Zbirka medijskih objav

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "Zbirka medijskih objav"

Transkripcija

1 Zbirka medijskih objav INŽENIRSKA ZBORNICA SLOVENIJE, za obdobje Število objav: 12 Internet: 5 Radio: 2 Televizija: 1 Tisk: 4 Spremljane teme: Inženirska...: 2 Barbara Škraba Flis: 0 Gradbeni zakon: 3 Inženirski dan: 0 potres: 0 Svetovni dan inženirjev: 0 Zakon o... prostora: 0 Zakon... dejavnosti: 0 Projektiranje: 8... Slovenije: 2 GZS-ZGIGM: 0 GZS-ZSIN: 0

2 Slovenija: Internet Naslov Bo Sloveniji, kjer je zelo nizka potresna odpornost, uspelo prehiteti potres? Zaporedna št. 1 Povzetek Medij 24ur.com, Slovenija Rubrika, Datum Ostalo; Avtor Teme Nina Šašek Inženirska zbornica Slovenije, Projektiranje...naravnimi nesrečami, s poudarkom na spoznanju, da prav inženirji iščejo rešitve, ki nam omogočajo boljše življenje. Dogodka, ki je potekalo v organizaciji Inženirske zbornice Slovenije in v obliki spletne konference, se je udeležilo največje število udeležencev doslej, in sicer kar 2500 inženirjev s področij graditve. Ti so predstavili... Internet Naslov Arhitekti so brez inženirjev precej nebogljeni (2) Zaporedna št. 2 Povzetek Medij Delo.si, Slovenija Rubrika, Datum Ostalo; Avtor Teme Gregor Rihar Inženirska zbornica Slovenije, Gradbeni zakon, Projektiranje...pooblaščenega inženirja iz stroke, ki glede na namen gradnje prevladuje. Foto Blaž Samec/Delo Mnenje pooblaščenega inženirja gradbeništva in člana UO IZS Andreja Pogačnika pod zgornjim naslovom (Delo, 2. marca, stran 7, na spletu pod naslovom Kolegi arhitekti, zakaj?), da s(m)o arhitekti brez inženirjev... Internet Naslov So vodi, kakršna nam zdaj teče iz pip, šteti dnevi? Zaporedna št. 3 Povzetek Medij Delo.si, Slovenija Rubrika, Datum Ostalo; Avtor Teme Unknown Gradbeni zakon...pri zakonski prepovedi umeščanja proizvodnih naprav in odlagališč odpadkov na vodovarstvenih območjih, druga pa dopušča gradnjo objektov, parkirišč po gradbenem zakonu v priobalnem pasu. Ker prva določba ni bila del javne obravnave in se je v zakonski dikciji znašla kasneje, je po oceni nevladnikov nezakonita.»poleg... Internet Naslov Drugi tir: na začetku je bilo 15 konzorcijev, na koncu Kolektor skoraj brez konkurence Zaporedna št. 4 Povzetek Medij Finance.si, Slovenija Rubrika, Datum Novice; Avtor Teme Vasilij Krivec Projektiranje...gradnjo celotnega drugega tira, ta bo končan leta 2025, v uporabo bo dan leto pozneje, so predvideni stroški gradnje 1,15 milijarde evrov. Pri tem je projektiranje v BIM stalo 17,5 milijona evrov, celotna gradnja dostopnih cest pa bo na koncu stala okoli 16 milijonov evrov, pri čemer je bila prvotna pogodba sklenjena... Televizija Naslov Ponudbo oddal le Kolektor CPG Zaporedna št. 5 Povzetek Medij Kanal A, Slovenija 18:20 Trajanje: 1 min Rubrika, Datum Svet; Avtor Teme Nuša Lesar Projektiranje...leta In kako bodo v 2TDK zagotovili, da se bo finančno projekt, ne bo napihoval? PAVEL HEVKA (direktor 2TDK) Zelo jasno bom povedal, ne že v fazi projektiranja, mi smo upoštevali vse nevarnosti, ki tam pretijo zaradi kraških jam. Glede na situacijo, ki je v okolici, torej mi smo gradil tam avtocestne predore in... 2

3 Radio Naslov Urad za seizmologijo pripravil novo karto potresne nevarnosti Slovenije Zaporedna št. 6 Povzetek Medij Radio Slovenija 1, Slovenija 13:11 Trajanje: 3 min Rubrika, Datum Danes do 13-ih; Avtor Teme Mariša Bizjak Projektiranje...SLOVENIJA 1, , DANES DO 13-IH, 13:11 TOMAŽ POLAK (voditelj) Urad za seizmologijo Agencije Republike Slovenije za okolje je pripravil novo karto potresne nevarnosti Slovenije, ki bo zamenjala zdaj veljavno karto izpred dveh desetletij. Karta bo pomembna predvsem za projektante in gradbenike, ki bodo morali... Tisk Naslov Tudi odsek Črni Kal-Koper bi gradil Kolektor Zaporedna št. 7 Povzetek Medij Večer, Slovenija Stran: 6 Površina: 548 cm 2 Rubrika, Datum Gospodarstvo; Avtor Srečko Klapš Teme Projektiranje...debelini, zato bodo tu odbitki, a točnih zneskov še nima. Napovedal je še novi aneks za dostopne ceste, podražitve pa pripisal geologiji "in morda hitenju pri projektiranju", a o znesku ni govoril. Pojasnil je še, da so opustili prvotni načrt, da bi odpadni material vozili z vlaki v Anhovo. Še ta teden bodo sedli k pogajanjem... Tisk Naslov Manj avtomobilov pri novi avtobusni postaji Zaporedna št. 8 Povzetek Medij Dnevnik, Slovenija Stran: 8 Površina: 784 cm 2 Rubrika, Datum Ljubljana in okolica; Avtor Peter Pahor Teme Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije...zabaviščno-nakupovalnega središča predvidenih kar 2000 parkirnih prostorov. / Peter Pahor V začetku aprila naj bi na Slovenskih železnicah v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor ( ZAPS) razpisali arhitekturni natečaj za novo avtobusno postajo, ki ne bo več ob Masarykovi, temveč severno od tirov ob Vilharjevi cesti. Avtobusna postaja... Tisk Naslov Nova avtobusna postaja bo imela parkirno hišo Zaporedna št. 9 Povzetek Medij Dnevnik, Slovenija Stran: 1 Površina: 133 cm 2 Rubrika, Datum Naslovna stran; Avtor Peter Pahor Teme Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije...bo nova ljubljanska avtobusna postaja s parkirno hišo edina stavba v okviru novega potniškega centra, ki bo predmet javnega arhitekturnega natečaja. Na Zbornici za arhitekturo in prostor naj bi ga objavili v začetku prihodnjega meseca, arhitekti pa bodo imeli čas za oddajo rešitev do 20. maja. Če ne bo zapletov, bodo projektanti začeli... Tisk Naslov Drugi tir: na začetku je bilo 15 konzorcijev, na koncu Kolektor skoraj brez konkurence Zaporedna št. 10 Povzetek Medij Finance, Slovenija Stran: 12 Površina: 789 cm 2 Rubrika, Datum Nepremičninski informator; Avtor Vasilij Krivec, Jurij Šimac Teme Projektiranje...gradnjo celotnega drugega tira, ta bo končan leta 2025, v uporabo bo dan leto pozneje, so predvideni stroški gradnje 1,15 milijarde evrov. Pri tem je projektiranje v BIM stalo 17,5 milijona evrov, celotna gradnja dostopnih cest pa bo na koncu stala okoli 16 milijonov evrov, pri čemer je bila prvotna pogodba sklenjena... 3

