AVE novice POMGRAD novice ISKRENOST in VLJUDNOST Razgibajmo možgane INTERNA REVIJA december 2018 februar 2019 VELIKI INTERVJU Maja GOLU

Transkripcija

1 AVE novice POMGRAD novice ISKRENOST in VLJUDNOST Razgibajmo možgane VELIKI INTERVJU Maja GOLUBOVIČ INTERVJUJI Niko PENEZIČ Panvita MIR d. d. Danilo FILO Panvita MIR d. d. Sebastjan GORNJEC HAKL IT d. o. o. Urška CIPOT-KAR POMGRAD d. d. Polonca KRAUTBERGER POMGRAD d. d.

2 kolofon Vsebinsko kazalo Izdajatelj Panvita, d. d. Lendavska 5, Rakičan 9000 Murska Sobota tel: fax: Odgovorna urednica Simona Petek Čerpnjak Uredniški odbor Helena Čirič Boštjan Donša Matej Fišer Dominik Ketiš Boštjan Kojzek Janez Kučan Jasna Kuštor Peter Polanič Kristian Ravnič Alenka Samec Saša Štraus Naklada izvodov Vprašanja, predlogi in pripombe Kolumna Peter Polanič Novice Skupina Panvita Novice Pomgrad Gradimo Pomgrad Veliki intervju Maja Golubovič Intervjuji Recept Sindikalni izlet Skupina Panvita Novice Pomgrad Poudarki iz kroga znanja Iskrenost in vljudnost Informatika Udeležili smo se sejmov "MOS" in... Novice Komunika Koristno Razgibajmo možgane Jubilej

3 kolumn Spoštovane sodelavke, spoštovani sodelavci! Leto 2018 se počasi izteka. Družbe v sistemu Intering so v letu 2018 poslovale relativno uspešno. V agroživilskem delu skupine smo imeli dobro leto. Tako po finančni plati kot vsebinski. V primarnem delu skupine smo se, kot smo sedaj že navajeni, ubadali s takšnimi in z drugačnimi vremenskimi težavami, ki smo jih uspešno premagali in ustvarili rezultate, ki so v skladu s pričakovanji. V našem mesnem delu pa smo v letu 2018 naredili velik, tako vsebinksi kot kvalitatitvni, preskok v poslovanju, kar se odraža v zgodovinsko rekordnih prihodkih in dobrem poslovnem rezultatu. Kot pomemben dosežek ekipe bi izpostavil začetek sodelovanja z Lidl Srbija, od katerega si, v skladu z napovedmi Lidlovega poslovodstva, obetamo dobre prodajne in poslovne rezultate. Je pa leto 2018 pomembno še z enega vidika. In sicer je bil pred kratkim objavljen prevzem Perutnine Ptuj, največjega perutninarskega podjetja v regiji. Prevzem je objavila ukrajinska multinacionalka MHP, ki na segmentu belega mesa letno ustvari 1,2 milijarde EUR prihodkov in pri tem dosega skoraj 30 % EBITDA maržo, kar je za vsa evropska podjetja, ki delujemo na trgu belega mesa, nepredstavljivo. Zakaj je to pomembno? Zato, ker na trg dobivamo konkurenta, ki je stroškovno strašno učinkovit, s katerim na cenovnem nivoju nikakor ne bomo mogli tekmovati. Zato si moramo ustvariti zgodbo, ki nam bo omogočala diferenciacijo, s katero bomo lahko obranili naše cenovne pozicije na trgu ali pa jih celo še izboljšali. Kolegi v skupini Panvita intenzivno delajo na tej zgodbi in verjamem, da jo bodo v prvem kvartalu leta 2019 tudi predstavili. Bi pa želel to priložnost izkoristiti, da povem, da v zgodbo moramo verjeti vsi. Tako tisti, ki jo pripravljajo, kot tudi mi ostali, ki smo opazovalci. Moramo jo verjeti, živeti in povedati, saj je to edini način, da bo zaživela in nam omogočila doseganje ciljev, ki smo si jih za leto 2019 zadali. Potrebno je omeniti tudi naš gradbeni del. Ta je v letu 2018 posloval slabše od tega, kar smo planirali, kar je sicer ob splošni gradbeni evforiji in obilici gradbenih projektov rahlo nenavadno. Seveda obstajajo objektivni razlogi za slabše poslovanje, katere verjamem, da bodo sodelavci iz gradbenega dela skupine v letu 2019 uspešno odpravili in se vrnili na stare tirnice dobrih poslovnih rezultatov. Spoštovane sodelavke, spoštovani sodelavci, želim vam, da je tudi vaša osebna bilanca leta 2018 uspešna, da sešteje več plusov kot minusov. Lepe praznike in veliko sreče v letu Peter Polanič 03

4 novice PRIZNANJE KAKOVOSTI QUDAL ZA AVE GRILL Za AVE Grill smo prejeli znak kakovosti QUDAL (QUality medal), kar pomeni, da smo številka 1 v kakovosti po izboru potrošnikov. V raziskavi je sodelovalo 1200 anketirancev, pri čemer je blagovna znamka AVE zasedla prvo mesto, saj je največ potrošnikov pod vprašanjem: Navedite naziv proizvajalca pripravljenega pakiranega mesa za žar, ki po vaši osebni izkušnji in mnenju ali izkušnji in mnenju vaših bližnjih ponuja resnično najvišjo raven kakovosti v Sloveniji, navedlo AVE. Prejeto priznanje dodatno potrjuje visoko kakovost naših mesnih izdelkov za žar. USPEŠEN VSTOP V LIDL SRBIJA Jasna Kuštor Lidl je oktobra vstopil na srbski trg in odprl svojih prvih šestnajst trgovin, ki so doživele izjemen uspeh in obiskanost. V prodajo smo uvrstili osem naših izdelkov, in sicer Posebno klobaso, Piščančjo posebno narezek, Piščančjo posebno xxl narezek, Pizza šunko v kosu in narezek, Toast šunko, Pečeno šunko in Pariško narezek. Do konca 2018 pa planiramo širitev še na dodatnih osem izdelkov. Prvi rezultati prodaje so zelo vzpodbudni, Lidl Srbija pa dosega nadpovprečne rezultate na ravni skupine Lidl. Lahko se pohvalimo, da smo edino slovensko podjetje na področju mesnih izdelkov, ki mu je uspelo vstopiti v Lidl Srbija direktno iz Slovenije. Trenutno ima Lidl v Srbiji že triindvajset trgovin, v prihodnjih letih pa jih načrtuje čez 100. Jasna Kuštor PREDSTAVITEV ZA TRGOVSKI SISTEM REWE Na Dunaju je konec novembra potekala predstavitev slovenskih podjetij za trgovski sistem REWE. Dogodek je organiziralo Veleposlaništvo Republike Slovenije na Dunaju v sodelovanju s SPIRIT Slovenija. Tokratna udeležba je bila na kar zavidljivi ravni, saj se je predstavilo trideset podjetij iz Slovenije, na drugi strani pa so nas sprejele ključne osebe, ki so odgovorne za nabavo po posameznih segmentih v celotnem sistemu REWE Avstrija. Znotraj skupine REWE so različni formati trgovin in blagovnih znamk, najpomembnejše pa so vsekakor BILLA, PENNY MARKT in MERKUR. Panvita MIR se je predstavila s programom AVE GRILL, ki v zadnjem času pridobiva svojo popularnost tudi zunaj meja Slovenije. Vse udeležence sta nagovorila tudi veleposlanica RS na Dunaju, nj. exc. mag. Ksenija Škrilec in gospodarski ataše na Dunaju, mag. Dušan Pšeničnik. Skupino REWE je predstavil vodja celotne nabave, g. Alfred Propst. Veseli nas, da smo uspeli doreči tudi že termin za nadaljnje razgovore o konkretnem sodelovanju. Matej Fišer MEDNARODNO ZNANSTVE- NO POSVETOVANJE O PRE- HRANI DOMAČIH ŽIVALI»ZADRAVČEVI ERJAVČEVI DNEVI 2018«Letos je v organizaciji Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota potekalo že 27. mednarodno znanstveno posvetovanje o prehrani domačih živali»zadravčevi-erjavčevi dnevi«. Kot sponzorji smo se predstavili tudi Panvita kmetijstvo. Poudarek letošnjih prispevkov je bil na kakovosti krme, prehrani živali ter njen vpliv na okolje, gospodarnost reje, počutje živali in kakovost živalskih proizvodov. Na posvetu smo slišali tudi nekaj na temo selekcijskega napredka v živinoreji in z njim povezane potrebe po prilagajanju kakovosti krme in krmnih obrokih. Predstavljenih je bilo 27 referatov priznanih avtorjev tako iz Slovenije kot tujine. Posvetovanje o prehrani domačih živali se iz leta v leto trudi, da predstavljene raziskovane dosežke približajo k praksi in širši javnosti. Na mednarodnem simpoziju domači in tuji strokovnjaki (iz Avstrije, Hrvaške, Češke in Makedonije) iščejo rešitve in priložnosti, ki jih lahko najbolje izkoristimo v smislu konkurenčne prednosti ter v smislu razvojnih usmeritev. Predstavljeni prispevki so vsekakor obogateli zakladnico znanja na področju prehrane in pripomogli so k boljšemu razumevanju zapletenih procesov na področju prehrane živali. Martina Planinc 04

