo, ki jo Židan podpira. Gre za predlog, po katerem bi po volitvah v Evropski parlament Slovenija in Madžarska v razpravah o prihodnosti Evropske unije skupaj porabske Slovence predlagali pripravo načel glede zaščite narodnih manjšin. "Pri tem menim, da so lahko odnosi med Slovenijo in Madžarsko vzor tudi drugim državam, pravi Rover, ki izpostavlja, da je od časa menjave političnega sistema na Madžarskem to prvi tovrstni obisk, ko predsednika obeh parlamentov v enem dnevu obiščeta manjšini na Gospodarske vezi krepijo medsebojno zaupanje obeh straneh meje. "Za Madžarsko je zelo pomembno, kako se druge države obnašajo do prebivalcev madžarske narodnosti, ki živijo na območju teh držav. Prav tako Madžarska posveča veliko pozornosti trinajstim manjšinam, ki živijo na njenem območju," pravi Rover in še poudarja, da gre za širše vprašanje Evropske unije, v kateri je po njegovih besedah deset odstotkov prebivalcev pripadnikov manjšin v državi, kjer prebivajo. Martin Ropoš, predsednik Državne slovenske samouprave, krovne organizacije porabskih Slovencev, pravi, da so lansko leto pripravili razvojni program slovenskega Porabja, ki med drugim vključuje prenovo kanalizacijske in cestne infrastrukture. Hkrati so Roverja zaprosili, da madžarska vlada čim prej potrdi ta program in zagotovi finančna sredstva za njegovo izvajanje. Prav tako so zaprosili za slovensko finančno podporo pri izvajanju programa. Predsednik Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti Ferenc Horvath je zadovoljen s pristopom obeh vlad do vprašanj manjšinskih skupnosti. Hkrati želi, da bi vladi podprli večje strateške projekte, ki so pomembni za obe skupnosti. "Sedaj je primerna politična klima med obema državama, da bi se tega lotili," pravi Horvath, ki pri tem v mislih še nima konkretnih projektov. Krepitev sodelovanja Vprašanje gospodarskega madžarskih naložb na območju Lendave, ki so v javnosti dvignile nemalo prahu - od vlaganj v razvoj nogometne akademije do prizadevanj za nakup termalnega turističnega kompleksa v mestu -, je Židan komentiral z besedami: "Želim, da bi bilo v Lendavi in Pomurju čim več tako slovenskih kot tujih investicij. Prav tako želim, da bi bilo čim več slovenskih investicij v Porabju in na Madžarskem. Prav je tudi, da države s svojimi mehanizmi podpirajo tuje investicije in da pri tovrstnih investicijah sodelujejo, saj si ljudje zaslužijo boljše življenje." Rover pojasnjuje, da je Madžarska v dobrem gospodarskem stanju, kar je, kot pravi, posledica tega, da 25

26 Večer Doseg: Stran: 14 Površina: 434 cm 2 2 / 2 so v zadnjih letih pridobili zaupanje tujih investitorjev, s katerimi je prišlo v državo veliko tujega kapitala. "To je dobro za Madžarsko, saj pomeni odpiranje novih delovnih mest, tehnološki napredek in izboljšanje splošnih delovnih razmer, dobro pa je tudi za investitorje. Madžarska vlada si prizadeva za usmerjanje teh naložb v regije, v katerih primanjkuje delovnih mest. Ponosni smo na to, da je na Madžarskem že toliko kapitala, da lahko tudi mi vlagamo v tujini. Prepričani smo, da od tega nimajo koristi samo madžarski vlagatelji, temveč Lendavski župan Janez Magyar, Laszlo Kover in Dejan Zidan Foto: Nataša JU H NOV tudi regije, v katere vlagajo. Čim več gospodarskih vezi nas bo povezovalo, tem večje bo zaupanje med narodoma in tem bolj naravno se nam bo zdelo, med Če ne Slovenija, pa Hrvaška da sodelujemo." Židan še pove, da je sodelovanje državama zelo intenzivno: "Če seštejemo letno blagovno in storitveno menjavo, smo že krepko čez dve milijardi evrov. Izmenjava med državama je tudi precej izenačena. Na vprašanje, ali je za Madžarsko še odprta možnost sodelovanja pri gradnji drugega železniškega tira med Koprom in Divačo, Kover ni mogel dati jasnega odgovora, saj da gre za zadevo v pristojnosti vlade. "Madžarska potrebuje dostop do enega od pristanišč in išče partnerje, s katerimi lahko sklene obojestransko koristne dogovore. Če pa Slovenija najde drugačen način realizacije tega projekta, bomo začeli iskati druge možnosti. Pri tem ima tudi Madžarska alternative pri rešitvi tega vprašanja, tako se lahko med drugim začne pogajati s Hrvaško o dostopu do njihovih pristanišč." 26

27 Mladina Doseg: Stran: 13 Površina: 284 cm 2 1 / 1 Izjava tedna»v Kopru nimamo okostnjakov iz omar, ampak mrtvaški ples.«koprski župan Aleš Bržan za Radio Koper o pospravljanju ostankov Borisa Popoviča»Anket ne komentiram, ker ko nam bo padlo, me boste vprašali, zakaj ste strmoglavili, in potem bi moral komentirati tudi takrat. Tako da ne danes in ne bom takrat.«komentiram Premier Marjan Šarec v oddaji Politično na TV»Gre za srbska posla.«slo o visokih ratingih Poslanec SDS Franc Breznik v Odmevih o Ninamedijini anketi, kije pokazala rekordno visoko podporo vladi»verjetno se bomo znašli na nivoju, da bodo svojci negovali svoje, v domovih starostnikov in v slovenskih bolnišnicah.«predsednica zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije Monika Ažman za oddajo Tednik o primanjkljaju medicinskih sester»imamo primanjkljaj generacije, zlasti med 15. in 35. letom starosti.«mlade Podpredsednik SLS Modest Motaln za Večerovo prilogo V soboto o najbolj podhranjenem segmentu mladih»niti Slovenci niti Hrvati niso tako neumni, da bi obžalovanje nekoga, da so neumni, razumeli kot opravičilo za njihovo neumnost.«kolumnist Boris Dežulovič v Dnevnikovem Objektivu o»opravičilu«predsednika evropskega parlamenta Antonia Tajanija»Videl sem Romana Uranjeka, ko je na železniško postajo v Trbovljah pripeljal neke Japonce in jim je razkazoval industrijske objekte, kot da jih je pripeljal v Louvre in da jim razkazuje Mona Lizo.«Trboveljski pesnik Uroš Zupan v oddaji Preverjeno o ponosu domačega kraja»dragi Britanci, res vas imamo radi in še vedno mislimo, daje škoda, da želite zapustiti EU. A ko gre za osmino finala Lige prvakov, se zavzemamo za hiter trojni brexit.«nemško zunanje ministrstvo na Tvvitterju o dvobojih nemških in britanskih nogometnih klubov 27

28 Mladina Doseg: Stran: 15 Površina: 141 cm 2 1 / 1 Somišljenika? Lucija Šikovec Ušaj in Andrej Šiško / Petrovčič Potem ko je postalo jasno, da država misli resno s pregonom samooklicanega vodje t. i. Štajerske varde Andreja Šiška in soobtoženca Mateja Lesjaka, je Šiškovo obrambo prevzela odvetnica Lucija Šikovec Ušaj. Lahko bi rekli, da gre za pričakovano potezo. Ušajeva se zasebno, svetovnonazorsko strinja s Šiškovimi skrajnimi, nacionalističnimi, protitujskimi pogledi. Tega ne skriva. Če bi bila moški, bi morda sodelovala v postroju Šiškove paravojske. S prevzemanjem velikih (in pogosto povsem norih) primerov, kot je bila zahteva po razveljavitvi referenduma o drugem tiru in kot je tudi ta postopek zoper Šiška, Ušajeva vztrajno gradi svoje ime in prevzema eno vodilnih mest med odvetniki desne usmeritve. To ji prinaša prepoznavnost, več strank, premožnejše stranke, skratka, več dela. Klasično oglaševanje je odvetnikom sicer prepovedano. Zato se vsak trudi po svoje. Ušajeva ta del posla obvlada bolje od marsikoga. Prepoznavnost, ki ji je omogočila pohod med odvetniške zvezde, sije zadnja leta ustvarila predvsem prek družabnega omrežja Twitter, kjer javnosti razkriva svoje poglede. Njeni zapisi so zaradi vsebine deležni velike pozornosti. Eden od takih je bil zapis, zaradi katerega je odvetniška zbornica zoper njo uvedla postopek pred komisijo za etiko:»vsi, ki podpirate migrante, ste v resnici pedofili, impotentni nasilneži, ki ustrahujete ženske, da sploh zmorete seksati z njimi, imate v resnici raje seks z mladimi fantki ali živalmi, da se ne osramotite...«komisija o spornosti tega zapisa razmišlja že peti mesec, ne glede na to, kakšna bo končna odločitev, bo to znova dobra reklama, za odvetnico seveda. Odvetnica Lucija Šikovec Ušaj / Foto: Borut Krajnc 28