4 Radio Naslov Pitna voda Zaporedna št. 11 Povzetek Medij Radio Slovenija 2, Slovenija 13:30 Trajanje: 4 min Rubrika, Datum Val 202; Avtor Teme Rok Kužel Gradbeni zakon...nezakonitih, po našem mnenju nezakonitih praks, v osrednji soški dolini. Druga velika sprememba pa je v bistvu dovoljena gradnja marsikaterih objektu po gradbenem zakonu na obalnem in pri obalnem pasu, kar pa je seveda popolnoma tudi nesprejemljivo. ROK KUŽEL (voditelj) Prof dr. Metoda Dodič Fikfak pravi da največjo nevarnost... Internet Naslov Gradnja hiše - je gradnja nizkoenergijske dražja od klasične Zaporedna št. 12 Povzetek Medij Varcevanje-energije.si, Slovenija Rubrika, Datum Ostalo; Avtor Teme Unknown Projektiranje...približno 15 leti so cene sistemov in materialov nižje, pa kljub temu še vedno višje od cen materialov, ki jih uporabljamo za gradnjo klasičnih hiš. Projektiranje hise nizkoenergijska ytong Medija Nizkoenergijska hiša je lahko zelo razgibana. Na sliki Ytong hiša Medija. Okvirni stroški gradnje nizkoenergijske... 4

5 24ur.com Ponedeljek, 08: / 8 SLOVENIJA Bo Sloveniji, kjer je zelo nizka potresna odpornost, uspelo prehiteti potres? Ljubljana, , 7:51 Posodobljeno pred dvema urama PREDVIDEN ČAS BRANJA: 11 min AVTOR KOMENTARJI Nina Šašek 50 Potresov ni mogoče napovedati, prav tako jih ni mogoče preprečiti. Lahko pa preprečimo nekatere tudi najbolj tragične posledice, ki jih s seboj prinašajo močnejši potresi. Rešitve imajo inženirji. Tokrat so nekaj teh predstavili na slovenskem inženirskem dnevu, hkrati pa pozvali državo k sistemskemu ukrepanju. Je rešitev v sofinanciranju ojačitve stavb? Bomo uvedli sankcije za tiste, ki bodo poskrbeli za energetsko sanacijo stavbe, ne bodo pa poskrbeli za potresno varnost? Bomo po vzoru energetskih vendarle dobili še potresne izkaznice? Letošnja tema slovenskega inženirskega dneva je bila varno sobivanje s potresi in drugimi naravnimi nesrečami, s poudarkom na spoznanju, da prav inženirji iščejo rešitve, ki nam omogočajo boljše življenje. Dogodka, ki je potekalo v organizaciji Inženirske zbornice Slovenije in v obliki spletne konference, se je udeležilo največje število udeležencev, in sicer kar 2500 inženirjev s področij gradnje. Ti so predstavili številne inženirske rešitve, ki zagotavljajo varno sobivanje s potresi in drugimi naravnimi nesrečami, kot so plazovi, ekstremni veter, požari, žledolom, udari strele in nenazadnje tudi virus covida-19. 5

6 24ur.com Ponedeljek, 08: / 8 Eno ključnih opozoril, ki se je ponavljajo skozi večji del Kot sta pokazala lanskoletna potresa konference, je, da je treba čim prej povečati potresno aprila v Zagrebu in decembra v odpornost celotnega stavbnega fonda v Sloveniji. To pa Petrinji, so potresno najbolj nevarne pomeni, da je treba pridobiti čim več sredstev, da se bo starejše stavbe, tiste, ki so bile lahko potresno ojačalo ali nadomestilo starejše in zgrajene po drugi svetovni vojni, ko so potresno nevarne stavbe, da se v primeru močnejšega se za gradnjo uporabljali slabši potresa zmanjša materialna škoda in pa to, kar je gradbeni materiali, pa tudi večina najbolj ključno reši življenja. Da se vlada zave te stavb zgrajena pred letom 1963, ko problematike, je udeležencem zatrdil minister za okolje smo dobili prve, sicer bolj osnovne in prostor Andrej Vizjak in dodal, da bodo resolucijo o pravilnike. Večina starejših stavb je v programu protipotresne sanacije potresno ogroženih vaških in mestnih jedrih, ki so praviloma tudi najbolj prizadeta v objektov, k pripravi katere je ministrstvo pozval pristojni primeru intenzivnejših potresov. odbor DZ, v potrditev vladi in DZ poslali do konca leta. "Namen resolucije je postaviti sistemske temelje za postopno celostno prenovo ogroženih stavb, ki jo bomo izvajali v naslednjih letih in desetletjih. Program bo prispeval k postopnemu povečevanju potresne odpornosti celotnega stavbnega fonda." Kot je dejal, bo ta dolgotrajna in finančno zahtevna, zato bo treba zagotoviti sredstva iz različnih fondov, računajo pa tudi na evropska sredstva, saj je tudi Evropska komisija prepoznala potres kot grožnjo, h kateri je treba čim prej pristopiti. Inženirje je pozval k vključitvi v ta program, "s katerim želi Slovenija prehiteti potres". Izkušnje iz Zagreba kot opozorilo Ljubljani Josip Galić s Fakultete za arhitekturo v Zagrebu je spregovoril o zadnjih dveh potresih na Hrvaškem in opozoril, da imata Zagreb in Ljubljana zelo podobno potresno ogroženost. "Želim si, da vzamete potres v Zagrebu kot opozorilo, da se kaj takšnega v Ljubljani ne bo zgodilo." Žal pogled nazaj kaže, da se stvari začnejo spreminjati šele, ko se zgodi neka naravna katastrofa. Tako smo prve primitivne pravilnike glede potresno varne gradnje dobili na ravni nekdanje skupne države leta 1963, po potresu v Skopju, v katerem je umrlo več kot tisoč oseb, nekaj tisoč je bilo ranjenih, kar tri četrtine vseh stavb pa je bilo poškodovanih. Ena od prednosti karantene, ki je bila razglašena lansko pomlad, ko so se začeli množični izbruhi epidemije tudi na Hrvaškem, je bila ta, da je bilo na dan, ko je Zagreb stresel potres z močjo 5,5, na ulici zelo malo ljudi, kar je zagotovo prispevalo k temu, da je potres terjal zgolj eno smrtno žrtev. Namreč, v središču Zagreba, kjer je največ starejših stavb, so se rušili dimniki, strehe, razpokali oboki in odpadali ometi, ponekod pa so se podrle celotne stene. V primeru, da bi se ljudje zadrževali na ulici, bi bilo žrtev precej več, opozarja Galić. 6