5 gradimo novice POMGRAD KOLEDAR Kot že nekaj let doslej, je tudi letos izšel znameniti koledar podjetja POMGRAD. Tokratna tematika je na videz povezana zgolj s športom, vendar je veliko več od tega. Ker je nogomet še vedno ena najpomembnejših postranskih strani na svetu, smo se letos povezali z nogometno šolo MURA. Na koledarju smo upodobili različne veščine, ki so potrebne pri igranju nogometa in se razvijajo skozi trening ali urjenje teh veščin. Kot vemo, so tudi za kakovostno in učinkovito gradbeno izvedbo potrebne različne gradbene veščine, ki se v veliki meri učijo skozi urjenje in prenašanja znanja iz mojstrov na vajence, ki skozi delo postajajo mojstri. Na koledarju smo prikazali mlade nogometaše, ki so v posameznih elementih že pravi mojstri. Zaradi tega smo jih postavili na različne lokacije in s tem želeli prikazati to, kar ima skupnega naše podjetje in športni klub. To je želja po obvladovanju različnih veščin in želja po nenehnem izpopolnjevanju skozi različne generacije. Tudi cilj, ki ga imamo, je enak, tako mladim nogometašem kot nam. To je zmaga. Zmaga vsakega posameznika zase, saj vsak pri sebi najbolje ve, ali je posamezno veščino izvedel najbolje, kot jo zmore. To pa je seveda osnova za zmago celotne ekipe. Srečno v letu Matej Fišer 05

6 gradimo UREDITEV TREH KRIŽIŠČ v Lenartu Z naročnikom Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo in sofinancerjem Občino Lenart smo tik pred koncem leta 2017 podpisali pogodbo za ureditev treh križišč v Lenartu. Pogodba je zajemala preureditev dveh semaforiziranih križišč na državni cesti R2-449 in enega križišča na R2-443 v krožišča, rekonstrukcijo državnih cest skozi Lenart v skupni dolžini ca m, s pripadajočo komunalno infrastrukturo, z ureditvijo pločnikov in kolesarskih stez v centru mesta ter ureditvijo javne razsvetljave. Vrednost del je znašala ca. 2,8 mio EUR, izvedba del pa se je intenzivno odvijala v obdobju od meseca marca do septembra Zaradi čim manjšega oviranja prometnih tokov in dostopov do lokalov v centru Lenarta smo dela izvajali v štirih glavnih etapah, katerim so bile prilagojene tudi začasne zapore oz. preusmeritve prometa v času gradnje. Obstoječa voziščna konstrukcija je bila na državnih cestah v celoti odstranjena, izvedena je bila zamenjava obstoječe mešane fekalne in meteorne kanalizacije z novimi cevmi in jaški, zaščita ostalih obstoječih komunalnih vodov in zgrajena nova voziščna konstrukcija s pripadajočo prometno opremo. Kolesarske steze in hodniki bo bili za pešce v centru mesta tlakovani s kamnitim tlakom iz porfirja sive in rdeče barve v skupni površini ca m². Izvedena je bila tudi nova javna razsvetljava, za katero so bili uporabljeni kandelabri in svetilke, ki po svoji obliki spadajo v urbano okolje mestnega trga. Z izvedenimi deli je mestno središče Lenarta dobilo urejen videz, z izgradnjo treh krožišč pa je na najbolj prometno obremenjenih točkah v mestu omogočena večja pretočnost in varnost prometa motornih vozil, kolesarjev in pešcev. Darko Šalamun 06

7 gradimo DOKONČANJE GRADNJE premostitvenega objekta, viadukta Sejanca Podjetje Pomgrad je 20. septembra pričelo z gradnjo viadukta Sejanca, ki je prvi izmed objektov, ki so predvideni na odseku povezovalne ceste Ptuj Ormož. Z gradnjo viadukta je v preteklosti pričelo več podjetij, ki projekta niso dokončala. Na gradbišču objekta, ki premošča potok Sejanca in železniško progo, so tako že nekateri zgrajeni elementi, ki jih je potrebno sanirati. Naročnik: Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji Vrednost pogodbenih del (neto): ,35 EUR Vodja gradbišča: Leon Ruhitel Pomočnik vodje gradbišča: Tadej Valenko Delovodja: Viktor Močnik Direktor projekta: Bogdan Rojs Pričetek del: 20. september 2018 Konec del (I. faza): 18. julij 2019 Slika 1: Dela v novembru Spodnjo konstrukcijo viadukta sestavljata dve krajni podpori, prva je že delno dograjena in jo je potrebno sanirati, medtem ko je pod drugo potrebno najprej izvesti nasip. Med obema podporama se zvrsti pet stebrov, katerih višina bo od 9,5 do 12 m, njihov prečni prerez pa v obliki črke H, zunanjih tlorisnih kontur 3 m x 1,5 m. Objekt bo globoko temeljen na benotto pilotih premera 150 cm, ki bodo segali 8 14 metrov v tla. Kakor krajna podpora so tudi nekateri piloti že izvedeni in jih je potrebno odkopati in sanirati. Gradnja objekta je predvidena v dveh fazah. V prvi fazi je predvideva izvedba objekta do mere, da bo možna eksploatacija objekta za namen dostopa do gradbišča trase ceste med Ptujem in Ormožem ter je časovno omejena na 10 Slika 2: Dispozicija objekta mesecev. Ko bodo dokončana dela na trasi ceste, bo izvedena druga faza gradnje viadukta, katere trajanje je odmerjeno na 5 mesecev ter zajema zaključna gradbena dela, po katerih bo objekt predan v uporabo. Prekladna konstrukcija je zasnovana kot kontinuirana, prednapeta betonska konstrukcija, votlega škatlastega prereza s poševnima stojinama. Razponi viadukta bodo 26 m + 4 x 35 m + 26 m, skupna dolžina objekta bo znašala 192 m. Višina škatlastega prereza vzdolž osi konstrukcije bo konstantna in bo znašala 2,6 m, širina voziščne plošče pa 11,30 m. Nosilna konstrukcija se bo izvedla s tehnologijo narivanja, pri čemer bo delavnica in oprema za narivanje na nasipu ob spodnjem oporniku. Predvidenih je 11 delovnih taktov, pri čemer bo porabljenih 7 dni za dokončanje posameznega takta. Na koncu je potrebno poudariti, da za podjetje Pomgrad predstavlja izvedba premostitvenega objekta s tehnologijo narivanja nov izziv in prvi tovrstni objekt, ki se ga lotevamo. 07

8 gradimo NADGRADNJA železniškega odseka Pesnica Šentilj državna meja Odsek med Pesnico, Šentiljem in državno mejo so zgradili pred približno 160 leti ter leta 1974 vzpostavili elektrifikacijo. Zadnjo obnovo tira in premostitvenih objektov so izvedli leta 1976 tako, da je proga zadostila pogojem za kategorijo proge C3. Z izvedbo projekta nadgradnje železniškega odseka Pesnica Šentilj državna meja zmogljivost proge posodobimo na kategorijo proge D4. Kategorija D4 omogoča prevoz vlakov z osno obremenitvijo 22,5 tone in hitrostjo vlakov vse do 160 km/h. Predmet izvedbenih del projekta obsega 4 različne odseke. Začnemo pri nadgradnji železniške postaje Pesnica, sledi nadgradnja odseka med postajo Pesnica in postajo Šentilj z nadgradnjo postaje Cirknica, v tretjem delu imamo nadgradnjo postaje Šentilj in zaključimo z nadgradnjo odseka od postaje Šentilj do državne meje z Republiko Avstrijo. Pod naš Pomgradov del spadata prva dva odseka, postaja Pesnica in odsek med Pesnico in Šentiljem. Z gradnjo smo pričeli v drugi polovici avgusta 2018 na postaji Pesnica in postaji Šentilj. Na postaji Pesnica smo zaprli in demontirali prvega od treh tirov in pričeli z gradnjo podhoda za pešce. Enako smo začeli na postaji Šentilj, z demontažo prvega od treh tirov, s katerim smo omogočili začetek zahtevne gradnje podhoda za pešce in gradnjo nove 400 m dolge pilotne stene. Za politno steno smo izvedeli skoraj 2000 m Benotto pilotov, kar znaša 192 pilotov različnih dolžin. Za glavnino del na projektu smo uvedli 50-dnevno popolno zaporo proge, in sicer od do Ker je obseg glavnine del zelo velik ter rok 50 dni za izvedbo takšnega obsega zelo kratek, je bilo pred samim pričetkom zapore potrebno zagotoviti večje količine materialov, strojev in delovne sile. Največji izziv pri načrtovanju del smo imeli, kako načrtovati in izvesti več vzporednih faz z velikim številom mehanizacije, delovne sile s 24-urnim delovnikom vse dni v tednu od začetka do konca zapore. 08