29 Mladina Doseg: Stran: 16 Površina: 415 cm 2 1 / 1 Bernard Nežmah: Farsa zgodovine Za tančicami brezmejne popularnosti Premieru Marjanu Šarcu se samo smeji. Iz ankete v anketo beremo, kako mu podpora nezadržno narašča. Še mesec nazaj so LMŠ poročale, daje njegova za odtenek prehitela SDS, zdaj pravijo, da bi njegova stranka dobila trikrat več glasov od zmagovalke zadnjih volitev. Kmalu bo zmanjkalo številk in podporo bodo začeli meriti v besedah - neskončna, brezmejna, epohalna. Postal je lik junaka, ki iz svojih krogov preganja zlo. Padel je minister Marko Bandelli, kije grozil županskemu kandidatu, za njim minister Dejan Prešiček, kije trpinčil zaposlene, vmes je predan davkariji sekretar Peter Vilfan, ki se je izogibal davkom pri honorarjih za košarkarsko komentiranje, odstopil je njegov poslanec, ker je ukradel sendvič. Čistka slabih poteka po vsej koaliciji: od SAB, SD, Desusa do LMŠ, tako daje po logiki stvari zdaj na vrsti SMC. Ko je ukoril ministra Mira Cerarja, ml. z zgledom, da priznanja Venezuele ne bo, dokler on sam tako ne odloči, so mu mediji prinesli novo dnevno tarčo v podobi drugega ministra SMC Jureta Lebna, o katerem nam javna občila dnevno prinašajo e-poštne grehe v zloglasni maketi Drugega tira. Njegove glave predsednik vlade sicer ne zahteva, nasprotno, celo brani ga, saj mu zadošča, daje doslej precej popularni minister padel daleč pod njegove moralne standarde. Več ko je zla okoli njega, močneje zasije njegova veličina. Na straneh časopisov se množijo komentarji, ki opevajo njegovo ljudsko retoriko in nadnaravne govorniške sposobnosti. Toda zadnjič je odšel na obisk, ki pa so ga mediji komajda oplazili. V ljubljanski mestni hiši se je srečal z županom Zoranom Jankovičem v tako prijateljskem vzdušju, da ga je slednji opisal kot prvo srečanje s premierom po osmih letih, kije zares razumel tegobe in potrebe Ljubljane. Predsednik Šarec je svoj obisk utemeljil, češ, daje bil čas, da obišče tudi glavno mesto države!???? - Skoraj pol leta je dnevno v Ljubljani, zdaj pa je sklenil, dajo tudi obišče. Toda prvi mož državne administracije je na tiskovni konferenci razgrnil še alternativni načrt, ko bo država padla v krizo in recesijo. Povedal je, da svoj bo takrat zagnal stomilijonske ljubljanske projekte (železnica, avtobusna postaja...), ker daje nesprejemljivo, da banke sedijo na denarju. Kot brezvestne kokoši, namesto da bi denar plemenitile s posojili glavnemu mestu. In župan je kajpak dodal nadaljnje želje, da vlada pomaga pri gradnji študentskih domov, stanovanj za ostarele, mlade etc. Te dni seje pojavila še ena osmrtnica za malimi kraji - v Obrežju so namreč ukinili bankomat. Vest, ki ima status vremenske napovedi, tam na Dolenjskem je danes padla toča. Tendenca ukinjanja bankomatov, pošt in šol po periferiji se odločno nadaljuje. Od premiera res ni pričakovati, da bo kot tolažnik tekal po vaseh in mestecih, pač pa vizionarsko državniško potezo. Kaj se zgodi s periferijo, ko ostane bogu za hrbtom? Prebivalstvo se seli v velika mesta, kjer so na vsakem koraku bankomati in druge ugodnosti družbenega življenja. In množice derejo v Ljubljano, kjer so službe in priložnosti za vsakim vogalom. In zdaj nastopi Šarčev cinizem, ko izreče namen državne podpore stanovanjski gradnji v prestolnici. Preprosto, njegova vlada ne poseže v proces izseljevanja s podeželja z nekaj beliči in sistemskimi ukrepi, temveč z vseslovenskim proračunom polni ljubljansko malho. Tiskovna konferenca je bila tako komorna, da so novinarje omejili z dvema vprašanjema. Samo zavzdihnemo lahko ob ameriškem predsedniku Donaldu Trumpu, ki sprejema, da ga reporterji kar rešetajo z vprašanji. No, tudi Šarec je dočakal vprašanje. Nič v zvezi s sestankom, temveč o škandalu z Lebnovo maketo. Enako so tudi župana spraševali o združevanju Snage in Vodovoda. Nezamislj ivo, dogodek in vsebina pogovorov medijev nista zanimala. Pa je bilo v zraku vsekakor peklensko vprašanje. Jankovič s svojim štabom gradi zloglasni kanalizacijski vod prek osrednjega mestnega vodnjaka. Kar je po zakonih te države prepovedano, saj poseg ogroža pitno vodo za Ljubljančane. Stvar je tako resna, daje na nacionalki državni sekretar z ministrstva za okolje Aleš Prijon dejal, da bodo zahtevali revizijo celotnega postopka. Fatalna zadeva, ko vladna služba zahteva ustavitev del. Aglej čudo - vprašanja o gradnji kanala CO ni bilo slišati. Gospod Šarec, ste se pogovarjali o tem z županom? Bo vlada zahtevala revizijo? Namesto tega pa smo slišali župana Jankoviča, kije na vse pretege hvalil okoljskega ministra Lebna. So z afero makete Drugega tira zapečatili usta ministru? Je torej sanjsko popularni premier sklenil, da se v korist nekdanjega strankarskega šefa odpove vlogi varuha zakonitosti? Šarčevo novo popularnost pa gre pogledati tudi skozi prizmo partijskega režima predsednika Tita. Dolgoletni vodja je gradil svojo priljubljenost na zadolževanju države. Materialni standard Jugoslovanov je bil odličen, sploh v primerjavi s socialističnimi brati Madžari. Toda že leto po smrti seje zgodil državni bankrot, ko vlada ni mogla več odplačevati obrokov posojil. O njem takrat mediji niso pisali, izvzemši novoreka - stabilizacija, ko so bile po trgovinah neskončne vrste za kavo, prašek, olje, bencin, praktično vse uvožene dobrine, ki jih praktično ni bilo, uvedli so prepoved potovanja v tujino v obliki plačila depozita za prestop meje. In zdaj presenečenje: za popularnim Titom je prišel razpad ekonomije, zgodila seje Venezuela, le daje bila Jugoslavija trdna diktatura, v kateri ni bilo dovoljenih množičnih protestov. Šarčeva popularnost na račun prekomernih proračunskih izdatkov se dogaja kot farsa zgodovine. Le daje imel Tito srečo, da je umrl pred Ceausescujem. x 29