7 ur.com Ponedeljek, 08:07 3/8 Zagrebu je kar 30 odstotkov vseh stavb zgrajenih pred letom Najbolj so bile uničene tiste stavbe, ki so bile brez nosilne konstrukcije, so imele lesene stropove, so bile slabo vzdrževane, tiste, ki pa so bile obnovljene, pa niso bile obnovljene v skladu s potresno varno gradnjo. Kot pravi Galić, je bilo podobno tudi med decembrskim potresom v Petrinji, kjer se je pokazalo še, da Kot je opozoril Galić, sta oba potresa pokazala predvsem, je bila gradnja po drugi svetovni vojni zelo kako nepripravljena so mesta in država, da hitro in nekakovostna, saj se je uporabljal slab učinkovito reagirajo na nastalo nesrečo. FOTO: Ni.Š. gradbeni material, veliko je bilo nelegalne gradnje, raznih posegov v stavbe, ki so bili kasneje sicer legalizirani, a brez kakršnih koli tehničnih dokumentov. V Posledice decembrskega potresa v Petrinji. Popotresna sanacija Zagreba in Petrinje, kjer se tla še vedno niso umirila, bo izredno draga, zahtevna in dolgotrajna, opozarja Galić. Največji problem je, ker gre za močno poškodovane stavbe, ki jih bo potrebno v celoti obnoviti, obnova pa bo zelo zahtevna. Prav tako je veliko teh stavb spomeniško zaščitenih. Iz evropskega sklada za solidarnost je Hrvaška zaenkrat dobila 680 milijonov evrov, ki pa jih bodo namenili za obnovo javnih zgradb, kot so bolnice, šole, vrtci 7

8 24ur.com Ponedeljek, 08: / 8 itd. Samo v Zagrebu pričakujejo, da bo na razpis za celovito prenovo prijavljenih kar 500 stavb. Po zadnjih ocenah se predvideva, da bo v naslednjih dveh letih za obnovo na obeh območjih na voljo 1,3 milijarde evrov sredstev, k sodelovanju pa je pozval tudi slovensko inženirsko stroko. V Sloveniji zelo nizka potresna odpornost Prof. dr. Matjaž Dolšek, univ. dipl. inž. grad. ter redni profesor za področje gradbeništva in okoljskega inženirstva na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani, je opozoril, da je potresna odpornost v Sloveniji zelo nizka. Do teh zaključkov so prišli tudi s pomočjo aplikacije za analizo potresnega tveganja IKPIR "Posledice močnega potresa smo simulirali z aplikacijo, ki smo jo na Inštitutu za konstrukcije, potresno inženirstvo in računalništvo (IKPIR) v lanskem letu razvili tudi za potrebe izvedbe Seizmičnega stresnega testa stavbnega fonda v Republiki Sloveniji. Aplikacijo smo zasnovali na način, da sledi dejanskemu toku dogodkov med potresom. Z njeno uporabo glede na magnitudo potresa in lokacijo epicentra najprej simuliramo maksimalne pospeške tal na lokacijah stavb, ki so izpostavljeni gibanju tal med potresom. V naslednji fazi določimo, kakšna je verjetnost za poškodovanost stavb glede na maksimalne pospeške tal. Pri izračunu neposredne škode v evrih se nato upošteva verjetnost poškodovanosti obravnavane stavbe, pričakovani strošek za obnovo na m2 površine stavbe, ki je odvisen od stanja poškodovanosti in površine stavbe. Za določen odstotek stavb, ki dosežejo stanje popolne poškodovanosti, pa se upošteva, da je med potresom prišlo do porušitve. Če se ugotovi, da se je stavba med potresom porušila, določimo še število smrtnih žrtev v stavbi, pri čemer upoštevamo število ljudi v stavbi in verjetnost za izgubo življenja zaradi porušitve različnih vrst stavb," pojasnjuje asist. dr. Jure Žižmond. Kaj je pokazala simulacija petrinjskega potresa v Teoretične osnove za aplikacijo Ljubljani? izhajajo iz raziskav, ki jih opravljamo v okviru programske skupine Potresno Z aplikacijo IKPIR so simulirali posledice potresnega inženirstvo (P2-0185) in temeljnega dogodka z momentno magnitudo 6,4, kolikor je znašala raziskovalnega projekta Seizmični tudi magnituda potresa v Petrinji, Epicenter stresni test grajenega okolja (J2-8159). potresa so predpostavili na približni lokaciji epicentra Vse te raziskave je financirala Javna Ljubljanskega potresa iz leta 1895, kar je približno 5 km agencija za raziskovalno dejavnost severno od centra Ljubljane. "Simulacija je pokazala, da (ARRS). Prav tako imamo na IKPIRu 50 mediana števila popolnoma poškodovanih stavb oz. let izkušenj s potresnim inženirstvom delov stavb znaša okoli To pomeni, da, glede na in smo bili prvi v Sloveniji, ki smo se uporabljen model, obstaja 50% verjetnost, da bi bilo začeli ukvarjat z uporabo popolno poškodovanih več kot 8400 stavb oz. delov verjetnostnih metod v potresnem stavb, in 50% verjetnost, da bi jih bilo manj kot inženirstvu. Posledice smo ovrednotili tudi s številom smrtnih žrtev Prof. dr. Matjaž Dolšek in škodo. Mediana pričakovanega števila smrtnih žrtev znaša 568, mediana pričakovane škode pa 10,5 milijard evrov. Gre le za neposredno škodo na stavbnemu fondu," dodaja Žižmond. 8

9 24ur.com Ponedeljek, 08: / 8 "Zaradi negotovosti, ki so predvsem posledica slučajne narave potresne obtežbe, v manjši meri pa tudi pomanjkljivega poznavanja stavbnega fonda, pa je rezultate takšnih analiz smiselno podajati z intervalom zaupanja," navaja asist. dr. Anže Babič in dodaja, da bi bile v primeru, da bi se zgodil potres magnitude 6,4 z razmeroma nizkimi pospeški, posledice lahko tudi precej blažje, s čimer bi se približali spodnji meji izbranega intervala zaupanja (na primer petemu percentilu). "V tem primeru bi bilo popolno poškodovanih stavb oz. delov stavb okoli 1600, smrtnih žrtev okoli 100, neposredna škoda na stavbnem fondu pa bi znašala okoli 3,6 milijarde evrov. V nasprotnem primeru, če bi potres magnitude 6,4 imel razmeroma visoke pospeške, pa bi bile posledice lahko bistveno hujše. S tem bi se približali zgornji meji izbranega intervala zaupanja (na primer 95. percentilu, le 5 % verjetnosti po našem modelu, da bi bile posledice večje od posledic, ki ustrezajo 95. percentilu). V tem primeru bi bilo popolno poškodovanih stavb oz. delov stavb okoli , število smrtnih žrtev bi znašalo okoli 1700, neposredna škoda na stavbah pa bi se približala 22 milijardam evrov." Vsak kupec ali pa najemnik stanovanja bi moral imeti po njegovem mnenju dostop do pomembnih informacij o potresnem tveganju, to pa bi lahko uredili z uvedbo potresne izkaznice, ki bi služila kot model za komunikacijo potresnega tveganja. FOTO: Dreamstime "K sreči je tako črn scenarij sicer malo verjeten, vseeno pa se morajo predvsem odločevalci zavedati, da so takšne posledice možne. Za vzpostavitev potresne odpornosti družbe je namreč ključno, da smo pripravljeni tudi na redkejše dogodke s hujšimi posledicami," opozarja Babič. Aplikacija zaenkrat ni javno dostopna. "Gre za raziskovalno verzijo aplikacije (je zmogljiva ni pa prijazna do uporabnika), vendar ima uporabno in tudi znanstveno-raziskovalno vrednost," pojasnjuje Dolšek. Na vprašanje, ali bi lahko bila aplikacija osnova za izdajo informativnih potresnih izkaznic, odgovarja z da in pojasnjuje, da bi bili sicer rezultati 9