9 gradimo V 50-dnevni zapori železniške proge pred postajo Pesnica in državno mejo smo izvedli naslednja dela: demontažo tira E49 in vozne mreže v dolžini m, izkop tirne grede in izkop spodnjega ustroja m³, prestavitve križanja komunalnih inštalacijskih vodov, nasipa in spodnje nosilne plasti iz kamnitih materialov m³, novogradnjo podhoda na postaji Pesnica in Šentilj, novogradnjo peronov na postaji Pesnica, Cirknica in Šentilj v dolžini 750 m, novogradnjo 9 ploščatih prepustov, novogradnjo 335 kosov temeljev vozne mreže, sanacijo obstoječih 11 prepustov, sanacijo podpornih zidov v dolžini 1720 m, novogradnjo dveh pilotnih sten v dolžini 465 m, sanacijo predora Šentilj v dolžini 236 m, izgradnjo in ponovno vgradnjo 10 nivojskih cestnih prehodov, regulacijo vodotokov, vzdolž celotne trase položitev instalacijskih vodov za telekomunikacijske in SVTK naprave, navoz tirne grede m³ ter montažo tirov E60 na pragov iz našega ABI in vozne mreže v dolžini m. V času popolne zapore je na Pomgradovem delu gradbišča bilo prisotnih 160 delavcev, 79 različnih delovnih strojev, material po gradbišču smo prevažali s 42 tovornimi vozili ter s 39 vlačilci vozili material do gradbišča. Cilj izvedbe del v popolni zapori je, da s ponovno vzpostavimo železniški promet z vožnjo električnega vlaka. Za potrebe križanja vlakov na postaji Pesnica moramo zagotoviti prevoznost vseh treh tirov in na postaji Šentilj pa dva od treh. Trenutno dela izvajamo skladno s predvidenim terminskim planom tako, da predvidena dela zaključimo v zadanem roku. ZANIMIVOST - če bi v vrsto postavil vse kamione, ki so nam do zdaj pripeljali kamniti material, bi dobili več kot 62 km, rol filca, kar bi pokrilo 9 nogometnih igrišč v Allianz areni, - na našem delu trase je 224 novih temeljev vozne mreže in -11 različnih nadzornikov. Jožef Trstenjak Investitor: RS Ministrstvo za infrastrukturo DRSI Vrednost del (neto): ,01 EUR Direktor projekta: Jožef Trstenjak Vodja projekta: Samo Leskošek Vodja obračuna projekta: Petra Lovšin Odgovorni vodje posameznih del: Benjamin Gjergjek, Ernest Pavlin in Avgust Mesarič Pomočnik odgovornih vodij: Mojca Edšidt Delovodje: Gabrijel Bencak, Bojan Sabol, Štefan Kustec, Ivan Ovčar, Blaž Kovačič, Peter Žokš, Ernest Pasičnjak in Marjan Horvat Pričetek del: junij 2018 Glavnina del se izvaja v 50-dnevni popolni zapori proge od do Konec del: avgust

10 veliki intervju Maja GOLUBOVIČ Kako ste si razdelili naloge na Švedskem? Kako sploh poteka delo in planiranje na takem projektu daleč od matičnega podjetja in vseh podpornih služb? Seveda zaradi oddaljenosti utečena organizacija ni možna, več je opravljanja vseh ostalih podpornih del. Vse to nam ob vsej improvizaciji dobro uspeva predvsem zaradi dejstva, da je vsak posameznik pripravljen soočiti se z neznanim, lotiti se vsakega dela in poskušati razmišljati izven znanih okvirjev, kar je verjetno težji del dela v novem okolju. Vse se začne pri delovodji, ki delo planira, razporeja in nadzoruje na samem gradbišču. Pomočnik največ dela porabi za pripravo in obdelavo samokontrol, saj na Švedskem ni standardnega nadzora, le-te usklajuje s podizvajalci, medtem ko usklajuje dobave in samo izvedbo. Jaz sem vez med gradbiščem in investitorjem, projektanti in nadzorniki, planiram in analiziram rokovno, stroškovno in izvedbeno med iskanjem prave poti iz labirinta predpisov. Delo vseh treh se konstantno prepleta, saj smo poleg napisanega tudi nabavni, kuharji, psihologi, pogajalci, šoferji, vendar na koncu dneva vedno tudi prijatelji. Imate tudi zunanje sodelavce? Dnevno sodelujemo s svetovalci iz BuildX-a, ki so tudi odgovorni za projektiranje, ki ga za nas izvajajo švedski projektanti. Ker pa je BuildX tudi mlado start-up podjetje s prvovrstnimi strokovnjaki, je tudi za njih to nova izkušnja, tako da skupaj študiramo predpise in se vedno trudimo najti prave informacije in razliko med nečem, kar je obvezno in tistim, kar je priporočljivo. V Sloveniji Pomgradov projekt na Švedskem zelo odmeva med gradbinci, s tvojo nominacijo za inženirko leta pa je požel dosti pozornosti tudi ostale javnosti. Si pričakovala tak odziv? Takega odziva zaradi nominacije za inženirko leta zagotovo nisem pričakovala, bila sem precej presenečena ob klicu novinarjev v želji po intervjuju z mano! Namen izbora za inženirko je predvsem promocija inženirskih poklicev. Saj ravno zato sem pa vesela, da je bil tak odziv, saj je s tem izpolnjen namen. Namen, da se v pozitivni luči predstavi inženirsko delo, v mojem primeru gradbeništvo. Vendar sem tukaj izpostavljena samo jaz, čeprav gre pri gradbenih projektih vedno za ekipno delo. Projekt na Švedskem, ki je bil povod za mojo nominacijo s strani Pomgrada, v resnici sestavlja vodstvena ekipa 4 ekip ljudi, zidarji, tesarji in delavci, ki jih tukaj vseh sploh ne morem imenovati, podporne službe Pomgrada in vseh ostalih, brez katerih ne bi bilo takega odmeva in verjetno niti tega članka. Zato je že ta nominacija nagrada za vse nas, vsi smo enako zaslužni in upam, da tako čuti tudi ekipa. Kako sta pa vključena investitor in njegov nadzor? Na strani investitorja je vodja projekta, ki ob posvetovanju s svojimi nadrejenimi sprejema ključne odločitve na njihovi strani ter ob pomoči svetovalnega, strokovno podkovanega podjetja sodeluje pri operativnih, projektnih in finančnih sestankih. Ves nadzor je zaobjet z nadzornim managerjem KA»kontrollansvarig«, ki je del ekipe svetovalnega podjetja investitorja in ki preko naših samopregledov ter dokumentacije odgovarja neodvisni inšpekciji. Neodvisna inšpekcija opravlja preglede, do sedaj smo izvedli prvi predpregled ter končni pregled, in posreduje svoje mnenje upravni enoti. Zanimivo, da sta poleg mene ženski tudi vodji projekta s strani BuildX-a in s strani investitorja. Toliko o moških poklicih. 10