30 Primorske novice Doseg: Stran: 4 Površina: 292 cm 2 1 / 1 koper Luka vlaga v avtomobilski terminal S tiri in privezom novim mercedesom naproti Luka Koper bo na avtomobilskem terminalu gradila nove tire in nov privez. Vozila so njen strateški tovor, lani so jih našteli , največ iz Volksvvagnovih tovarn. Med večjimi strankami pa je tudi nemški Daimler z mercedesi, ki ga je Luka na južno pot pridobila leta 2015, po naših podatkih pa se jih zdaj obeta novo podaljšanje sodelovanja za tri leta. 35 kilometrov industrijskih železniških tirov je na območju koprskega pristanišča Katja Gleščič Luka je na javnem razpisu za gradnjo novih tirov v zaledju tretjega bazena izbrala Kolektor CPG. Graditi bo začel sredi leta, prve vlake bodo predvidoma sprejeli v tem pa bodo tudi poglobili morsko dno. Tam bodo v prihodnje postavili še pontona za ladji Slovenske vojske. začetku leta Gre za gradnjo štirih vzporednih tirov, dolgih od 700 do 1000 Nov razpis za garažno hišo metrov, na koncu vsakega tira pa bodo namestili Obe naložbi, tiri in privez, bosta stali približno dva- dvižne rampe za dovoz av- najst milijonov evrov. Tret- tomobilov. Tako bo nakladanje in razkladanje avtomobilov z vagonov hitrejše, lahko pa bodo sprejeli daljše vlakovne kompozicije. Načrtujejo, da bo tako več avtomobilskega tovora v pristanišče in iz njega šlo po železnici; zdaj ga tako potuje 41 odstotkov. Zanimiv je tudi podatek, da se po pristanišču razteza 35 kilometrov industrijskih železniških tirov. Druga pomembna avtomobilska naložba je novi ro-ro privez za avtomobilske ladje ob robu tretjega bazena, za katerega so pred časom pridobili gradbeno dovoljenje in pred nekaj dnevi objavili javno naročilo, s katerim iščejo izvajalca. Dela bodo predvidoma končali v prvih mesecih prihodnjega leta. Privez je sestavljen iz posameznih odbojnikov, na katere se nasloni ladja, in betonske dovozne rampe. Ob jina bo evropskega denarja, s katerim EU spodbuja uporabo pomorskih avtocest za prevoz avtomobilov v Sredozemlju. Luka ga je pridobila v projektu skupaj s pristaniško upravo Barcelone, terminalistom Autoterminal in ladjarjem Neptune Lines. Zataknilo pa se je pri novi garažni hiši za 6000 mest za skladiščenje avtomobilov. Državna revizijska komisija je zaradi napake v dokumentaciji razveljavila tretji razpis, na katerem so izbrali italijanskega izvajalca Pre System. V Luki bodo zato objavili nov razpis. Nov ro-ro privez in železniški tiri na območju tretjega bazena pristanišča 30

31 Primorske novice Doseg: Stran: 6 Površina: 796 cm 2 1 / 3 Ljubljana Slovenski in primorski žičničarji dobro pripravljeni na začetek primorskih počitnic Kanin in Cerkno s polno paro Primorska in dobro zasnežena in z slovenska smučišča bodo jutri vsemi zmogljivostmi pričakala začetek šolskih počitnic za zahodno Slovenijo. Žičničarji opozarjajo, da bo treba naša smučišča približati domačim otrokom in tujim turistom, saj ima smučanje vse hujšo konkurenco v drugih vejah zimskega turizma. odločnejšega promoviranja naših centrov v velikih državah evropskega vzhoda obisk nazadoval. Dodaja, da bo hkrati treba doma spodbujati zdrav način življenja. Kupna moč ni več glavni problem, ven- obnovljen cestni odsek Petrovo Brdo - Sorica. Kdor ne mara ovinkov, se lahko na katerikoli postaji železniške proge Sežana - Jesenice usede na jutranji vlak za Bohinjsko Bistrico, od koder na Soriško pla- Igor Mušič dar pa marsikatera družina nino in na Vogel vozi bre- Vremenoslovci od jutri naprej napovedujejo lepe dni in mrzle noči vse do 3. marca - ko se bodo iztekle šolske počitnice za primorsko mladež. S polno paro delajo vsa velika slovenska smučišča. Čezmejno Kanin nad Bovcem ponuja največ snega (250 centimetrov) in najdaljše proge v državi. Z vrha Sedla (2300 metrov nad morjem) lahko vijugamo na slovensko stran do žičniške postaje Skripi (1600 metrov), na italijansko pa vse do turističnega naselja Sella Nevea (1100 metrov). Gostje letos uživajo v nov, 2220 metrov visoko ležeči okrepčevalnici Ski Bum Bar in se veselijo obnovljene sedežnice Graben. V zadnjih dneh so na gori s pogledom na morje našteli od 500 do 800 smučarjev na dan, skupaj z italijanskim delom smučišča pa jih bodo zlahka sprejeli še Zabava v Cerknem več. V Cerknem bodo sobotni začetek počitnic obeležili z nastopom skupine Čuki, s testiranjem novih smuči, z otroškim vrtcem, šolo smučanja in s turističnim veleslalomskim tekmovanjem. Na voljo bo vseh sedem žičnic in osem prog. Na vrhu Počivalo so pripravljeni otroški park, sankališče in tekaška proga. Hotel je skoraj poln, prihodnji teden, ko bodo prevladovali dnevni gostje, pa bo med delovniki morda še kaj prostih zmogljivosti. Smučišče je dobro zasedeno - s tisoč do 1500 gosti na dan, od jutri naprej pa žičničarji pričakujejo tudi več kot 2500 smučarjev. Predvsem družine z majhnimi otroki so že v tem tednu lahko uživale na Boru nad Črnim Ski Vrhom nad Idrijo, kjer so na le 700 metrih nadmorske višine žičničarji naredili pravi podvig. Z dobrim sistemom zasneževanja, z veliko dela in znanja so uspeli kljubovati odjugi in pripraviti smučišče s po eno vlečnico za otroke in odrasle. Ob vznožju je še lepo urejena okrepčevalnica. Aduta Ski bora sta nočna smuka (do 20. ure) in hiter dostop - preko avtocestnega izvoza Vipava - tudi za ljubitelje in rekreacije s Krasa Slovenske Istre. Brez otrok in tujcev ne bo šlo Direktorica Hotela Cerkno in predsednica gospodarskega združenja interesnega slovenskih žičničarjev Manuela Božič Badalič se veseli lepega vremena in dobrega obiska, skrbi pa jo prihodnost: V združenju opažamo, da med mladimi družinami zanimanje za smučanje upada. Primanjkljaj smo dokaj dobro zapolnili z gosti iz bližnje tujine, vendar pa bo brez večjih vlaganj države in občin ter brez ob pomoči ugodnih letalskih paketov sneg zamenja z odhodom v tople kraje. Ali vikend z otroki raje preživi v nakupovalnih središčih kot na smučiščih. Žičničarji opažajo, da smuča vse manj majhnih otrok. Težavo skušajo ublažiti skupaj s Smučarsko zvezo Slovenije z akcijo Šolar na smučeh. Januarja smo brezplačno gostili 1100 otrok, vendar je to premalo. S tehničnim zasneževanjem in obnovo bo treba obuditi smučišča na pragu naših mest in vasi. Pred desetimi leti je bilo aktivnih 106 smučišč, danes je takšnih le še 63. Majhni otroci se naučijo smučati, če jim je to omogočeno na bližnjem hribu in ko znajo, si želijo več in postanejo skupaj z družinami gostje naših večjih centrov. Če bodo majhna smučišča izginjala, tudi novih smučarjev ne bo, pravi. Primorski sosedje Večina Primorcev si mora za dnevni izlet do smučišča vzeti približno dve uri. V okviru takšne razdalje te dni vabi k obisku lepo število primorskih sosedov. Soriško planino nad Podbrdom krasijo blage strmine ob petih žičnicah. Sankališče, otroški poligon in tekaška proga se začnejo tik ob velikem parkirišču. Obiskovalce bo razveselil zplačni smučarski avtobus. Na Voglu je več kot meter snega, zelo lep otroški park, raj za deskarje in lepa mreža 14 prog prog na vlečnica Konta. Kraševcem in zaradi avtoceste proti Istranom je višini od 1300 do 1800 metrov. Goste razveseljuje nova Ljubljani blizu Krvavec, kjer obratuje vseh 13 žičnic, jutri ob pa bodo začetek počitnic obeležili z nočnim sankanjem. V isto smer vodi še pot na Stari vrh nad Škofjo Loko, kjer se vrtijo štiri žičnice, glavna atrakcija pa je nočna smuka, ki je po kakovosti primerljiva s tisto v Trbižu (skoraj 500 metrov Po višinske razlike). štajerski avtocesti hitro pridemo na Golte, kamor zavijemo za cestninsko postajo Vransko. V soboto goste na 1400 metrov visoko ležeči razgledni terasi pričakuje skupina Abba mia, smučarje pa bo razveseljevalo osem prog. Tudi tekoči trak in pokrita igralnica ne manjkata. Kranjska Gora je kraljica slovenskega smučanja - udobno dostopna po avtocesti tako iz Trbiža kot z Jesenic. Trenutno obratuje kar 18 žičnic. Vrtijo se tudi Primorcem najbližje ob meji z Italijo - v Ratečah, kjer je še izvrsten tekaški center s 15 kilometri prog. 31