10 24ur.com Ponedeljek, 08: / 8 informativni, saj točno določene stavbe ne morejo natančno uvrstiti v en sam razred tveganja od A do G (po analogiji z energetskimi izkaznicami), lahko pa jo uvrstijo v interval razredov tveganja. "Lastniki bi lahko tako dobili vsaj nekaj več občutka, v kakšnem intervalu potresnega tveganja se njihova stavba nahaja. Potresno tveganje posameznih stavb znamo oceniti tudi z bistveno večjo natančnostjo, vendar pa je v tem primeru treba narediti dodatne raziskave," še dodaja Dolšek. Po potresu v Petrinji se je nanje obrnilo precej Ljubljančanov, katerim so takšne informacije že posredovali. Z nekaj truda pa bi lahko na IKPIRu pripravili spletno aplikacijo tako, da bi si informacije zainteresirana javnost pridobila sama. "Trenutno smo aplikacijo uporabili za analizo potresnega tveganja za celotno Slovenijo. Tudi to je uporabna vrednost. Upamo, da so informacije, ki smo jih dobili na osnovi aplikacije, osnova za pripravo resolucije o krepitvi potresne odpornosti v Sloveniji. Seveda pa bi lahko informacije o potresnem tveganju širili na ostale deležnike, ki so izpostavljeni tveganju. Na primer na nivoju regije, občine, podjetja ali institucije, ki ima v lasti večje število stavb," pojasnjuje Dolšek. Kdaj bomo uvedli potresne izkaznice? Dolšek je prepričan, da se je potrebno protipotresne zaščite lotiti sistemsko, ne zgolj z vlaganjem sredstev v prenovo stavbnega fonda. Po njegovem bi morali sankcionirati tiste lastnike nepremičnin, ki so se lotili energetske sanacije stavbe, pri tem pa so zanemarili potresno utrditev, da bi na nek način prevzemali dodatno odgovornost, saj s tem niso prispevali k potresni odpornosti skupnosti. Vsak kupec ali pa najemnik stanovanja bi moral imeti po njegovem mnenju dostop do pomembnih informacij o Prostorska porazdelitev poškodovanosti stavb za bolj potresnem tveganju, to pa bi lahko uredili z verjeten scenarij gibanja tal v primeru potresa z uvedbo potresne izkaznice, ki bi služila kot (momentno) magnitudo Mw=6.4 in epicentrom 5 km model za komunikacijo potresnega tveganja. severno od centra Ljubljane. FOTO: Žižmond; Babič; Dolšek 2021 "Zanimivo je, da se za naše ideje in rešitve v zvezi s potresno izkaznico zanimajo kolegi s Hrvaške, saj bodo verjetno primorani uvesti potresno izkaznico. Tudi pri nas jo bomo verjetno primorani uvesti, če bo prišlo do močnega potresa, saj nimamo dovolj virov za obnovo prizadetega območja. Bolje bi seveda bilo, da jo uvedemo prej," opozarja Dolšek in dodaja, da temu politični odločevalci v parlamentu (še) niso naklonjeni. "Iz cone ugodja je treba preiti prej predno pride do nesreče. To pa je težko. Rešitev se bo našla, če bo veliko dialoga. Dogovor je edini način, kar je v politiki dostikrat problem, predvsem ker pozicija zaradi drugih nalog ne odreagira, opozicija pa izkorišča problem za dvig dnevne prepoznavnosti na političnem prizorišču. Politiko vseh barv je verjetno strah uvesti nekaj, kar bi lahko vplivalo na ceno 10

11 24ur.com Ponedeljek, 08: / 8 stanovanj. Vendar je to le strah pred neznanim. Gre za pravico vedeti in politika bi tukaj morala poiskati dogovor, ne glede na politične barve. To se je vendarle že zgodilo letos v parlamentu. Gre za prvi korak, vendar ne smemo ostati na mrtvi točki. Če bomo skrivali informacije o potresnem tveganju, nikoli ne bomo rešili tega problema. Ni dovolj, da le utrjujemo objekte, problem je treba reševati v širšem družbenem kontekstu." Dolšek opozarja tudi na znanstveno raziskovalno vrednost aplikacije. " Na osnovi rezultatov aplikacije lahko bistveno bolj analiziramo sprejemljivo potresno tveganje, torej, koliko smo kot družba zmožni tvegati na dolgi rok, in načrtujemo zmanjševanje tveganj v prihodnosti. Na osnovi tega pa bi lahko izračunali projektne potresne parametre za nove in obstoječe objekte. O slednjem nas dostikrat sprašujejo." Že danes je treba narediti prve korake in javnost ozavestiti, da je potresno tveganje v Sloveniji resnična težava. Potresno izkaznico tu vidimo kot osrednji instrument za doseganje večjega zavedanja družbe o potresni problematiki. Asist. dr. Anže Babič Kot pravi, bi morala biti projektna potresna obtežba odvisna od posledic potresa na širšem območju, ne le od verjetnosti pojava potresa na določenem območju, kakor sedaj ureja Evrokod, standard za potresnoodporno projektiranje. Na vprašanje, kako naj se stanovalci večjega bloka v Ljubljani lotijo potresne sanacije, če so že za energetsko sanacijo stavbe komaj zbrali potrebna soglasja in pa sredstva, Babič odgovarja: "Problem, ki ga izpostavljate, je eden od razlogov, zakaj se potresne sanacije izvajajo izredno redko. Tega problema se po naši oceni kratkoročno ne more rešiti. To pa ne pomeni, da moramo od njega dvigniti roke. Že danes je treba narediti prve korake in javnost ozavestiti, da je potresno tveganje v Sloveniji resnična težava." Potresno izkaznico vidijo kot osrednji instrument za doseganje večjega zavedanja družbe o potresni problematiki. Pričakujejo, da bodo ljudje ob ustreznem informiranju postali bolj ozaveščeni in začeli iskati inovativne rešitve, ne le utrditev stavb. "Poleg same komunikacije potresnega tveganja pa bomo Država bi morala lastnikom nuditi del morali, če želimo doseči ustrezno stopnjo potresne sredstev za utrditev, lastniki pa bi ob varnosti, sčasoma prenesti potresno tveganje s pleč neukrepanju morali nositi posledice, države na lastnike stavb, in sicer na način, da bodo bodisi v obliki davka ali pa v obliki lastniki postali motivirani za izvedbo potresne sanacije. neprednostne obravnave po Država bi morala lastnikom nuditi del sredstev za morebitnem potresu. utrditev, lastniki pa bi ob neukrepanju morali nositi Asist. dr. Anže Babič posledice, bodisi v obliki davka ali pa v obliki neprednostne obravnave po morebitnem potresu. Sem spada tudi instrument sankcioniranja lastnikov, ki od države prejmejo sredstva za energetsko sanacijo, ne poskrbijo pa za potresno. Tudi na tem področju cilja ne bomo dosegli z danes na jutri, ponovno pa je država tista, ki mora ukrepati prva. Tu na žalost lahko pričakujemo zastoje, saj bodo ukrepi skoraj neizogibno nepriljubljeni," ugotavlja Babič. 11