11 veliki intervju Kako vas pa sprejemajo Švedi, naletite na kakšne predsodke? V splošnem so Švedi bolj hladni in zaprti ljudje, čeprav so izjemno prijazni. To pa pomeni, da tudi če morda imajo kakršne koli predsodke, jih kot ljudje nikoli ne pokažejo. Švedska družba je narodnostno zelo pisana, vsi so navajeni delovati v multikulturnem okolju, drugačnost ne izstopa in se je ne opazi. Na skepso naletimo bolj na poslovnem področju, ko dobimo zaradi»nešvedskosti«morda slabše plačilne pogoje ali se pa včasih preprosto želijo pogovoriti s Švedom, preden nadaljujejo pogovore z nami. Večkrat naletimo na utečene vzorce naročanj materialov ali storitev, ki jih za nešvedsko podjetje ni možno uporabiti, potem je potrebno veliko našega dodatnega truda, da se njihove sistem nekako prilagodi. Najtežje je, ko Šveda postaviš izven natančno začrtanega okvirja, tam se težje znajde in je zelo težko dokazovati, da je pa morda naša rešitev celo boljša. Za primerjavo, podobno veliko gradbišče bi na Švedskem vodilo približno deset ljudi na samem gradbišču, na nas tri verjetno gledajo kot na gverilce. Kar ponovno kaže, kako pomembna je dobra in usklajena ekipa. Gverilce iz Slovenije. Ali Švedi sploh poznajo Slovenijo? Slovenijo poznajo vsi, nazadnje je prodajalec v športni trgovini na odgovor, da prihajamo iz Slovenije, ves navdušen začel razlagati o smučeh Elan in njihovem Stenmarku. Kaj pa vi in delavci, ste potrdili ali ovrgli kakšne stereotipe, ki jih Slovenci imamo o Švedih in Švedski? Preden smo začeli delati na Švedskem, smo si vsi predstavljali Švedsko kot eno najrazvitejših in najučinkovitejših družb na svetu, kjer je vse urejeno, vsa pravila so jasna, vse funkcionira brezhibno. No, mogoče je vsem vse jasno, ampak tega nikakor ne pokažejo. Da malo karikiram: če želiš razumeti cel stavek, na Švedskem potrebuješ strokovnjaka za vsako besedo posebej, vendar si pa vseeno sam odgovoren za celoto in tako na koncu postopka en strokovnjak ugotovi, da ni poznal vseh ostalih besed in se zaradi konteksta spremeni tudi pomen njegove besede in krog se ponovi. Ker pa je Švedska izjemno bogata država in ker je istočasno način razmišljanja ravno nasproten slovenskemu, kjer si želimo več in boljše kot sosed, to tam ni tako opazno in pomembno, saj si vse to lahko privoščijo. Zagotovo pa drži stereotip, da se izogibajo konfliktov. Tudi, ko so najbolj jezni in veš, da se prepirajo, še vedno zvenijo skoraj popolnoma enako kot takrat, ko se sproščeno pogovarjajo. Ko prideš domov, katera so najpogostejša vprašanja? Prvo je prav gotovo vprašanje, če me kaj zebe. To me vpraša vsak v Sloveniji in moram dejansko razmisliti, če je v tem trenutku na Švedskem bolj ali manj mrzlo kot doma. Dejansko so seveda povprečne temperature tukaj nižje, bistvena razlika pa je tudi, da je temperatura enakomerna čez celoten dan, ne postane topleje po hladnem jutru. Kako je delati na gradbišču na Švedskem je naslednje vprašanje, ki ga dobim. Na to vprašanje pa seveda nikoli ni enostavnega in enoznačnega odgovora. Drugače, seveda, vendar ko dojameš in sprejemaš način razmišljanja, pravila in zakonodajo, je operativno gradbeništvo še vedno operativno gradbeništvo. Prekmurce nas seveda najbolj zanima, kakšna je hrana. Moram priznati, švedska kulinarika ni kulinarika presežkov. Je pa zato (vsaj v večjih mestih) na razpolago vsa svetovna hrana, tako da odlična hrana obstaja. Za vsakodnevno prehranjevanje, ker živimo v malem mestu, pa to ni opcija. Zato je toliko bolj pomembno, da si sami skuhamo hrano, ki jo imamo radi. Z Marijanom sva presrečna, da je najin sostanovalec Ervin začel kuhati same prave prekmurske dobrote, ko to pišem, se je ravnokar skuhala bujta repa. Tudi preostali fantje, ki stanujejo skupaj, si vedno zvečer tudi sami kuhajo. 11

12 veliki intervju drugačnem okolju dela bolj fleksibilno, marsikaj je potrebno narediti drugače, kot si navajen in to zagotovo premika meje v glavi. Kje pa spite? Mi trije stanujemo v najetem stanovanju, z dvema originalnima spalnicama in eno gradbeniško, ki smo jo dodali sami. Preden smo najeli hišo za preostale, nas je nekaj časa skupaj stanovalo kar sedem in v tem času se nismo niti skregali, kar še dodatno kaže, kako dobro funkcionira naša ekipa. Sedaj vsi naši delavci stanujejo v klasični švedski počitniški vili z vsemi pripadajočimi hišicami za goste. Vila stoji na idilični turistični lokaciji ob marini, na panoramski obalni cesti, s pogledom na najlepše švedske terme na otočku, točno pred vilo. Nepremičninska družba, od katere najemamo hiše, je želela na tej lokaciji zgraditi bloke, vendar zaradi turistične lokacije niso dobili gradbenega dovoljenja. Delo na terenu vas verjetno vse skupaj bolj poveže, kot če bi bilo gradbišče doma. Prav gotovo. Na Švedskem je to še bolj opazno, saj smo vseeno zelo daleč od doma, istočasno pa so tudi Švedi bolj zaprti ljudje in je težje navezovati stike z drugimi ljudmi. Velikokrat imam občutek, da smo kot ena prava družina, ko se pogovarjamo, za kdaj bomo rezervirali pralnico ali kaj kdo potrebuje iz trgovine. V kateri fazi je trenutno projekt? Groba gradbena dela so končana, izvaja se streha na tretjem od petih objektov. Prva dva objekta imata že končano fasado, tam se izvajajo obrtniška dela. Vgradnja oken, ki je sedaj na zadnjem objektu, bo končana v dveh tednih, tudi estrihi, ki jim sledijo, bodo končani za tem. V splošnem se dela približujejo zadnji tretjini izvedbe, spomladi nas čaka še zunanja ureditev in finalizacija. Kako ste se navadili kratkih dnevov in dolgih noči na severu? Zelo vpliva na delo in počutje? Dolžina dneva blizu polarnega pasu je precej drugačna od tega, kar smo navajeni doma. Dolge noči seveda jemljejo nekaj entuziazma, vendar ne bistveno. Pozimi se ob kratkem dnevu koncentriramo, da v tistih svetlih urah na gradbišču izvajamo vsa zunanja dela, po tretji uri popoldan pa predvsem dela znotraj objektov. Velik problem, vendar drugačen, je poleti, ko smo imeli (predvsem jaz) težave s spanjem, saj je popolna tema bistveno prekratek del noči. Ker pa na oknih ni nobenih senčil, je še toliko težje. Je pa bilo zato toliko bolj produktivno na gradbiščih, ko smo lahko normalno delali tudi pozno zvečer. Ste na Švedskem srečali še druge Slovence? Slovencev ne, na vsakem koraku pa srečujemo ljudi iz drugih bivših jugoslovanskih republik. Ravno prejšnji vikend smo bili povabljeni na večerjo s kolegi iz BuildX-a, kjer je udeležbo odpovedal edino»originalni«šved. Tako smo se za mizo znašli samo Slovenci, Hrvati, Bosanka, Srbi in Črnogorec,... in to na dan 100. obletnice ustanovitve Kraljevine SHS. Seveda si lahko predstavljate, da je tisti večer padlo veliko šal na račun vseh narodov. Izjemno pozitivna izkušnja, saj bivši sodržavljani živeči na Švedskem niso obremenjeni z vso našo zgodovino, kot so morda tisti doma. Kako se pa ti počutiš? Verjetno delo v drugem kulturnem okolju ponuja obilo izzivov, pa tudi strokovni napredek. Večino časa se počutim, kot da veslam na divjih vodah. Vsak dan je poseben izziv za vse nas. Delo je že samo po sebi polno izzivov, zdaj je temu dodana še vsa dokumentacija v švedščini ter nejasnost zahtev. Vendar je ravno zaradi množice izzivov možen napredek, saj, kot pravijo, Brez muje se še čevelj ne obuje. Strokovni napredek vidim zagotovo v tem, da me delo v Si del novega vala Pomgradovega mladih inženirjev, ki počasi prevzemate vedno zahtevnejše projekte? Ne, počutim se kot del novega Pomgradovega vala, vseeno sem s Pomgradom že skoraj 10 let, jaz sem bolj»srednji val«, nekje na sredini med starimi mački in mladimi inženirji. Zanimivo je opaziti dinamiko konstantnega spreminjanja načina dela in razmišljanja s prihajajočimi mladimi in seveda tudi izkušenimi novimi inženirji. Ta raznolikost in različni pogledi veliko doprinesejo k uspešnosti Pomgrada. Seveda zaradi razlik v načinu funkcioniranja in vrednotah prihaja tudi do razhajanj po človeški plati, vendar sem prepričana, da se je za izboljšanje človeških odnosov potrebno samo malo potruditi in pozabiti na vse predsodke. Si zadovoljna s tvojim dosedanjim potekom kariere? Kakšna so pa bila tvoja pričakovanja o gradbeništvu, ko si končevala faks? Preden sem prišla na gradbišče, si v bistvu sploh nisem predstavljala, da bom kdaj tam delala, saj sem v resnici o operativnem gradbeništvu vedela zelo malo. Ker sem po izobrazbi statik, sem si seveda tekom študija predstavljala bolj»statično«delo. Vendar sem že s prakso in kasneje s študentskim delom začela delati na Pomgradovih gradbiščih, potem ni bilo več povratka, mi je pa konstrukcija na faksu dala zelo dobro podlago za razumevanje izvedbenih detajlov na gradbišču. Torej ja, zadovoljna sem z mojo dosedanjo karierno potjo, moram priznati, da me je vsako napredovanje do sedaj malo presenetilo. Cilji za prihodnost pa so povezani predvsem z učenjem prioritet in posledično manj stresnim delovnim dnem. Sem pa tudi sicer zelo zadovoljen človek, brez pretiranih pričakovanj. Uspešno delo še naprej. Še enkrat čestitke tebi in ekipi za uspešen projekt na Švedskem, tebi pa še posebej zato, da si se izpostavila in s svojim komuniciranjem ob nominaciji naredila dobro promocijo Pomgrada in vseh nas, ki delamo tu. Hvala, iskrena hvala tudi sodelavcem na Pomgradu za to priložnost in izkazano zaupanje. Pomeni mi ogromno, saj se s tem prepoznava vso dosedanje delo naše ekipe. Intervju vodil: Kristian Ravnič 12