32 Primorske novice Doseg: Stran: 6 2/3 Površina: 796 cm2 Dnevne vozovnice Smučarski Nekaj Od dnevnih cen vo- zovnic za šolarje in odrasle bližnja za Kanin - Trbiž: od Cerkno: Nevea 28 do 37 evrov; 18 31; Ski 10-12; Soriška 14-22; Stari vrh Kranjska Vogel: 16-33; - Gora: - Golte (9.17). 21 Nova -27; - na cilj Gorica usklajena 7.35, za ob Vogel (pri Kanal lahko na vlakom in (9.10) 7.57, proti Most Soriško lahko na Bohinjski vožnjo vlaka (ob - potnike postaj: z večjih in Soriško Vogel Sežana Tam sprevodniku Vogel) za avtobusov s povratno se prispe vlaka vozovnico smučarskih 34; 1. marca smučarskim avtobusa Odhodi dnevno planina: 16 ki brezplačna Bor: do zapeljemo s Bistrica, in Sella februarja 25. planino smučišča: vlak Soči Bistrici Bohinjska čakata planino kupimo še Sežana 6.26, (ob Odhoda 16.40) sta 17.26). 32; Krvavec: evrov. Z veliko dela nad in tehničnega znanja so s topovi zimo pričarali tudi v Ski Boru nad Črnim Vrhom Idrijo. Cerkno te dni ponuja osem prog s krasnim pogledom na Julijske Alpe. 32

33 Primorske novice Doseg: Stran: 6 Površina: 796 cm 2 3 / 3 Odlične razmere na Soriški planini so izkoristili tekmovalci notranjsko primorskega pokala. 33

34 Primorske novice Doseg: Stran: 15 Površina: cm 2 1 / 7 Svetovno ravnovesje se preveša na azijsko stran - Kako Kitajska obvladuje valove, tire in še kaj - Kje je tu Slovenija? Je Slovenija lahko karavanseraj na novi kitajski svilni poti? Imenovali sojo svilna pot. Pot od Jugovzhodne Azije in Kitajske v Sredozemlje Slovenija, kaj ima lahko od nje in ali naša država to sploh hoče? Kaj govori Ši Džinping samezni tovorni vlaki s Kitajske Nemčije pripeljali že pred tem do dnem, tega štejemo za inavguracijo kopenskega dela nove svilne in Evropo ter nazaj, vzpostavljena že pred več kot 2000 leti, najbolj znana v času popotnika Marca Pola. V resnici so bile to razvejane trgovske poti, po katerih ni potovala le svila, ampak tudi druge dragocene tkanine in dobrine, začimbe..., tudi ljudje in z njimi njihove kulture in pa religije, nova odkritja, denimo papir, pa je kuga letih, v času kitajskega tudi bolezni, kot Danes, po več kot predsednika Šija Džinpinga je svilna pot spet aktualna. Nova svilna pot. Katja Gleščič V zadnjih letih se v logističnih, pa tudi političnih krogih od Rotterdama do Pekinga kar naprej govori o novi kopenski in morski svilni poti oziroma o projektu yi dai yi lu (kar v slovenščini pomeni en pas, ena cesta, v angleškem jeziku pa je kitajska iniciativa znana s kraticama OBOR - One Belt, One Road ali BRI - Belt and Road Iniciative). Vse bolj jasno je, da bodo azijske velesile na čelu s Kitajsko imele ključno vlogo v svetovnem gospodarstvu v 21. stoletju in da svojo moč in sposobnost ustvarjati vezi in povezave kažejo z nikoli v zgodovini videno hitrostjo. Na mestu so torej vprašanja, kje se lahko v tej novi iniciativi najde Kitajski predsednik Ši Džinping pobudo o obuditvi in krepitvi medcelinskih trgovskih in kulturnih poti med Kitajsko, srednjo Azijo, Bližnjim vzhodom, Afriko Evropo predstavil že pred petimi leti. Pravzaprav je to osrednji zunanjepolitični in geoekonomski razvojni projekt Kitajske, ki skuša povezati več kot 65 držav (s 60 odstotki svetovnega prebivalstva in 30 odstotki skupnega bruto družbenega proizvoda). Ši Džinping se je zavezal k velikim investicijam pri gradnji nove svilne poti - v ceste, mostove, železnice, plinovode, pristanišča in elektrarne, plinovode, visoke tehnologije... Uresničevanje kitajskih načrtov poganjajo kitajske finančne institucije, tudi z ustanovitvijo posebne razvojne banke, ki namenja posojila za projekte z nove svilne poti. Kitajski načrt je kot ameriški Marshalov plan po drugi svetovni vojni, pišejo svetovni mediji. Primerjavo v je in Pekingu zavračajo, kar ne preseneča, nenazadnje je iniciativa svilna pot tudi precej zajetnejša. Omenjajo približno 150 milijard dolarjev letnih vlaganj projekte v državah, vključenih v novo svilno pot. Skupaj pa naj bi projekti v okviru iniciative v prihodnjih desetletjih stali več kot tisoč Iz Pireja še milijard dolarjev. morda v Trst in na Reko? 21. aprila leta 20x6 je v Lyon pripeljal tovorni vlak z 41 kontejnerji. Nič posebnega, če ne bi svoje poti začel 6. aprila v kilometrov oddaljenem kitajskem Wuhanu in vmes v 15 dneh prepotoval Rusijo, Belorusijo, Poljsko in Nemčijo. To je bil prvi direktni vlak med Kitajsko in Francijo. Čeprav so po- v poti v Evropo. Nekakšna prelomnica na morskem delu kitajske nove svilne poti v EU na področju logistike pa se je zgodila leto prej, ko je kitajski ladjar in pristaniški operater Cosco za 280 milijonov evrov kupil večinski delež v grškem pristanišču Pirej. Z vstopom Cosca v Pirej je postal zanimivejši deseti vseevropski prometni koridor, predvsem zato, ker je Kitajska pripravljena sofinancirati železniško povezavo med Beogradom in Budimpešto. V Srbiji zadnje tedne pišejo, da bi Kitajska utegnila v njihovi državi v že dogovorjene projekte investirati celo do deset milijard dolarjev, večino tega prav v okviru iniciative En pas, ena pot. Pirej kitajskim načrtom ni dovolj, Kitajska načrtno išče in vlaga še v druga logistična vozlišča v EU. Pred letom je, denimo, vstopila tudi v belgijsko pristanišče Zeerbrugge in je tam koncesionar. Svilna pot je visoko na prednostni lestvici tudi v pristaniščih obeh sosednjih državah. V Trstu v zadnjih letih tako rekoč ni logističnega dogodka, na katerem ne izpostavljajo svilne poti, se promovirajo kot del te iniciative ter privabljajo vlagatelje. Kitajsko družbo China Merchant Group, denimo, omenjajo med najresnejšimi interesenti za vstop v nastajajoči nov del pristanišča, tako imenovano logistično platformo v Trstu. Na Hrvaškem je kitajska družba China Road and Bridge Corporation začela graditi most na Pelješac. Hrvati pa Kitajski kot vlagateljici ponujajo nov ambiciozen projekt: gradnjo povsem novega velikega kontejnerskega terminala na otoku Krku z novim železniškim in cestnim mostom do kop- v 34