12 24ur.com Ponedeljek, 08: / 8 Profesor Dolšek dodaja: "Če se bomo veliko pogovarjali, se bodo našle rešitve, ki bodo sprejemljive za vse, tudi takšne bolj inovativne, ki si jih trenutno ne moremo predstavljati. Zagotovo bodo potrebne spremembe pravnih okvirov. Zagotovo bo potresna varnost kmalu postala tržna kategorija, če si to želimo ali ne." 12

13 Delo.si Ponedeljek, 05: / 3 Arhitekti so brez inženirjev precej nebogljeni (2) Ne morem reči, da sem bil presenečen nad omalovažujočim in pokroviteljskim tonom inženirja Pogačnika. Odpri galerijo Gradbeni zakon (GZ) velja šele dobra tri leta, kot tudi sporno določilo, da mora projektant za vodenje izdelave projektne dokumentacije določiti arhitekta ali pooblaščenega inženirja iz stroke, ki glede na namen gradnje prevladuje. Foto Blaž Samec/Delo ob 05:00 Mnenje pooblaščenega inženirja gradbeništva in člana UO IZS Andreja Pogačnika pod zgornjim naslovom (Delo, 2. marca, stran 7, na spletu pod naslovom Kolegi arhitekti, zakaj? ), da s(m)o arhitekti brez inženirjev precej nebogljeni, je všečno za tiste, ki v duhu časa prisegajo na okope in vojno vseh z vsemi ter stavijo na moč artilerije, in ne Gregor Rihar, arhitekt, Ljubljana Šentvid moč argumentov. Ne morem reči, da sem bil presenečen nad omalovažujočim in pokroviteljskim tonom inženirja Pogačnika, ker se je vse to že napovedovalo slab mesec pred tem, ko so prominentni avtorji v sobotni izdaji časopisa v celostranskem članku Inženirski pogled na sprejemanje gradbene zakonodaje trasirali pot, ki jo je nadgradil spoštovani inženir gradbeništva. 13

14 Delo.si Ponedeljek, 05: / 3 Naj z argumenti zavrnem njegovo grobo obtožbo o izključni odgovornosti arhitektov za zelo slabo urbanizirano krajino in neavtohtone in neartikulirano izstopajoče stavbe, kar naj bi po njegovem rešil predlagani popravek gradbenega zakona, ki bi odpravil monopol arhitektov, za kar kot akterja ponovno po nemarnem omenja cenjenega kolega arhitekta Aleša Prijona, ki je bil takrat državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor. Gradbeni zakon (GZ), ki naj bi povzročil vse omenjene anomalije, namreč velja šele dobra tri leta, kot tudi sporno določilo (glej 12. člen!), da mora projektant za vodenje izdelave projektne dokumentacije določiti arhitekta ali pooblaščenega inženirja iz stroke, ki glede na namen gradnje prevladuje, to je vodjo projekta, ki koordinira izdelavo projektne dokumentacije in jo potrdi. Vse devastacije v prostoru, ki jih taksativno našteva avtor, se zato verjetno niso mogle zgoditi v zadnjih treh letih, ko je veljaven ta zakon in smo bili arhitekti po njegovem neupravičeno postavljeni v nekakšen prednostni položaj. Kako prednosten je ta položaj, si lahko vsak odgovori sam, če podrobno prebere dikcijo 3. člena (5.25. in 26. točka) veljavnega GZ, ki govori o vrstah gradnje oziroma gradbenih objektov. Vsakomur je lahko popolnoma jasno, da polje strokovnega delovanja pooblaščenega inženirja arhitekta nenadoma ni več tako obsežno in ne predstavlja nikakršne prevlade arhitektov nad drugimi strokami, temveč taka zakonska ureditev zagotavlja največjo mero strokovnosti pri vseh gradbenih posegih v prostor. Upam si trditi, da je bila taka zakonska ureditev sprejeta prav zaradi očitane devastacije in anomalij v prostoru, ko smo bili arhitekti v neenakopravnem položaju, kar je očitno takrat po dolgih letih kot vzrok temu sprevidel tudi zakonodajalec. Strinjam se, da tudi arhitekti nismo brez krivde, vendar to ne opravičuje inženirjev drugih strok, da izrabljajo trenutno situacijo in nekritično ter iz neetičnih nagibov lobirajo za take spremembe zakona, ki nas bodo ponovno vrnile v čase, o katerih smo bili prepričani, da so za nami. V praksi se sodelovanje med inženirji arhitekti in inženirji drugih strok ni spremenilo, razlika je po mojem samo v tem, da so inženirji drugih strok pri izdelavi projektne dokumentacije za stavbe»razbremenjeni marsikaterega banalnega opravila in se lahko posvetijo razvoju odličnih rešitev in absolutni popolnosti«, kot poudarja avtor. Pri izdelavi projektne dokumentacije za gradbeno-inženirske objekte pa to velja za nas arhitekte, ko smo, kot se v praksi rado dogaja, večkrat v celoti razbremenjeni, ker nismo niti vključeni v to interdisciplinarno raboto. 14

15 Delo.si Ponedeljek, 05: / 3 Naj zaključim z upanjem, da se motim in omenjeni inženirski pogled na sprejemanje nove zakonodaje pod kar so podpisani tudi nekateri moji poslovni prijatelji, med njimi tudi avtor omenjenega mnenja, ki ga zelo cenim ni posledica neupravičeno razumljene podrejene vloge inženirjev v procesu projektiranja, temveč le trenutno stanje duha v naši družbi! 15