13 intervju Niko PENEZIČ Danilo FILO Panvita MIR d. d. Panvita MIR d. d. 1. Si po značaju vprašaj ali klicaj? Po večini klicaj. 2. Kakšna je povezava med pravicami in obveznostmi? Da pravično izpolnjuješ obveznosti (oz. velika). 3. Kako bi komentiral»bolje biti pijan nego star«? Mladost norost, starost modrost. V družbi. 11. Kakšna je razlika med slabim zakonom in slabo službo? Zelo podobno (kar koli je slabo, je potrebno zamenjati, življenje je prekratko). 12. Kako bi se poslovil od šefa, če bi na lotu zadel 1 mio EUR? Ob dobri hrani in pijači (fešta). 1. Si po značaju vprašaj ali klicaj? Klicaj. Šport. 8. Vedno potrkaš na tuja vrata, preden vstopiš, in če da, zakaj? Ja, da se prepričam če ne motim. 9. Šnops ali šah? Šnops. 10. Si bolj zgovoren v službi ali družbi? Družbi. 4. Kdaj izgovor postane laž? Največkrat ne po moji krivdi. (Laž ima kratke noge.) 5. Napaka (slabost), ki jo najbolj skrivaš? Perfekcionizem. 6. Zakaj imamo vrhunske športnike in zanič politike? Šport je iz srca, politika pa iz pohlepa. 7. Tema oziroma področje, ki bi jo (ga) dodal Našemu krogu. Tema o planih in načrtih našega podjetja. 8. Vedno potrkaš na tuja vrata, preden vstopiš, in če da, zakaj? Ker ne veš, kaj je na drugi strani vrat. 9. Šnops ali šah? Šah (čista, predvidljiva igra). 10. Si bolj zgovoren v službi ali družbi? 13. So graje pogostejše od pohval? Vredno je slišati utemeljeno grajo, da postane pohvala. 14. Koliko je ura, ko je ni? Ura mora biti (osnova za red in disciplino) še krik iz valov, iz mrtvih je Save grobov, Poznaš pesem in avtorja? V tej obliki ne poznam, podobno je pa napisal Anton Aškrc (še krik iz valov, iz mokrih je Save grobov). 2. Kakšna je povezava med pravicami in obveznostmi? Pravic ni, obveznosti pa moreš izpolniti. 3. Kako bi komentiral»bolje biti pijan nego star«? Tako bi opisal sebe (he he he). 4. Kdaj izgovor postane laž? Ko z izgovorom skrivaš napako. 5. Napaka (slabost), ki jo najbolj skrivaš? Ne vem reči ne. 6. Zakaj imamo vrhunske športnike in zanič politike? Ker športnik pride do denarja z veliko odrekanja, politik pa je plačan, če kaj dela ali ne. 7. Tema oziroma področje, ki bi jo (ga) dodal Našemu krogu. 11. Kakšna je razlika med slabim zakonom in slabo službo? Slab zakon se da spremeniti, slaba služba pa je tako ali drugače slaba. 12. Kako bi se poslovil od šefa, če bi na lotu zadel 1 mio EUR? S šefom imam dober odnos, tako da bi se poslovili na prijateljski način ob kakem dobrem kozarcu vina. 13. So graje pogostejše od pohval? Ne, pohvale so pogostejše. 14. Koliko je ura, ko je ni? Je ni. 15. še krik iz valov, iz mrtvih je Save grobov,... Poznaš pesem in avtorja? Ne poznam. 13

14 intervju Sebastjan GORNJEC HAKL IT d. o. o. Urška CIPOT-KAR POMGRAD d. d. 1. Si po značaju vprašaj ali klicaj? Klicaj. 2. Kakšna je povezava med pravicami in obveznostmi? Pravice se rodijo iz obveznosti. Ko izpolnjuješ svojo obveznost, lahko zahtevaš svoje pravice. 3. Kako bi komentiral»bolje biti pijan nego star«? Če si pijan, te drug dan boli zgolj glava. Če si pa star, pa te že marsikaj drugega boli. 4. Kdaj izgovor postane laž? Izgovor je na nek način laž. Saj z izgovorom iščemo odgovore, ki so neresnični/izmišljeni. 5. Napaka (slabost), ki jo najbolj skrivaš? Ne skrivam. 6. Zakaj imamo vrhunske športnike in zanič politike? Vrhunski športniki svoje delo izvajajo s srcem, politiki pa v veliki meri svoje delo opravljajo zgolj iz enega razloga, to je denar. Če bi se politiki zgledovali po športnikih in bi svoje delo opravljali s srcem, bi bil takoj svet lepši. 7. Tema oziroma področje, ki bi jo (ga) dodal Našemu krogu. Projektni management stroka. 8. Vedno potrkaš na tuja vrata, preden vstopiš, in če da, zakaj? Da. Ker je to stvar olike in ker so me tako naučili. 9. Šnops ali šah? Šnops. 10. Si bolj zgovoren v službi ali družbi? Načeloma v družbi, je pa odvisno od situacije. 11. Kakšna je razlika med slabim zakonom in slabo službo? Hm Za slab zakon sta vpletena dva, ki vplivata na zakon. Za slabo službo je pa lahko odvisno od več ljudi, in sicer od sodelavcev, nadrejenih, strank, Poleg tega še na slabo službo vplivajo drugi dejavniki, kot so delovni pogoji, oddaljenost delovnega mesta od doma, ugodnosti, ki jih je deležen zaposleni itd. 12. Kako bi se poslovil od šefa, če bi na lotu zadel 1 mio EUR? Sorry guy. 13. So graje pogostejše od pohval? Ne bi vedel 14. Koliko je ura, ko je ni? Po občutku 15. še krik iz valov, iz mrtvih je Save grobov,... Poznaš pesem in avtorja? Da. Anton Aškerc Brodnik. 1. Si po značaju vprašaj ali klicaj? Je na razpolago drugi simbol? 2. Kakšna je povezava med pravicami in obveznostmi? Jaz je ne vidim. 3. Kako bi komentiral»bolje biti pijan nego star«? Nostalgija. 4. Kdaj izgovor postane laž? Ni razlike. 5. Napaka (slabost), ki jo najbolj skrivaš? Iskrenost. ;) 6. Zakaj imamo vrhunske športnike in zanič politike? Brez garanja ni vrhunskih rezultatov, politika me ne zanima. 7. Tema oziroma področje, ki bi jo (ga) dodal Našemu krogu. Nimam pripomb. 8. Vedno potrkaš na tuja vrata, preden vstopiš, in če da, zakaj? Da, osnova bontona. 9. Šnops ali šah? Šnops, piti ali igrati? 10. Si bolj zgovoren v službi ali družbi? Preveč zgovorna. 11. Kakšna je razlika med slabim zakonom in slabo službo? V spanju. ;) 12. Kako bi se poslovil od šefa, če bi na lotu zadel 1 mio EUR? Ne bi se. 13. So graje pogostejše od pohval? Nagibam se k ravnovesju, graja je gonilo za pohvalo. 14. Koliko je ura, ko je ni? Dobra družba. 15. še krik iz valov, iz mrtvih je Save grobov,... Poznaš pesem in avtorja? Google vse ve. ;) Trenutno berem Krojačka hlačka. 14

15 recept Polonca KRAUTBERGER POMGRAD d. d. RECEPT 1. Si po značaju vprašaj ali klicaj? Včasih eno, včasih drugo po potrebi. 2. Kakšna je povezava med pravicami in obveznostmi? Eno z drugim. 3. Kako bi komentiral»bolje biti pijan nego star«? Prvo je lastna izbira, drugo pa realnost. 4. Kdaj izgovor postane laž? Bolje, da se ne izgovarjaš in ne prideš do laži. 5. Napaka (slabost), ki jo najbolj skrivaš? Nič ne znam skrivati, to je slabost. 6. Zakaj imamo vrhunske športnike in zanič politike? Športniki dajo vse od sebe, da bi naredili dobre rezultate, politiki v vodstvu pa ravno nasprotno. 7. Tema oziroma področje, ki bi jo (ga) dodal Našemu krogu. Nagradne križanke. :) 8. Vedno potrkaš na tuja vrata, preden vstopiš, in če da, zakaj? Vedno, ker nočem koga ujeti ob nepravem trenutku. 9. Šnops ali šah? Šnops. 10. Si bolj zgovoren v službi ali družbi? Enako. 11. Kakšna je razlika med slabim zakonom in slabo službo? Služba traja 8 ur na dan, zakon pa Kako bi se poslovil od šefa, če bi na lotu zadel 1 mio EUR? Ne igram lota. 13. So graje pogostejše od pohval? Več je pohval. Graje so samo, kadar je to res potrebno. 14. Koliko je ura, ko je ni? Čas dopusta, ko ne potrebujem ure. 15. še krik iz valov, iz mrtvih je Save grobov, Poznaš pesem in avtorja? Brodnik, Anton Aškerc Google vse ve. ŠTEFANI PEČENKA s paradižnikovim tatarcem in z mediteranskimi zelišči SESTAVINE: Ave Štefani pečenka 4 paradižniki 1 limona sveža bazilika svež timijan strok česna manjša šalotka oljčno olje morska sol poper PRIPRAVA Pečico ogrejemo na 170 C. Štefani pečenko položimo v pomaščen pekač, ki ga postavimo v ogreto pečico. Pečenko pečemo ca. 40 min. Med pečenjem jo občasno zalijemo z vodo. V kozici zavremo vodo in vanjo za 10 sekund položimo paradižnike. Hitro jih ohladimo v ledu ali hladni vodi. Paradižnike olupimo, jih razrežemo na četrtine in jim odstranimo semena. Paradižnik na deski razrežemo na majhne kockice, ki jih z nožem dodatno neenakomerno sesekljamo tako, da dobimo grob tatar. Vse skupaj prestavimo v posodico, dodamo strt česen, na zelo majhne koščke narezano šalotko, sesekljano baziliko in timijan, sol, poper ter vse skupaj začinimo z oljem in limoninim sokom. Premešamo in postavimo v hladilnik. Ko je pečenka pečena, jo odstavimo, vzamemo iz pekača in prekrijemo z alu folijo. Potem ko se nekoliko ohladi, jo narežemo na kolobarje, postavimo na krožnik, prelijemo z nekaj soka, ki je ostal od pečenja in dodamo paradižnikov tatarec ter nekaj svežih sesekljanih zelišč. 15