35 Primorske novice Doseg: Stran: 15 Površina: cm 2 2 / 7 nega ter ravninsko progo do Zagreba. med področji, na katerih je Kitajska prepoznala odličnost Slo- blagovna menjava v letih od 2013 do 2017 znaša 4,5 milijona evrov. Luka: lani dva milijona pretovora s Kitajsko ton V Luki Koper pravijo, da so se formalno vključili v pobudo svilna pot lani s podpisom sporazuma o sodelovanju s kitajskim pristaniščem Ningbo Zhoushan Port Group, ki je četrto največje kontejnersko pristanišče na svetu. Dejansko smo že leta eden od ključnih členov na logistični poti med Kitajsko in srednjo Evropo, saj Luka Koper leži na najkrajši poti blagovne menjave med Daljnim vzhodom in centralno Evropo, ki konstantno narašča, pravijo v Luki. Lani je ta presegla dva milijona ton pretovora. Pri tem je pozitivno, da sta uvoz in izvoz uravnotežena, kar je dobra podlaga za nadaljnjo krepitev sodelovanja, poudarjajo. Ne bojijo se, da bi morebitni vstop kitajskega kapitala v Trst ali na Reko pomenil zaton za koprsko pristanišče. Take pobude so prej priložnost kot razlog za skrb, saj s tem južna transportna pot, vključno z Jadranom pridobiva na prepoznavnosti, ocenjujejo. Ključno je to, da bodo pristanišča v Jadranu sposobna blago odpremiti na ciljne trge, torej v države srednje Evrope, za kar je potrebna sodobna, zmogljiva in zanesljiva železniška povezava. Luka Koper ima v severnem Jadranu še vedno primat pri pretovoru strateških blagovnih skupin, predvsem kontejnerjev, in daleč največje število dnevnih vlakovnih povezav. Zato je s tega vidika ključnega pomena izgradnja dodatne železniške povezave, če želimo ohraniti to prednost in konkurenčni položaj, poudarjajo v Kopru. Prepričani so, da je Luka za kitajske partnerje zanimiva prav zaradi dejstva, da dve tretjini blaga pretovori za potrebe zalednih držav in da ima na nekaterih trgih prevladujoč tržni delež. Rast, odkar je Slovenija vstopila v pobudo 16+1 Logistika je seveda le eno področje, na katerega se veže svilna pot. Na gospodarskem ministrstvu venije, izpostavljajo visoke tehnologije. Za novo splošno strategijo do Kitajske je sicer pristojno ministrstvo za zunanje zadeve: ta vključuje tako svilno pot za večjo povezljivost med Azijo in Evropo kot tudi tako imenovano iniciativo To je pobuda za krepitev kitajskega sodelovanja z državami srednje in vzhodne Evrope (12 članic EU in štiri balkanske) na področju gospodarstva - s poudarkom na infrastrukturi, energetiki, znanosti, kulturi, izobraževanju in turizmu. Slovenija je s sodelovanjem v pobudi 16+1 poglobila in okrepila gospodarske odnose s Kitajsko. Po petih letih sodelovanja že beležimo pozitivne poslovne rezultate, poudarjajo na ministrstvu za gospodarstvo. Blagovna menjava Slovenije s Kitajsko še naprej raste s povprečno letno stopnjo 15 odstotkov. Slovenija je, denimo, v pobudi 16+1 prevzela vodenje mehanizma za usklajevanje sodelovanja na področju gozdarstva. Niz srečanj v okviru 16+1 prinaša Sloveniji večjo prepoznavnost, omogoča redne stike na visoki ravni ter odpira kitajski trg za konkretne slovenske pobude in produkte. To so predvsem prehrana: mleko, med, ribje konzerve, vino, pa še registracija zdravil, izdelava in prodaja ultralahkih letal, razvoj in programska podpora za super računalniške sisteme, razvoj komponent za e-vozila, razvoj skupnega projekta protonske terapije in fuzijskih reaktorjev, področja sodelovanja nizajo na ministrstvu. Za vse segmente je značilno, da morajo upoštevati velikost trga in njegove zahteve, zato so večinoma primerna visoko specializirana, nišna podjetja. Trgovinska menjava je v letu 2017 znašala 1,17 milijarde, kažejo podatki Izvoznega okna. To uvršča Kitajsko na dvanajsto mesto med najpomembnejšimi trgovinskimi partnericami Slovenije. Obenem pa je Kitajska najpomembnejši trgovinski partner Slovenije v Aziji. Glede na leto 2013 je opaziti povečanje izvoza za 26 odstotkov, uvoza pa za 42 odstotkov. Skupna To je sicer še vedno zanemarljivo v primerjavi z drugimi evropskimi državami, ugotavljajo tudi na ministrstvu za gospodarstvo. Slovenija ima že tradicionalno primanjkljaj v blagovni menjavi s Kitajsko. Letno je le okoli 30 odstotkov vsega kitajskega blaga, ki pride v Slovenijo, namenjeno domači porabi, ostalo pa je namenjeno prejemnikom v drugih državah članicah EU. Velika večina blaga pride v Slovenijo prek koprskega pristanišča. Svilna pot je velika prepoznavnost za Pipistrel Ne glede na to, ali si sodelovanja s Kitajsko želimo ali ne, je dejstvo, da je Kitajska tik pred tem, da prevzame primat v gospodarsko trgovinskem sodelovanju na globalni ravni, potrjuje Marko Jare, ki na centru za mednarodno poslovanje Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) kitajskih trgov. vodi tudi področje Podobno ugotavlja Maša Čertalič, vodja strateških projektov pri ajdovskem Pipistrelu, predvsem njegovega kitajskega letalskega in turističnega centra Jurong. Kitajsko pozna od blizu. Na Kitajskem je še vedno živa izkušnja Marca Pola, torej prve svilne poti. Na vsakem koraku, denimo, poudarjajo, da so italijanske testenine dejansko kitajske, saj jih je v Evropo prinesel Marco Polo, pravi o kitajski želji po globalnem dokazovanju. Kitajska se zaveda, da je teritorialno daleč od tržišča, ki jo zelo zanima in v katerega ogromno vlaga - Evrope, zato se poudarja predvsem fizična povezava. Pipistrelov projekt je edini projekt v večinski slovenski lasti na Kitajskem, ki je vključen v svilno pot. To Pipistrelu daje na Kitajskem zelo veliko prepoznavnost, projektu pa politično težo in prioriteto pri določenih odločitvah. Kitajsko gospodarstvo je veliko, vendar se odločitve sprejemajo z vrha, zato je umeščenost v tovrstne iniciative dejansko ključnega pomena, saj zagotavlja krovno podporo, poudarja Maša Čerta- 35