16 Delo.si Ponedeljek, 13: / 5 So vodi, kakršna nam zdaj teče iz pip, šteti dnevi? Spremembe, ki jih po skrajšanem postopku predlaga vlada, bodo vodne vire in pitno vodo po mnenju nevladnikov ogrozili»zaradi parcialnih ekonomskih koristi«. Odpri galerijo Tojnica. Vlada po skrajšanem postopku predlaga dve veliki spremembi zakona o vodah. FOTO: Jure Eržen/Delo ob 13: ob 15:29 Vlada po skrajšanem postopku spreminja zakon o vodah po prepričanju mnogih na slabše in nezakonito. Na parlamentarnem odboru za infrastrukturo, okolje in prostor bodo o spremembah razpravljali jutri, nevladniki pa so jim že danes poslali apel, Polona naj jih Malovrh umaknejo, saj da predlagane spremembe ogrožajo varnost vodnih virov. Če argumenti odločevalcev ne prepričajo, so vodi, kakršna nam zdaj teče iz pip, šteti dnevi. Medtem ko obstoječi zakon o vodah ščiti vodne vire pred ogrožanjem kakovosti voda in v vodovarstvenih območjih ne dovoli graditi objektov in naprav, namenjenih odlaganju odpadkov, ali proizvodnje, v katero so vključene nevarne snovi, in potrebuje okoljevarstveno soglasje, bodo spremembe, ki jih v dveh členih predlaga vlada, ogrozile kakovost naših voda, zdravje ljudi ter obstoj vseh živih bitij, sta prepričana okoljska aktivista Uroš Macerl iz Eko kroga in Miha Stegel iz civilne iniciative Danes. 16

17 Delo.si Ponedeljek, 13: / 5 Okoljska zakonodaja mora ohraniti vse varovalke in ne sme dopuščati izjem. Če hočemo imeti zdravo pitno vodo, potem morajo biti naši vodni viri zaščiteni. Preprosto ne smemo dopuščati niti najmanjše možnosti, da nevarne snovi vstopijo v vodne vire, zato na vodovarstvenih območjih ne moremo imeti proizvodnje z nevarnimi snovmi ali odlagališč odpadkov. Miha Stegel Prva sprememba okoljskemu ministru dovoljuje izjemo pri zakonski prepovedi umeščanja proizvodnih naprav z nevarnimi snovmi in odlagališč odpadkov na vodovarstvenih območjih, druga pa dopušča gradnjo objektov, parkirišč po gradbenem zakonu v priobalnem pasu. Ker prva določba ni bila del javne obravnave in se je v zakonski dikciji znašla kasneje, je po oceni nevladnikov nezakonita.»poleg tega to nista majhni spremembi, zato ju ni mogoče sprejemati po skrajšanem postopku. Sta tudi v nasprotju z ustavo in vodno direktivo,«trdi Stegel. Zato nevladne organizacije poslance pozivajo, naj predlagane spremembe jutri umaknejo in ohranijo vse varovalke za zaščitno vodnih virov brez izjem. 17

18 Delo.si Ponedeljek, 13: / 5 Ključna napaka v vladnem postopku Na ključno napako v postopku sprejemanja sprememb zakona o vodah (ZOV) je danes opozoril tudi okoljevarstvenik Gorazd Marinček. Oktobra 2020 je bil predlog sprememb ZOV v 30-dnevni javni obravnavi, pravi, a v njem ni besedila enega od členov, ki se je pojavil šele, ko je vlada besedilo januarja letos vložila v državni zbor. Marinček sklepa, da gre za dodatek vlade in da»74. člen po podtaknjeni spremembi 69. člena omogoča vsakokratnemu ministru marsikaj«.»tako je vlada prikrito razvrednotila absolutno zaščito vodovarstvenega območja v starem 69. členu ZOV,«trdi Marinček in predlaga, naj se zakon o dopolnitvah in spremembah ZOV»vrne na začetek zakonodajnega postopka, ker sprememba v 4. členu ni bila v predpisani 30-dnevni javni obravnavi, ker pomembno vpliva na režime varovanja vodovarstvenih območij in ker je tudi ustavno vprašljiva«. Marinček je za Delo dejal:»na vodovarstveno območje bi se rada širila Magna, za štirikrat želijo povečati območje mariborskega letališča, nekdanji Pinus, sedaj Albaugh, želi šestkrat povečati manipulacije z glifosatom, polega tega so na vodovarstvenih območjih stalne težave z odlagališči odpadkov in še kaj bi se našlo.«salonit, Eternit, Termit... Najsi je zakon doslej še tako dobro varoval vodne vire, so se nesreče dogajale delno zaradi malomarnosti ljudi, delno zaradi slabega nadzora. Macerl je spomnil na primere Salonita, Eternita in Termita, kjer so odgovorni zagotavljali, da do onesnaženja»ne more priti pod nobenim pogojem«.»a izkušnje nas učijo, da nič od tega ne drži. Ko se nesreča zgodi, utrpijo škodo ljudje, živali, rastline, le odgovorni se običajno izmažejo brez posledic. Škodo poskušajo prikriti, minimizirati, a škoda je nepopravljiva. Ko onesnažiš zemljo, podtalnico, in ko vodo spiješ, je strup v telesu. Sanacija onesnaženih območij je običajno draga, zamudna in pristane na ramenih davkoplačevalcev.«uroš Macerl, okoljevarstvenik. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo 18

19 Delo.si Ponedeljek, 13: / 5 Če bi Salonit Anhovo, Eternit ali Termit v Moravčah vprašali, kakšna je možnost onesnaženja voda, bi zagotavljali, da to pod nobenim pogojem ni možno. Uroš Macerl Spremembe zakona bi po Stegelu omogočile tudi legalizacijo doslej nelegalne prakse s preskrbo s pitno vodo več kot tisoč prebivalcev Kanala ob Soči. V vodarni Močila so več let brez ustreznega vodnega dovoljenja uporabljali vodni vir v neposredni bližini parcelne meje industrijskega območja Salonita, ki je pravzaprav črpališče tehnološke vode. Stegel je spomnil na lansko onesnaženje pitne vode, za katero je bil kriv Eternit. Odločevalci v državi so presodili, da ne potrebuje okoljevarstvenega dovoljenja, ker da je»čistilna naprava za tehnološko odpadno vodo grajena tako, da izpusti niso možni«. Le nekaj kasneje so odplake končale v vodovodnem sistemu»dodajanje izjeme le legalizira nezakonite prakse. In s spremembami zakona lahko podobne zgodbe pričakujemo tudi drugje,«svari Stegel. Kaj pomeni dolgoletna poraba pitne vode s povišanimi vsebnostmi atrazina, ki povzroča moško neplodnost? FOTO: Jure Eržen/Delo Vpliv onesnaževalcev ne sega le do njihovih ograj Da je voda še posebej»odličen vektor ali prenašalec polutantov«, poudarja zdravnica dr. Metoda Dodič Fikfak.»Ljudje si zatisnemo oči in rečemo, da ne vidimo. Če nečesa ne meriš, tega ni; prepogosto se igramo Pedenjpeda,«pravi Fikfakova in omenja na tisoče kilometrov cementnoazbestnih cevi, po katerih se pri nas še pretaka voda, ter našteva»nevidne«strupe v onesnaženih rekah Meža, Krupa, Tojnica, Ljubljanica, Soča 19