16 sindikalni izlet SINDIKALNI IZLET: BANJA LUKA Ker se v Panvita Kmetijstvu zaposleni niso niti spomnili, kdaj je bil zadnji sindikalni izlet, smo ga morali(!) organizirati letos. Tako se nas je, za martinovo, 22 odpravilo proti Banja Luki. Banja Luka je z prebivalci drugo največje mesto v BiH in hkrati tudi prestolnica entitete Republike srbske. Pot je bila, kljub postankom, kratka. Morda je hitreje minila zaradi dobrega vzdušja na avtobusu Ko smo prispeli na cilj, smo si ogledali center mesta. Ogledali smo si trdnjavo Kastel, ki je ena najstarejših stavb v BiH. Trdnjava je z vseh strani obkrožena s kamnitimi zidovi, kjer so bile postavljene granate in opazovanja. To kaže, da je bila v preteklosti zelo močna vojaška ustanova. Banja Luka je stičišče več kultur, kar se lepo vidi na njenih znamenitostih. Ogledali, sicer samo od zunaj, smo si džamijo Ferhadijo, ki je eden največjih dosežkov islamske arhitekture iz 16. stoletja. Ferhadija je uvrščena na seznam svetovnih znamenitosti Unesca. Ogledali smo si tudi pravoslavno cerkev svete Trojice, ki je bila zgrajena med obema svetovnima vojnama. Ogledali smo si še Banski dvor in mestno promenado Gospodsko ulico. Sledilo je prosto popoldne v mestu, čigar jezik nam ni bil tuj, hrana je bila odlična in cene vsaj za polovico nižje kot pri nas. Potrudili smo se, da smo se držali izreka: Kdor ni poskusil banjaluških čevapčičev, kot da ni bil v Banja Luki. Ko smo jih jedli, nismo vedeli, kakšne so njihove značilnosti. Torej: nujno je, da so pečeni štirje skupaj in da se držijo skupaj ter so iz 70 % govejega mesa in 30 % mladega ovčjega mesa. Zraven pa bi se naj pilo pivo, bolj natančno njihovo Nektar pivo. Tudi te smo se trudili držati. Veliki restavracijski kompleksi se v večernih urah v Banja Luki prelevijo v nočne klube. Veliko jih ima tudi živo glasbo. Ponoči dobi človek občutek, da je v mestu trikrat več Slika 2: BANJA LUKA - ferhadija Slika 1: BANJA LUKA - skupinska Slika 3: BANJA LUKA - slapovi 16

17 sindikalni izlet Slika 4: BANJA LUKA - trdnjava Slika 5: BANJA LUKA - postanek prebivalcev kot v Ljubljani. V Banja Luki je kultura, ki obožuje večerno in nočno druženje. Drugi dan izleta je bil še bolj sončen kot prvi. Jutro smo izkoristili in nekaj odvečnih mark pustili na njihovi tržnici. Naklonjeno lepo vreme pa je bilo tudi kot nalašč za ogled slapov Krupe na Vrbasu. Kraj Krupa leži na mestu, kjer reka Vrbas napušča svoj kanjon in vstopa na Krupsko polje. Kraj ima izredno naravno in kulturno dediščino. Še danes so vidni delujoči mlini. Pot smo nadaljevali v vasico Delibašino selo, kjer smo si ogledali samostan trapistov Marija Zvezda. Redovniki trapisti so bili v preteklosti zelo zaslužni za razvoj Banja Luke. Redovnik, ki nas je sprejel, je bil zelo zanimiv in verjamem, da bi s takšnim odnosom in nastopom, kot ga je imel on, tudi pri nas v cerkev pritegnil več ljudi. Od tam smo vsi odšli z nasmehom in mislim da tudi s sirom. Preden smo šli na pot proti Sloveniji, smo se okrepčali še v restavraciji tik ob pivovarni Nektar. V Zlatni Krigli smo se najedli za pol manj denarja, kot bi se v Sloveniji. Pot do Rakičana je bila pestra. Iz postanka v postanek je bila družba glasnejša in na koncu se je vse še prehitro končalo. Martina Planinc OBISK SEJMA EUROTIER V HANNOVRU V Panvita Kmetijstvu smo se letos z veseljem odzvali vabilu GZS, Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, na strokovno ekskurzijo z ogledom sejma EuroTier v Hannovru. EuroTier je eden izmed vodilnih sejmov za živinorejo na svetu. Letos se je predstavilo razstavljavcev, ki so predstavili trende in inovacije na področju govedoreje, prašičereje, perutninarstva kot tudi na področju akvakulture ter reje drobnice. Poleg novosti, smo si lahko obiskovalci ogledali številne vzporedne dogodke, ki nudijo veliko priložnosti za učenje in izmenjavo informacij na strokovni ravni. Sejem je ponujal celovit pregled inovativne tehnologije, storitev in genetike za sodobno živinorejo. Nam najbolj zanimivo je bilo osredotočenje na krmo in surovine. Na sejmu je iz leta v leto večja ponudba izdelkov iz azijskega trga. Dobri medsebojni odnosi so pomembni pri strateški nabavi. Zato smo se z razstavljavci, s katerimi že sodelujemo, za obiske dogovorili že vnaprej. Tako smo na sejmu obiskali razstavne prostore Sanluc (Animalis), DSM (Agrovit), Miavit (Noack) in Phosphea Danube. Dobavitelj Miavit nam je s podarjenimi vstopnicami omogočil brezplačen vstop na sejmišče. Izkoristili smo tudi priložnost spoznati druge potencialne dobavitelje. Obiskali smo razstavni prostor podjetja Sojaprotein. Sojaprotein je največja tovarna za predelavo soje v Srbiji, po raznovrstnosti, kvaliteti in kapaciteti pa tudi med pomembnejšimi predelovalci izključno NON GMO soje v Evropi. Zaradi udeležencev, s katerimi smo v Hannover odpotovali pod okriljem GZSja, je bilo zanimivo že samo potovanje. Spletli smo nova poznanstva ali pa le-ta utrdili., saj je sodelovanje med podjetji in vladnimi organizacijami ključnega pomena. Udeleženci izleta iz vladnih organizacij: Nina Križnik (Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij), Peter Nagode (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano), Vida Rezar (Biotehniška fakulteta) in Janez Jeretina, (Kmetijski inštitut Slovenije). Organizirani ekskurziji so se pridružili tudi predstavniki konkurenčnih podjetij: Jata Emona, Perutnina Ptuj, Dobrodej, Pivka Perutninarstvo in Jeruzalem Ormož-SAT. Čeprav utrujeni, smo se na delo vrnili polni dobrih vtisov in s prepričanjem da so takšne ekskurzije ne samo dobrodošle ampak tudi nujno potrebne za dobro delovanje podjetja in to v koraku s časom in prostorom. Maja Žibrat, Sašo Kostric in Martina Planinc 17