36 Primorske novice Doseg: Stran: 15 Površina: cm 2 3 / 7 lič. Aziji, družbo Sugon, in orje ledino Pipistrelov projekt je bil že leta 2016 uvrščen pod okrilje iniciative sodelovanja med Slovenijo in Kitajsko, je smiselno govoriti o di- Nelagodje, ki kitajska moč ga vzbuja 16+1, kar mu daje težo in politično prioriteto. Enako sedaj za svilno gitalni svilni poti. Slovenija, posebej Goriška je Po začetni odprtosti do veliko- pot. Pipistrelu to koristi, saj se ob morebitnih institucionalnih izzivih projekta na Kitajskem redno najbolj zahodni člen iniciative 16+1, najbliže EU, zadnji 'karavanseraj', če se izrazim v jeziku stare poteznih kitajskih načrtov v Evropi, so nekatere države vključile alarm nad skritimi pastmi svilne sklicujemo na strateški pomen svilne poti. To pozicija je lahko poti. Nemška vlada, denimo, opo- projekta v sklopu tovrstnih glo- priložnost, meni Tomi Ilijaš. zarja Peking, naj okrepi svoja za- balnih iniciativ ter potrditev projekta na nivoju najvišjega držav- Toda priložnost za kaj? Za logistiko zelo težko, saj je Slovenija gotovila svobodne trgovine, enakih delovnih razmerah za zapo- nega vodstva, izpostavlja prednosti Čertaličeva. preprosto premajhna, je prepričan Ilijaš. Kar je za nas veliko, je za slene in za varovanje okolja. Previdnost je zaznati tudi na ravni EU. Kitajsko mikro. Naj Kitajski po- EU poudarja pomanjkanje reci- Slovenija lahko unovči čisto okolje in naravo nujamo naše logistične centre, velike par hektarjev, če pa bi bila pročnosti projektov, investicij, trgovinske menjave ter prenosa teh- celotna Vipavska dolina še pre- nologij, razlike obstajajo tudi v Priložnosti za Slovenijo vidi na malo za en njihov logistični cen- standardih... naštevajo na mi- področjih visokih tehnologij ter ter? Naj jih vabimo, da se po- nistrstvu za gospodarstvo. EU je predvsem okoljskih in zelenih tegujejo za gradnjo drugega tira? lani pripravila svojo Strategijo po- rešitev. Kitajsko gospodarstvo je namreč v zadnjih desetletjih hitro raslo in se zelo industrializiralo, Na Kitajskem niti ne bi razumeli, zakaj sploh govorimo o teh 27 kilometrih tirov... vezljivosti Evrope in Azije, ki bo obravnavala promet, energetiko, digitalno gospodarstvo in stike predvsem v smeri masovne proiz- Lahko pa Slovenija ponudi zna- med ljudmi. Pristop EU k evroa- vodnje in potrošnje, ki je kon- nje, poudarja Tomi Ilijaš. Prav to so zijski povezljivosti je, da mora biti centrirana na določenih lokacijah izkoristili v Arcturju in se že pred trajnosten, celovit in zasnovan na v bližini večjih mest. Zapostavljali pa so okolje in socialo. Tu bodo nekaj leti povezali s kitajsko akademijo znanosti ter skupaj raz- pravilih, poudarjajo na ministrstvu. potrebovali rešitve, ki so drugod že preizkušene, ocenjuje in vijajo najnaprednejše tehnologije za računalnike. V prihodnje si Kitajski predsednik Ši Džinping v svojih nastopih zagotavlja, da se pričakuje, da bodo prednostni želimo, da bi tu v Novi Gorici Kitajska ne bo vmešavala v no- strateški projekti Kitajske potrebovali vedno več vsebine in meh- zagnali tudi proizvodnjo superračunalnikov, v bistvu sestavljanje tranje zadeve drugih držav, izvažala svoje družbene ureditve in kejših tem: "Znano jim je, da je kakovost življenja v Sloveniji na visoki ravni, zato smo jim na številnih področjih vzor: čisto okolje, skrb za naravo, pitna voda, znanje in tehnologije... Marko Jare iz GZS med področji, ki bi jih morda lahko Slovenija dobro unovčila v sodelovanju s Kitajsko, izpostavlja turizem ter izvoz prehrambenih izdelkov in pijač. Pravzaprav se že kar dogaja, denimo slovenski vinarji, tako Vinakoper kot Vinakras ter Klet Brda že načrtno promovirajo svoja vina po Kitajski in Hongkongu. Prav tako so se v Sloveniji že začele odpirati manjše zasebne turistične agencije, tudi v kitajskem lastništvu, ki se ukvarjajo z obiski kitajskih skupin, pravi Jare. V Arcturju govorijo o digitalni svilni poti Za Tomija Ilijaša, ustanovitelja kromberškega podjetja Arctur, ki je evropski center za največjega proizvajalca superračunalnikov v drugje izdelanih komponent, ki pa zahteva veliko znanja in vrhunske strokovnjake, ki jih ni lahko najti. Lažje bi šlo, če bi lahko vzpostavili brezcarinsko cono, ki jo omogoča čezmejno Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EZTS), da superračunalniki dobijo 'made in EU' status, načrtuje Ilijaš. Po njegovem bi bila zanimiva, denimo, vzpostavitev digitalnega vozlišča za kitajske spletne velikane, kot je Alibaba. Ti potrebujejo svoja vozlišča v EU, da laže poslujejo, iz Kitajske jim ne omogoča dovolj hitrih transakcij. Poleg tega bi lahko bila Kitajska zanimiva niša in tudi dober dodaten vir zaslužka za slovenske univerze. Ogromno kitajskih študentov namreč zanima študij: izmenjave, poletne šole... in opravljanje pripravništva v EU, saj jim to zelo poveča konkurenčnost pri zaposlitvah. A pri nas le redke fakultete sploh ponujajo programe v angleškem jeziku, niti niso navajene šolstva jemati ocenjuje Ilijaš. kot posel, modela razvoja ter vsiljevala svojih stališč. Treba je ustvariti nov model sodelovanja med državami, ki bo prešel dozdajšnji sistem igric med nasprotniki, je ena njegovih izjav, ki se nanaša na trgovinske vojne, ki so jih je s Kitajsko začele ZDA pod Donaldom Trumpom. A pomisleki pred kitajskim prevzemanjem ključne infrastrukture in širjenjem političnega vpliva ostajajo. Skeptiki že opozarjajo na zadržanost nekaterih držav, ki večje prejemnice kitajskih vlaganj, ko gre v mednarodnih institucijah za glasovanje o spoštovanju človekovih pravic na Kitajskem. Si želimo nov svetovni red, ki ne bo po meri EU, ampak po meri Kitajske, se sprašujejo. Za nekatere tudi pobuda 16+1 predstavlja tveganja, da bi se Evropa znova delila na vzhodno in zahodno. Kaj naj naredi ali ne naredi Slovenija? Čeprav velja dokaj splošno prepričanje med gospodarstveniki, pa so 36

37 Primorske novice Doseg: Stran: 15 Površina: cm 2 4 / 7 tudi politiki, da si (pre)velikega kitajskega vpliva ne želimo - bi se morali vprašati, čigavega pa si želimo, opozarja Jare. Spomnimo, kako smo v Sloveniji pred nekaj leti javno povedali, da so kitajski investitorji pri gradnji drugega tira nezaželeni. No, zdaj pa most na Pelješac gradijo prav Kitajci. Res je, v Sloveniji si želimo zahodnih naložb, nemških, francoskih... A po drugi strani se ne zavedamo, da je Kitajska že zelo prisotna s kapitalom in znanjem v podjetjih zahodne Evrope. Maša Čertalič razmišlja, da Evropa ni strateško pripravljena na obsežnejši kitajski vpliv, ki prihaja. Kitajska vodi svojo dolgoročno politiko sistematično, organizirano in ve, kaj želi doseči in kam se želi pozicionirati, ter v tej luči tudi prihaja v Evropo in drugam po svetu. Na drugi strani pa razen kratkoročnih in parcialnih odločitev, da se Kitajske naložbe oziroma partnerstva sprejme zaradi trenutnih ugodnih finančnih učinkov, ni jasnega koncepta, pravi. Ne vemo, kaj bo vse prineslo, ko bodo Kitajci dejansko prevzeli zadeve v svoje roke in se bodo začeli obnašati kot lastniki nad tem, kar kupujejo oziroma v kar investirajo, razmišlja Maša Čertalič. Dejstvo pa je, da bo Kitajska zaradi dolgoročne strateške usmeritve največjega svetovnega izvoznika čedalje bolj obvladovala trge ob svilnati poti ter povečevala svoj vpliv. Vsem državam ob poti, žal, ne preostane drugega, kot da se organizirajo in razumejo Kitajsko kot partnerja, v katerega morajo tudi vlagati, da bodo lahko dolgoročno v enakem in ne podrejenem položaju, pravi Čertaličeva. In za prihodnost poudarja: Lahko se namreč zgodi, da bo Kitajska s svojo močjo in kapitalom obrnila sedanji trend in bo sama ob svilnati poti (tudi v Evropi) iskala cenejšo delovno silo in inpute, kot so na Kitajskem. Že sedaj se kaže, da Kitajska ni več država s poceni proizvodi, tudi delovna sila postaja čedalje dražja in primerljiva z Evropo. Marko Jare napoveduje, da bo pobuda svilna pot zagotovo živela naprej. Nekateri bodo od nje imeli večje, drugi manjše koristi. Problem Slovenije je v tem, da bi morali čim prej pripraviti plan strateških nacionalnih projektov, ki bi jih potem lahko predstavili potencialnim tujim vlagateljem, seveda ne pod pogoji, ki bi nam jih ti vsiljevali. Ali so to Kitajci, Američani ali kdo tretji - to sploh ni pomembno, dokler imamo od tega vsi koristi, sklene Jare. Podobno težavo vidi Tomi Ilijaš: Pozivam našo oblast, da se končno posvetuje in pride na dan z dvema, največ tremi predlogi, kaj v okviru teh iniciativ želimo, hočemo, ponujamo. Da imamo jasno opredeljene cilje. In da ti isti cilji ostanejo, tudi ko se menjajo vlade. Vsem državam ob poti, žal, ne preostane drugega, kot da se organizirajo in razumejo Kitajsko kot partnerja, v katerega morajo tudi vlagati, da bodo lahko dolgoročno v enakem in ne podrejenem položaju Maša Čertalič Pipistrel Nekateri primeri kitajskih investicij v Sloveniji: - kitajski vlagatelj je kupil podjetje Outfit7, - kitajski Hinsense je kupil Gorenje, - Fotona ima kitajskega solastnika, - mariborski TAM Europe je v kitajski lasti. Kar je za nas veliko, je za Kitajsko mikro. Naj Kitajski ponujamo naše logistične centre, velike par hektarjev, če pa bi bila celotna Vipavska dolina še premalo za en njihov logistični center? Tomi Ilijaš Arctur 37