20 Delo.si Ponedeljek, 13: / 5 Dr. Metoda Dodič Fikfak. FOTO: Aleš Černivec/Delo Če hočemo varovati človekovo zdravje in zdravje zanamcev, je pisanje predpisov s številnimi varovalkami nesmiselno, ker jih ni nihče sposoben vzdrževati. Smiselni so le pravilniki, ki onesnaženje onemogočajo. Metoda Dodič Fikfak Meža je bila mrtva zaradi svinca in kadmija, našteva, Krupa onesnažena s polikloriranimi bifenili, za smrt vsega živega v Tojnici je kriv požar v Kemisu, v Ljubljanici so zaznali izjemno visoke koncentracije atrazina, ki so ga v preteklosti našli tudi v pitni vodi po številnih mestih v Sloveniji.»Svinec povzroča kronične učinke, ki se kažejo v slabokrvnosti, na možganih in težavah prebavnega trakta. Posledica so inteligenčno prizadeti oziroma»samo«nemirni otroci, ki imajo težave z učenjem. Svinec povzroča tudi moško neplodnost,«opozarja Fikfakova. Obenem obžaluje, da zaradi varovanja osebnih podatkov vse doslej ni bilo mogoče preveriti, kaj pomeni dolgoletna poraba pitne vode s povišanimi vsebnostmi atrazina v naši državi. Tudi atrazin namreč povzroča moško neplodnost... Če hočemo varovati človekovo zdravje in zdravje zanamcev, dodaja Fikfakova, je pisanje predpisov s številnimi varovalkami nesmiselno, ker jih ni nihče sposoben vzdrževati. Smiselni so le pravilniki, ki onesnaženje onemogočajo. 20

21 Finance.si Ponedeljek, 16: / 4 Drugi tir: na začetku je bilo 15 konzorcijev, na koncu Kolektor skoraj brez konkurence Čas branja: 6 min Shrani :00 Dopolnjeno: :31 Turški Cengiz ponudbe ni oddal zaradi prenizkih limitiranih cen; glavni projektant odseka proge med Divačo in Črnim Kalom ocenjuje, da so ponujene cene realne in v skladu z razmerami na 1 Finance Live 15 min Ali je lahko avto na dizelski po gon za taksista davčna olajšava? Kako je s pohištvom, mobilnimi telefoni in nepremičninami? 23 min Cilji Kitajske za novo petletko: zelena preobrazba, tehnološka neodvi trgu snost in krepitev domače porabe 1 Vasilij Krivec 1 ura Na 29 odstotkih kmetij gospoda rijo ženske 2 uri Drugi tir: na začetku je bilo 15 konzorcijev, na koncu Kolektor skoraj brez konkurence 1 2 uri Sezona dividend 2021: od katerih slovenskih borznih družb se pričaku jejo največja izplačila? 3 ure GIC Gradnje vstopile v lastniško strukturo Cestnega podjetja Ptuj 3 ure Pri espejih lani plače zrasle za odstotek, a še vedno okoli minimalne Več iz teme. S lovensko-turški konzorcij Kolektor CPG, Yapi Markezi in Özaltın je oddal najugodnejši po nudbi za gradnjo prvega in drugega sklopa železniške povezave med Divačo in Koprom. Sku pna ponujena vrednost opravljenih gradbenih del je brez DDV nekaj manj kot 630 milijonov Obveščaj me o novih člankih : evrov, kar pomeni okoli 25 milijonov evrov na kilometer. Foto: Jure Makovec drugi tir dodaj gradbeništvo Več iz teme : železnice dodaj drugi tir > gradbeništvo > železnice > Kolektor > Cestno podjetje Nova... > 2TDK > Strabag > Anjo Žigon > Class > Gregor Ficko > Konzorcij treh podjetij, na čelu katerega je Kolektor CPG, drugi dve podjetji sta turška Yapi Markezi in Özaltın, bo skoraj gotovo gradil celoten drugi tir, vre dnost gradnje pa bo 630 milijonov evrov, brez davka na dodano vrednost. Kolektor Cestno podjetje... dodaj dodaj dodaj 21

22 Finance.si Ponedeljek, 16: / 4 2TDK je objavil, da so za izvedbo drugega sklopa drugega tira med Koprom in Črnim Kalom dobili le eno ponudbo. Vrednost te ponudbe že omenjenega kon zorcija je znašala nekaj manj kot 225 milijonov evrov, kar je bilo za okoli pet mi lijonov evrov manj od predvidene investicijske vrednosti, zato je ponudba veljavna. Gre za 12 kilometrov dog odsek, na katerem bo treba zgraditi osem predorov, med katerimi bo najdaljši dolg dobrega 3,8 kilometra, imel bo tudi približno enako dolgo servisno cev. Že v četrtek pa je bilo bolj ali manj jasno, da bo isti konzorcij gradil prvi sklop, in sicer za okoli 404 milijone evrov. Na ta raz pis je prišla še Strabagova ponudba, ki pa je bila za okoli 60 milijonov evrov dražja. Drugi odsek bo dolg 15 kilometrov, izvrtati bodo morali dva predora, dolga 6,7 in šest kilometrov, oba bosta imela enako dolgo servisno cev. Cengiz ponudbe ni oddal zaradi prenizkih cen Medtem ko je bilo presenečenje, da sta za prvi sklop prišli le dve ponudbi, veliko, je novica, da je za drugi odsek prispela le ena ponudba, naravnost odjeknila. Strabag do zdaj še ni pojasnil, zakaj za drugi odsek železniške proge niso oddali ponudbe, njihove odgovore še čakamo, prav tako čakamo na odgovore, ali se bodo pritožili na izbor izvajalca za gradnjo za prvi sklop. Je pa razloge, zakaj ponudbe ni oddal niti za prvi niti za drugi sklop, v sporočilu za javnost pojasnil turški Cengiz. Zapisali so, da na javna razpisa niso oddali ponudbe, ker so njihove analize pokazale, da bi gradnja obeh odsekov zahtevala dodatna sredstva in čas.»naše podjetje je organizacija, ki svoje ponudbe oddaja v skladu s proračunom in roki, ki jih določijo naročniki. Ne poslujemo na način povišanja stroškov po podpisu razpisne pogodbe. Predvsem pa sprejemamo na čelo nadaljevanja dejavnosti, ne da bi naročniku in s tem javnosti nalagali doda tno finančno breme,«so še sporočili iz Cengiza. Projektant ocenjuje, da ponujene cene odsevajo položaj na trgu T o Cengizovo sporočilo isto njihovo mnenje, sicer neuradno, se je pojavilo že prejšnji teden po odpiranju dveh ponudb za prvi odsek je sprožilo veliko vpra šanj o tem, ali se lahko drugi ter zgradi za omenjeni znesek in koliko neupravi čenih aneksov lahko pričakujemo. Za mnenje o primernosti cen gradbenih del drugega tira smo vprašali vodjo projekta za prvi sklop Anja Žigona, ki nam je povedal, da konkretnih ponujenih cen za gradnjo drugega tira ne more komentirati, vendar ponujene cene za gradnjo odsevajo razmere na trgu.»projektanti izračunamo nevtralno ceno, ki je v tem p rimeru temeljila na izkušnjah iz predo rov Karavanke in Pekel,«nam je pove dal Žigon ter dodal, da so ponujene cene pri podobnih primerih večinoma od pet do 15 odstotkov nižje od ocenje nih vrednosti. Toliko od limitirane cene znaša tudi odstopanje ponujene cene za gradnjo prvega sklopa, ki je tehnično Foto: Jure Makovec 22