18 novice GRADNJA EKIPE ali KAKO SE REŠITI IZ ZAKLENJENE SOBE? Enotno delovanje vodstvenega teama in njegova aktivna usmerjenost k doseganju zastavljenih ciljev je ključna za uspešno delovanje vsake družbe. Da bi naredili uspešen team, morajo imeti člani skupni cilj, se medsebojno spoštovati in biti motivirani ne le za dosego cilja, temveč tudi da»izvlečejo«najboljše prav iz vsakega posameznika. Prav vsak posameznik igra pomembno vlogo pri uspehu tako posamezne delovne skupine kot tudi celega podjetja. Zaradi pomanjkanja ustrezne komunikacije pogosto trpi kvaliteta dela, ideje se težje porajajo, preobremenitve so prevelike. Da bi povečali občutek pripadnosti in se uspešno izognili težavam, je izvedba teambuildinga ena izmed aktivnosti, ki omogočajo, da se znotraj kolektiva tvori občutek lojalnosti in medsebojne povezanosti, prav tako pa pomagajo do novih, svežih idej. Drugi petek v novembru je bil končni datum, ko smo se podali na prav posebno pot, na čudoviti Kras, z namenom izpeljave posebnega teambuildinga. Sončen jesenski dan smo v začetku izkoristili za ogled kamnoloma Mali Medvejk, ki je v delni lasti Pomgrada in je ena najsodobnejših separacij in betonarn v državi. Pot do vasice Šepulje smo nadaljevali po za avtobus adrenalinski bližnjici (kjer bi jaz imela še z osebnim avtom težave), kjer so nas pričakali zadolženi za organizacijo našega dne. Bistvo vseh aktivnosti, ki smo jih izvajali, je bilo v krepitvi našega timskega duha in sodelovanja, pa so nas razdelili v naključnih pet skupin, od katerih je vsaka imela prav posebno nalogo. Eni so morali izdelati kamnoseški izdelek, eni poiskati zaklad, eni ugotoviti, iz katerih zeli so pripravljene različne marmelade, eni so morali najti izhod iz gmajne in eni smo se morali rešiti iz zaklenjene sobe. Brez dobrega sodelovanja vseh vključenih bi pri danih zadolžitvah imeli kar nekaj problemov, a nam je večini uspelo s skupnimi močmi rešiti zadane naloge. Po malici smo nadaljevali z delavnico na temo pomena proaktivnosti vsakega posameznika znotraj organizacije za uspešno doseganje rezultatov in zadanih ciljev. Za konec je še sledila večerja, ki je bila kar malo kulinarično doživetje in sproščeno druženje z veliko smeha in dobre volje. Smo dosegli, kar smo želeli? Spoznali smo za marsikoga še neznane kotičke čudovitega Krasa, začutili smo, kako posamezniki odreagiramo na nove, neznane situacije in skupaj smo preživeli intenziven dan. Cilj dosežen! Sanja Miljuš Herman, Akademija Pomgrad 18

19 gradimo novice STROKOVNA EKSKURZIJA komercialnega oddelka podjetja POMGRAD d. d. in ogled dveh aktivnih projektov v izvedbi V mesecu novembru smo si z oddelkom komerciale, pod strokovnim vodstvom, ogledali, trenutno naša največja projekta, Nadgradnja železniškega odseka Šentilj Pesnica in Podvoz na Ljubljanski ulici v Mariboru. Slika 1: Nadgradnja železniškega odseka PESNICA-ŠENTILJ-DRŽAVNA MEJA Prva postojanka je bilo gradbišče v Pesnici, kjer so nas sprejeli vodja gradbišča Samo Leskošek, Benjamin Gjergjek ter pomočnica OVD Petra Lovšin. Ogledali smo si celotno traso, ki jo izvaja naše podjetje skupaj z našimi JV partnerji in je s tunelom vred dolga ca. 11 km. Na našem delu izvajamo novogradnjo podhoda, prepustov, sanacijo mosta, opornih zidov, podvoza, regulacij potoka in ureditev postaje Pesnica in zavetišča Cirknica. Trenutno je popolna zapora železniške proge, ki pa bo ponovno sproščena v sredini decembra Predviden zaključek celotne gradnje pa je avgust Na drugi postojanki na gradbišču v Mariboru pa so nas sprejeli odgovorni vodja del Tomaž Kavnik in Gregor Recek ter pomočnik OVD Mitja Gamser. Tukaj smo si ogledali nastajanje podvoza s podhodom pod železniško progo začasna premostitev železniške proge (vgrajen provizorij), izvajanje varovanja gradbene jame (jet grouting), pripravo delavnice za ploščo pod železniško progo ter že izveden začasni nivojski prehod za pešce in kolesarje čez železniško progo. Gradnja podvoza se je pričela avgusta 2018, predviden konec pa je november V tem času bodo morali izvesti podvoz pod železniško progo z navezavo na perone in v Magdalenski park. Krovna plošča podvoza pa bo služila kot ploščad nad podvozom trg z vso potrebno urbano opremo (razsvetljava, klopi, koši,...), ki bo višinsko razgiban s podesti, klančinami in lesenimi terasami. Cestni del projekta zajema ureditev cest v okolici podvoza in izvedbo dveh krožišč. Moram priznati, da so tovrstne ekskurzije izredno zanimive za nas, ki delamo v pisarnah in imamo redko priložnost videti tudi delo na terenu, ki je zelo zanimivo in razgibano. Vsem gradbenim ekipam želimo uspešno zaključene projekte! Mojca Frešer Slika 3: Podvoz na Ljubljanski ulici v Mariboru Slika 2: Nadgradnja železniškega odseka PESNICA-ŠENTILJ-DRŽAVNA MEJA Slika 4: Podvoz na Ljubljanski ulici v Mariboru 19

20 poudarki iz kroga znanja ISKRENOST in VLJUDNOST Prišla sem v prostor poln ljudi, nasmešek na obrazu ni prišel do oči. Bil je vljuden, a neiskren. Pozdravljala sem se z ljudmi, govorila o vremenu in o cesti. Spodobi se, da segaš v roke in veselo kimaš, da, da, res je mrzlo danes, ne, lani pa ni bilo tako mrzlo. Ni bilo posebnega prometa. Ja, pred Domžalami je zjutraj vedno gneča. In tako dalje. Sledil je niz predavanj, nekateri so bili zanimivi, drugi so bili strašno dolgočasni, vendar ne spodobi se, da bi vstal in šel. Sediš, gledaš program, upaš, da ne zaspiš in vseeno poslušaš. Ker se tako spodobi. Kje je meja med vljudnostjo in iskrenostjo? Sodelavka te vpraša, če si je kupila lepe čevlje, tebi so naravnost grozni, poskušaš najti nek detajl na njih, da ga pohvališ. Bil si vljuden, obdržal si pa tudi iskrenost, saj ti je detajl res všeč. Če te povabijo na zabavo, na katero ne želiš iti, poveš, da ne greš. Tvegaš slabo voljo in zamero, ampak bolje to, kot da si očitaš, da nisi tam, kjer bi hotel biti. Narediš to dvakrat in naslednjič nimaš več dileme, ker te ne vabijo več. Tvoj krog se zmanjšuje, ampak vsaj ne zapravljaš več časa s tem, da bi bil nekje samo za to, ker se to spodobi. Iskren si do samega sebe, sam razporejaš svoj čas in čas preživljaš z ljudmi, s katerimi bi rad bil. Če me vprašajo za mnenje, ga povem, tudi če morda ni tisto, kar bi sogovornik rad slišal. Trudim se, da svojega mnenja ne delim kar tako naokoli, če me nihče ne vpraša zanj. Ne uspeva mi vedno, je pa iskreno, ko ga povem. Iskrenost in vljudnost je najlažje obdržati, če si tiho, ko bi moral povedati kaj nevljudnega. Vljudnost nam je bila privzgojena, enim bolj, drugim manj. Ampak brez vljudnosti bi ljudje kot družabna bitja težko shajali v kolikor toliko normalnih odnosih. Če se ustaviš pred prehodom, je vljudno. Če pozdraviš prvi starejšega, moški žensko, si vljuden. Če se ustaviš in poklepetaš, si vljuden, ampak če to narediš za to, ker se tako spodobi, nisi iskren, ne do sebe, ne do te osebe. Iskrenost do sebe je pomembnejša kot iskrenost do drugih oseb. Če kaj zamolčimo, ker vemo, da bomo s tem sogovornika po nepotreben prizadeli, smo še iskreni. Če pa izrečemo laž, pa nismo iskreni. Izrekli smo jo zato, da nas bo imel sogovornik raje, da bomo izpadli boljši. Ampak, ali nas lahko imajo vsi radi? Verjetno ne. Zato je prisilna prijaznost nepotrebna in večinoma se jo opazi. Sama sem imela pred leti za ljudi, za katere mi je bilo vseeno, ampak sem bila mnenja, da moram izpasti prijazna, zelo širok nasmešek. Prijateljica, ki pozna vse moje odtenke, mi je večkrat rekla:»pa daj, ta nasmešek, na kilometer se vidi, da je umeten.«in navadno sem ji odgovorila:»saj ne morejo vedeti, da je umeten, saj drugega še niso videli.«ampak z leti sem to prerasla, ugotovila sem, da me vsi nikoli ne bodo imeli radi in zato mi ni potrebno biti prisiljeno prijazna, do tistih, do katerih mi ni. Zato so v zadnjih 10 letih vsi moji nasmeški pristni. Še vedno sem vljudna, pozdravim, ampak smeškam kot joker pa se več ne. Morda je za to manj ljudi, ki imajo povedati o meni kaj posebej lepega, ampak za mnenje tistih, ki so dobili»joker«nasmešek, mi je bilo tako ali tako vedno vseeno. Iskrenost do sebe in posledično do drugih je možna komaj takrat, ko ti je za mnenje ljudi, ki ti ne pomenijo nič, vseeno. Kajti za mnenje ljudi, ki jih imam rada, ali jih spoštujem ali cenim, mi ni vseeno, za njih si želim, da bi me imeli radi, da bi me cenili, ampak resnično mene. Ne neko prisilno prijazno flenčo, ki trosi besede, zato ker so všečne. V odnosih v delovnem kolektivu je iskrenost bolj zapletena kot v prostem času. Tam, kjer so odnosi slabi, edino vljudnost lahko naredi odnose znosnejše. Iskrenost ne pomeni nujno, da moramo nekomu, ki ga ne maramo, to tudi povedati. Večinoma se ljudje tako ali tako začutijo in se vzajemno ne marajo. Zato je dovolj biti vljuden in normalno prijazen. S pretirano prijaznostjo ne bomo ničesar dosegli, razen da bomo jezni sami nase, da smo bili neiskreni sami do sebe. Raziskave so pokazale, da je več iskrenosti v delovnem kolektivu, kjer so ljudje zadovoljni, kjer imajo pravico do svojega mnenja, kjer se zavedajo, da njihovo delo vpliva na uspešnost celega podjetja in kjer so pripravljeni drug drugemu pomagati. Ne samo vljudno, iskreno vam želim: Vse dobro v novem letu! Dr. Saša Štraus 20