38 Primorske novice Doseg: Stran: 15 Površina: cm 2 5 / 7 Pristaniški sistem Ningbo-Zhoushan je četrto največje kontejnersko pristanišče na svetu (za Šanghajem, Singapurjem in Shenzenom), v letu 2017 so našteli 24,6 milijona TEU in 14-odstotno rast. 38

39 Primorske novice Doseg: Stran: 15 6/7 Površina: cm2 slavni koridorji nove svilne poti JUUaS?..*... '[.-.. '- fts-fev'.*'4'->, ; lili H7$W3*Hi i..* &.- tt 1 v lV.i', -'j*«* 1 H, ** v--'.. *,** T f*-\ \ &f$i *& 1 *; y *-. f-at-' 'r- K Ai f -s. V t- r f isjfcri.jf-tlt''' »*. >' -.«ssmbsss B jhd Ajdovski Pipistrel s kitajsko hčerinsko družbo v kitajskem Jurongu g*ff WA.-' ', ;«v«jkf.'-\, *A#H4F/- * 'tatom ' :.»;i,.-i- :, i»iv- V ->. *- **? ' > ',J --*jijii,! - - JMBBBMMMBlffPMjMHBBBBBMBHhMBHBM v:.- - -ijsil jl Khk., postavlja svoj letalski JI center. 39

40 Primorske novice Doseg: Stran: 15 Površina: cm 2 7 / 7 Novogoriški Arctur je evropski center za kitajski Sugon, največjega proizvajalca superračunalnikov v Aziji. 40

41 Manager Doseg: Stran: 4 Površina: 150 cm 2 1 / 1 KORAK BLIŽE EIB projekt drugi tir uvrstila na seznam za financiranje Evropska investicijska banka (EIB) je drugi tir železniške proge Divača- k transparentnemu poslovanju javno ra/. 250 med EIB in 2TDK potekala pogajanja, na podlagi katerih bo HIB dokončno Koper uvrstila na seznam projek- krivajo preliminarne milijonov evrov ocenila projekt in ga predvidoma aprila tov, ki so kandidati za financiranje. Predvideni znesek financiranja je 250 milijonov evrov. informacije o projek tih, ki jih aktivno pro učujejo. Dodali so, da je Idi! vključena v kon slruklivne in plodne posojila naj bi od EIB za gradnjo drugega tira železniške proge Divača- Koper prejela uvrstila v potrditev upravnemu odboru banke, pravijo v 2TDK. Y investicijskem programu projek ta drugi tir je med predvidenimi viri financiranja tudi posojilo mednaro pogovore o projektu družba 2TDK. dnih finančnih institucij in SID banke Kol so pojasnili v KIB, v skladu /, zavezanostjo drugega tira na trasi Divača Koper. Xc glede na to pa bo financiranje projek ta odvisno od odločitve upravljavskih organov banke. Kot pravijo poznavalci, je uvrstitev projekta na seznam listih, o katerih se bo vodstvo banke odločalo, pozitivno znamenje za končno zeleno luč. Vloga za odobritev 250 milijonov evrov posojila družbi 2TDK je bila K1B posredovana konec maja lani. Med oktobrom 2018 in januarjem letos so ob kapitalskem vložku, nepovratnih evropskih sredstvih in posojilu komer cialnih bank, še pojasnjujejo v 2T1 )K. Po informacijah financ na 2Ti )K prieaku jejo, da bodo sredstva EIB na voljo po obrestni meri 1,8 odstotka. Država pa poskuša priti tudi do sredstev EBRD. Kol je znano, je zadnja ocena stroška gradnje (brez stroška financiranja) f,23 I milijarde evrov. P. S.. J. U. 41

42 Manager Doseg: Stran: 5 Površina: 166 cm 2 1 / 1 NA HLADNO Davka na nepremičnine pri nas še ne bo Po neuradnih, a zanesljivih informacijah davka na nepremičnine še ne bo. Razlog so še vedno neurejene nepremičninske evidence, kar pomeni, da tudi vrednotenje nepremičnin za potrebe novega davka ne bo opravljeno pravočasno in Za uvedbo davka na nepremičnine še vedno obstajajo ovire; težava so neurejene evidence pri javni cestni in železniški infrastrukturi. dovolj zanesljivo. Kol so na ministrstvu povedali za Xa minislrstvu /a finance pravijo, da bi sicer želeli nov nepremičninski davek predstavili že v okviru prihajajočega svežnja davčnih sprememb, a pri/, na vajo, da vse evidence še niso urejene dovolj dobro. Tako za uvedbo davka na nepremičnine še vedno obstajajo ovire. Težava so neurejene evidence pri javni cestni in železniški infrastrukturi. Finance, je najbolj problematično žago lavljanje podatkov o občinskih javnih cestah. Slabi podatki o zemljiščih pod javnimi cestami in železnico bi lahko bili ovira pri uv ajanju novega davka na nepre mičninc, če se glede na v elik delež le infrastrukture, ki še v edno leži na zaseb nih zemljiščih, za taka zemljišča predvidi 7 oprostitev davka. Poenostavljeno rečeno: ker bi bila ta zemljišča oproščena plačila daviva, bi lahko nekateri neupravičeno plačevali preveč, saj evidence niso dobre in bi torej pozneje, ko bi postalo jasno, da bi morali biti oproščeni plačila, lahko terjali davek nazaj.»\ tej povezav i se spodbujajo občine, da pravočasno izve dejo svojo z zakonom določeno nalogo, saj naj bi bil davek na nepremičnine nji hov izvirni vir prihodkov;«pravijo na finančnem minis ( rs tvu. Spomnimo, vlada je načrtovala, da bo davek na nepremičnine sprejet letos, plačevati bi ga začeli s prihodnjim letom. Zdaj ga ne bo. Pričakujemo lahko, da bodo na Finančnem in okoljskem mini slrstvu davek še načrtovali, in sicer z eno ali dveletnim zamikom. Po strani pa drugi je dejstvo, da je to že tretja vlada, ki poskuša (neuspešno) izpe ljati novo obdav čevanjc nepremič nin. In prav verje tno je, da bo tudi tokrat ostalo le poskusih. T. S. pri 42

43 Gorenjski glas - Deželne novice Doseg: Stran: 1 Površina: 315 cm 2 1 / 1 Predstavili največje projekte in investicije Med največjimi letošnjimi investicijami v Radovljici je gradnja prizidka k zdravstvenemu domu, v prihodnjem letu pa bo občina veliko pozornosti in sredstev namenjala projektom, ki se navezujejo na obnovo in nadgradnjo železniške proge, ki vključuje tudi rekonstrukcijo mostu pri Železniški postaji Radovljica in ureditev podvoza pod progo v Lescah. Marjana Ahačič Župan Ciril Globočnik in direktorica občinske uprave Alenka Langus sta prejšnji torek na novinarski konferenci predstavila osnutka proračunov za letošnje in prihodnje leto. V proračunu za leto 2019 je načrtovanih 19,8 milijona evrov prihodkov in 22,5 milijona odhodkov, za leto 2020 pa 19,3 milijona prihodkov in 20,6 milijona evrov odhodkov. Med večjimi investicijami, ki so vključene v osnutka proračunov, so: dokončanje prizidka Zdravstvenega doma Radovljica, energetska sanacija Osnovne šole Staneta Žagarja Lipnica, začetek rekonstrukcije kompleksa Kopališča Radovljica, izgradnja kanalizacije na Spodnjem Lancovem, gradnja kolesarskih povezav v občini, sanacija cest po izgradnji vodovodov in kanalizacijskega omrežja, ureditev cestnega priključka in komunalne infrastrukture pri uvozu k novemu trgovskemu centru in trgovini Spar v Radovljici ter izgradnja cestne in komunalne infrastrukture, Id se navezuje na nadgradnjo železniške proge Kranj-Jesenice. 3. stran Prihodnjo jesen bo zaradi nadgradnje za pol leta zaprta železniška proga med Kranjem in Jesenicami. V tem obdobju bodo izvedli številne posege na trasi, med katerimi je tudi rekonstrukcija mostu nad železniškim postajališčem v Radovljici. 43