21 informatika UDELEŽILI SMO SE SEJMOV "MOS" in "FTF" 2018 Iz podjetja Hakl IT smo se udeležili sejmov»mednarodni obrtni sejem MOS«in»Feel The Future FTF«. Mednarodni obrtni sejem je potekal od 11. do 16. septembra 2018, sejem Feel The Future pa od 17. do 19. oktobra 2018, oba na celjskem sejmišču. Z enakimi razlogi smo se udeležili sejma FTF, hkrati pa se nam zdi pomembno sodelovati pri pisanju zgodbe o digitalizaciji v Sloveniji, saj na sejmu sodelujemo od njegovega začetka in s tem močno podpiramo idejo, da se tovrsten dogodek odvija pri nas v Sloveniji. Na obeh sejmih smo vsem obiskovalcem dali možnost, da so se pomerili v igranju ORKA namiznega nogometa in s tem na sproščen in zabaven način vzpostavili ogromno kontaktov in se dogovorili za kar nekaj sestankov in predstavitev naših produktov. Sebastjan Gornjec Sejem MOS je Mednarodni obrtni sejem, ki se je letos odvijal že 51-ič. Skozi zgodovino se je izkazalo, da je ravno MOS marsikomu in marsikateremu podjetju odprl vrata za sklepanje strateških partnerstev. Na MOS-u se vsako leto zberejo predstavniki malega in srednjega gospodarstva med njimi tudi najbolj prepoznavne slovenske blagovne znamke. Sejem Feel The Future je sejem inovativnih digitalnih tehnologij. Namen sejma je promocija in predstavitev digitalnih inovativnih rešitev. Sejem je bil dobro obiskan in je dosegel svoj namen ter izpolnil pričakovanja večine razstavljavcev in obiskovalcev. Na sejmu so bile predstavljene inovativne digitalne rešitve za osebno rabo kot tudi za podporo poslovnih procesov podjetij. Odločitev, da smo se udeležili obeh sejmov, je bila sprejeta zaradi želje po večji prepoznavnosti podjetja Hakl IT, pridobivanja novih strank in posledično zagotavljanja boljšega položaja na trgu. Na sejmih smo predstavili naše podjetje, storitve in produkte. V skladu s trendi smo bili osredotočeni na naše mobilne aplikacije in dokumentni sistem (DMS), skratka, na brezpapirno poslovanje. Na sejma smo povabili tudi naše obstoječe in potencialne poslovne partnerje. Namen naše udeležbe na sejmu MOS se je bilo povezati z ostalimi razstavljavci in med njimi povečati našo prepoznavnost in pridobiti kak nov posel. Na sejmu smo izvedli kar nekaj sestankov z aktualnimi in potencialnimi poslovnimi partnerji. 21

22 novice 12. OBLETNICA MAXIMUSA IN SPARA Ob 12. obletnici so v Maximusu Murska Sobota 17. novembra obiskovalcem polepšali soboto. Zabavo je otvorila Prekmurska godba Bakovci z mažuretkami. Spar je podelil donacijo Vrtcu Murska Sobota, potem pa je sledila celodnevna zabava in mnoge ugodnosti trgovin skozi ves dan. Najmlajše je s svojimi eksperimenti in komično predstavo navdušil»čarovnik Muzejko«, vse ostale pa priljubljen glasbenik Challe Salle. Rebeka Dremelj je obiskovalcem podarila nekaj svojih parfumčkov, vsi ostali pa so imeli priložnost dobiti darilca trgovin ob kolesu sreče, na katerem so čisto vsa polja dobitna. Velik center, veliko praznovanje in takšna je bila tudi rojstnodnevna torta. Helena Čirič MIKLAVŽ Pričakovanje Miklavževega prihoda je od nekdaj burilo otroško domišljijo. Rdeča zarja ob večerih pred miklavževim pomeni, da Miklavž že peče piškote in jih kmalu obišče. Miklavž je res prišel in bil je zelo zadovoljen ob srečanju z otroki v Maximusu Murska Sobota in Maximusu Gornja Radgona. V obeh polnih dvoranah ni našel niti enega porednega otroka, razen njegovega nagajivega parkeljčka. Pa še tega so otroci skozi predstavo otroci podučili, da je bolje biti priden. Čeprav Miklavž ne nosi velikih in dragih daril, pač pa le nekaj sadja in sladkega, je izredno priljubljen in spoštovan tako pri otrocih kot tudi pri odraslih. Mogoče zato, ker je prvi. Ali zato, ker je bil resnična osebnost, skromen dobrotnik, ki je svoje imetje razdelil revnim. Ali zato, ker je zaveznik mnogih ljudi in poklicev Helena Čirič 22

23 gradimo koristno RAZGIBAJMO MOŽGANE Je že kdo pomislil, da bi namerno razgibal svoje možgane? Najverjetneje ne oz. bi bil ta odstotek ljudi zelo nizek. Zakaj bi jih sploh razgibali? Tako kot skrbimo za telo z zdravo prehrano in redno telesno vadbo, tako moramo poskrbeti za možgane, da ostanejo vitalni. Z novimi izzivi in izkušnjami poskrbimo za naš bister um, poskrbimo za dobro razpoloženje in se tako izognimo stresu. Z rednim gibanjem dovajamo hranilne snovi v možgane in s tem spodbujamo nastajanje novih možganskih celic, katere lahko hranimo tudi z jagodičevjem temnih barv. Prav tako nas gibanje oskrbuje s hormoni sreče in spodbuja izločanje testosterona, ki krepi libido. Saj veste možgani so najbolj zapleteni organ v našem telesu in vplivajo na naše duševno stanje in ostale intelektualne sposobnosti. Še veste, kako je, ko smo zaljubljeni? Žarimo od sreče in podiramo gore, ker so se v naših možganih prebudila dobra in pozitivna čutila. Imejte družabno življenje, saj se boste tako počutili bolje in jasneje razmišljali. Torej se že sprašujete, kako razgibati možgane? Čisto preprosto če ste desničar, počnite stvari z levo roko in obratno (npr. umijte si zobe z drugo roko kot običajno ipd.), določene stvari počnite z zaprtimi očmi, tako, da prisilite možgane, da vklopijo druga čutila. Prav tako priporočajo, da ne počnemo stvari rutinsko. Vsak ima zjutraj svoj ritual umivanje, oblačenje, zajtrk počnite to kdaj v obratnem vrstnem redu. Če začnete sesati na hodniku, drugič s sesanjem končajte na hodniku. S takšnimi vajami prisilimo možgane k naprezanju. Berite članke, ki vas ne zanimajo in počnite stvari, ki jih običajno ne počnete. Preizkušajte nove recepte, obiščite kraje, kjer ste se igrali kot otroci. Vse to je igra možganov. Pravijo, da je treniranje možganov tudi dobra zaščita pred Alzheimerjevo boleznijo. Najbrž bo že držalo. Ali boste razgibali možgane ali ne je odvisno od vas odločitev prepuščam vam. Mojca Frešer 23

24 jubilej Jubilanti 10 let 10 let Sabo Dean Panvita Kmetijstvo d. o. o. Sterniša Daniel Panvita MIR d. d. Šiftar Andreja Panvita Kmetijstvo d. o. o. Zdolšek Gorazd Panvita MIR d. d. 20 let Lukšič Mateja Panvita MIR d. d. Zadravec Štefanija Panvita MIR d. d. 30 let Kavaš Danica Panvita Agromerkur d. o. o. Šebjanič Franc Panvita Agromerkur d. o. o. Štuhec Jožef Panvita d. d. Ornik Terezija Panvita MIR d. d. Žižek Metka Panvita MIR d. d. 40 let Bačič Slavko Panvita Agromerkur d. o. o. Bračič Franc Panvita MIR d. d. Herič Kristjan Pomgrad d. d. Kojzek Boštjan Pomgrad d. d. Pozderec Danilo Pomgrad GM d. o. o. Škaper Roman Pomgrad d. d. Vidak Rajko Pomgrad VGP d. d. 20 let Fartelj Jure Pomgrad d. d. 30 let Gomboc Alojz Pomgrad d. d. 40 let Gyergyek Marjan Pomgrad d. d. Milec Mirko Pomgrad d. d. 24