44 Gorenjski glas - Deželne novice Doseg: Stran: 11 Površina: 50 cm 2 1 / 1 Mlada proza V tednu, ki "objema" slovenski kulturni praznik, je v Layerjevi založbi izšla zbirka kratke pripovedne proze mladih gorenjskih pisk in piscev z naslovom Vračanja. Natečaj je bil zelo široko zastavljen, saj so avtorji znotraj forme kratke proze lahko napisali črtice, novele, pravljice, basni, zgodbe v obliki spominov..., dva glavna kriterija pa sta bila, da avtorji niso starejši od trideset let in da živijo na Gorenjskem. Med dvajsetimi avtorji, ki jih je v zbirko uvrstila urednica Ana Žunič, sta tudi dve Radovljičani - Neja Jeraj Sedej, dijakinja tretjega letnika na Gimnaziji Kranj, in Sonja Debevc, študentka prvega letnika programa Medjezikovno posredovanje na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Neja v zbirki objavlja besedili Spomini so v pastelih in Slika železniške postaje, Sonja pa je svojo kratko prozo naslovila Domotožje. Obe sta se udeležili tudi javnega branja prispevkov v okviru kulturnih dogodkov Layerjeve hiše. 44

45 Gorenjski glas - Kranjske novice Doseg: Stran: 4 Površina: 107 cm 2 1 / 1 Kotiček KrPovej Vprašanje: Delavski most Spoštovani, opazila sem, da se izvajajo popravljalna dela na Delavskem mostu. Predlagam, da se ob tej priložnosti obnovijo tudi table, na katerih je pisalo Delavski most. Na desnem bregu je kar nekaj časa ena ležala na tleh, nato pa jo je nekdo odstranil, verjetno kakšen zbiralec barvnih kovin. Na levem bregu pa je zanemarjena tabla skrita za grmovjem. Bodimo ponosni na delavstvo, ki je sooblikovalo današnji Kranj. Hvala, če boste upoštevali moj predlog. Odgovor Mestne uprave Kranj: Spoštovani, obnova mostu se bo res pričela v prvih pomladnih dneh. Upravljavca ceste smo pozvali k označitvi mosta. Hvala za pobudo in lep dan. Vprašanje: Železo železniški postaji na Na avtobusni postaji v Kranju so jeseni na postajališču št. 10 (za Ljubljano) in št. 1 (za Škofjo Loko) zabetonirali plošče, kjer naj bi postavili nadstreške za čakajoče potnike. Menda je to delala Komunala Kranj? Sedaj na teh zabetoniranih ploščah štrli iz tal železje. Čeprav je zakrivljeno, predstavlja res veliko nevarnost za vse pešce, da se spotaknejo. Tudi sama sem pred dnevi na postajališču za Škofjo Loko zvečer v temi z nogo brcnila v železo in poškodovala čevelj. Na srečo nisem padla. V izogib drugim nesrečam menim, da bi to štrleče železje morali izvajalci del zaščititi do takrat, ko bodo dela opravili naprej. Da železje samo zakrivijo, še ni rešitev, ker ga mladina dnevno spet zbrca pokonci. Prosim za razumevanje in posredovanje predloga izvajalcu del. Hvala. Odgovor Mestne uprave Kranj: Spoštovani, hvala za opozorilo. Izvajalca smo pozvali k saniranju zadeve in je območje že uredil. 45

46 Global Doseg: Stran: 31 Površina: 402 cm 2 1 / 1 3 4». v _ svečana podelitev priznanj najboljšim blagovnim znamkam Podelitev priznanj je bila v petek, 15. februarja 2019, v svečani dvorani hotela Four Points by Sheraton v Ljubljani. GALA večerja se je začela v čast 1 5 najboljšim blagovnim znamkam, ki so jih izbrali člani strokovnega sveta Superbrands Slovenija. Članstvo je letos zajemalo kar 44 strokovnjakov iz sveta medijev, trženja, odnosov z javnostmi in podjetništva, ki so ocenjevali umetnost uspešnega znamčenja. Na svečani večerji, ki jo je s pesmijo začela Anabel, je organizacija Superbrands tudi letos v Sloveniji podelila priznanja izjemnim blagovnim znamkam. Neodvisna avtoriteta za znamčenje, ki deluje v 88 državah sveta, je na lokalni ravni po izboru strokovnega sveta ocenjevala blagovne znamke glede na štiri pomembna merila: razlikovanje, kakovost, zaupanje in čustveni učinek. Prav to so razlike, po katerih se ločijo najboljši. Lea Brezar, CEO Dhar media in Superbrands Hrvaška in Slovenija, in Boško Praštalo, Superbrands Slovenija in Founder and CEO Sellution, sta kipce izročila naslednjim Superbrandom 2018: DINERS CLUB, EUROJACKPOT, GENERALI ZAVAROVALNICA, GOODLIFE, LIVERIN FORTE, LOTO, MED.OVER.NET, MERCATOR, MINICITY, MLADINA, OMV, PALMA, SLOVENSKE ŽELEZNICE, VEČER in ZAVAROVALNICA TRIGLAV. Priznanja so bila podeljena tudi partnerjem Superbrands: RR Selection, Promotiva in Four Points by Sheraton Ljubljana Mons...Blagovne znamke se zavedajo velike vrednosti programa Superbrands, ki vsako leto prispeva k stroki kot neodvisna avtoriteta za znamčenje prek vseh svojih komunikacijskih kanalov. Superbrands tudi letos predstavlja ekskluzivno izdajo knjige Superbrands,..biblije znamčenja", ki vsebuje TOP blagovne znamke Slovenije, predstavljene prek edinstvenih študij blagovnih znamk," je povedala Lea Brezar, CEO Dhar media in Superbrands Hrvaška in Slovenija. K posebnemu ugodju je doprinesel nastop plesnega studia Jay Dance, ki je s svojim nastopom svečano podelitev še okrepil in dvignil vzdušje. Sam dogodek SUPERBRANDS ANNUAL AVVARD je pokazatelj, da Slovenija, podjetja in organizacije potrebujejo in podpirajo projekt Superbrands. Naše poslanstvo je nadaljevati v smeri transparentnega dela in ozaveščanja tako strokovne javnosti kot potrošnikov o pomenu projekta Superbrands. Vsi pravijo da so najboljši! Samo nekateri to tudi so," je povedal Boško Praštalo, Superbrands Slovenija, Founder and CEO Sellution...Organizacija Superbrands vlaga v povečevanje vrednosti blagovnih znamk in promocijo blagovnih znamk na slovenskem in svetovnem trgu, zato je treba blagovne znamke spodbujati, da sledijo priporočilom organizacije Superbrands in te vrednote komunicirajo v interesu ustvarjanja slovenske konkurenčnosti," je povedal Zoran Sazdovski, CEO Superbrands Adriatic. Razkošne GALA večerje v organizaciji marketinške agencije Dhar media iz Zagreba in Superbrands Slovenije so se udeležili predstavniki razglašenih najboljših blagovnih znamk, člani strokovnega sveta Superbrands Slovenija in predstavniki številnih medijev ter drugi udeleženci tega velikega dogodka na področju blagovnih znamk. Moderator večerje je bil Gregor Murn. DHAR MEDIA d. o. o., , info@dhar-media.hr dhar m % a 46