23 Finance.si Ponedeljek, 16: / 4 precej zahtevnejši od drugega, saj je na območju Krasa, kjer lahko pričakujemo A njo Žigon, vodja projekta za prvi sklop:»pri sklopu ena je lahko razlika med po kraške pojave. nujeno ceno in našo ocenjeno vredno stjo 15-odstotna, pri sklopu dve pa do Izvajalci pri oddaji ponudb upoštevajo triodstotna.«svoje komercialne interese in izhodišča, svojo zasedenost in zmogljivosti, sinergije, lokalne danosti, zelo pomembna je tudi želja po pridobitvi referenc za gradnjo predorov. Po Žigonovem mnenju je treba upoštevati, da ima Kolektor partnerja iz Turčije, ki lahko zagotovita nižje cene delovne sile. Kolektor lahko logistično in organizacijsko podpre celotno operacijo, pri čemer ima v bližini lastne kamnolome in betonarne, pozna trg ter ima dobre odnose z dobavitelji. D irektor Zbornice gradbeništva in indu strije gradbenega materiala pri GZS Gregor Ficko pa nam je glede ponujenih cen odgovoril, da je investicijski program, ki ga je za gradnjo drugega tira sprejela vlada, za okoli 30 odstot kov prenapihnjen. Odgovora, ali bo iz vajalec pogodbena dela opravil za ceno, Foto: Jure Makovec ki jo je ponudil, nam ni dal, poudarja G regor Ficko, Zbornica gradbeništva in pa:»pogodbene zahteve so jasne, 2TDK industrije gradbenega materiala pri naj podpiše GZS:»Vlada je preveč napihnila investi z izvajalcem, vsa dela pa bo cijski program za gradnjo drugega tira.«sta nadzorovala DRI, poleg tega bo za radi financiranja Evropske unije tudi mednarodni supernadzor.«na začetku 15 konzorcijev, ponudbe sta na koncu oddala le dva Sprva se je za glavna gradbena dela za drugi tir potegovalo 15 gradbenih konzorcijev, od teh je bilo šest kitajskih. Podrobneje smo o tem pisali v članku Velikani proti palčkom: kdo je kdo v boju za drugi tir? Na 2TDK so po stopek izbora peljali v dveh fazah, najprej so na podlagi prijav presojali usposo bljenost gradbincev, v drugi fazi so sledile finančne ponudbe. Država in 2TDK sta potencialno konkurenco dodobra skrčila že v prvi fazi: najprej z zakonodajo, ki je omogočila izločitev kitajskih gradbincev. Nekaterim gradbincem 2TDK ni priznal sposobnosti za gradnjo, več v članku Zakaj so iz boja za drugi tir za zdaj izpadli trije evropski gradbeni velikani? Na koncu so v igri ostali konzorciji Kolektorja, Strabaga in turškega Cengiza, ki gradi drugo cev predora Karavanke. Kolektor na drugem tiru dobil skoraj vse druge posle K olektor je dela pripravljen opraviti za 3,5 milijona evrov (brez DDV). Kolektor je zmagal na razpisu za gradnjo dostopnih cest za drugi tir in za gradnjo izvleč nega tira. Zadnja dva posla bosta dražja od prvih ocen, pri njiju so bili namreč sklenjeni trije aneksi, več v članku Tretji aneks in nov posel za Kolektor 23

24 Finance.si Ponedeljek, 16: / 4 na drugem tiru. Pred kratkim je bil Kolektor CPG izbran kot najugodnejši po nudnik na razpisu za»ureditev območja Bekovec z nasipavanjem viškov izko pnega materiala, nastalega pri gradnji drugega tira železniške proge Divača Koper«. Posel mu je iz rok spolzel le pri gradnji objektov za prečkanje Glinščice, kjer je bil po številnih zapletih oddan konzorciju pod vodstvom Markomark Nivala. Posel je brez DDV vreden nekaj več kot osem milijonov evrov. Pogodbi bi lahko podpisali že konec tega meseca Postopki za izbor izvajalca in podpis pogodbe bodo zelo verjetno kratki. Gene ralni direktor 2TDK Pavle Hevka je na novinarski konferenci objavil, da bodo izbor izvajalca za prvi del gradnje železniške proge objavili že v sredo, za drugi del pa proti koncu prihodnjega tedna, vendar mora še obe odločitvi potrditi nadzorni svet 2TDK. Zapletov pri izboru izvajalca ne pričakuje, zato napoveduje, da bodo pogodbo z izbranim izvajalcem lahko podpisali do konca marca ali v začetku aprila:»za prvi odsek bi se lahko Strabag kot drugi in neiz bran ponudnik pritožil, za drugi odsek pa pritožb ne bo, saj ni ponudbe oddal nihče drug kot Kolektorjev konzorcij,«je povedal Hevka. Finančni načrt in viri financiranja drugega tira P o finančnem načrtu za gradnjo celotnega drugega tira, ta bo končan leta 2025, v uporabo bo dan leto pozneje, so predvideni stroški gradnje 1,15 milijarde evrov. Pri tem je projektiranje v BIM stalo 17,5 milijona evrov, celotna gradnja dostopnih cest pa bo na koncu stala okoli 16 milijonov evrov, pri čemer je bila prvotna pogodba sklenjena za 11,9 milijona evrov, vgradnja opreme pa bo stala še dodatnih 140 mili jonov evrov. Za operativne stroške delovanja 2TDK je predvidenih 12 milijonov, za stroške financiranja pa 32 milijonov evrov. I nvesticija bo financirana z različnimi viri. Največji del naj bi pomenil kapitalski vlo žek Slovenije, višina katerega pa bo odvisna od morebitne participacije druge zale dne države. Skupna višina kapitala je ocenjena na 522 milijonov evrov, od česar bo 122 milijonov Slovenija vložila iz pobranega pribitka k cestnini za tovorna vozila. Gre za namenski pribitek na vozila, težja od kilogramov, na določenem avto cestnem koridorju; 200 milijonov evrov bo država plačala iz proračuna. V primeru sodelovanja zaledne države bo ta prispevala dodatnih 200 milijonov kapitala, v na sprotnem scenariju bo ta delež pokrila Slovenija iz državnega proračuna. D odatna sredstva bo prek nepovratnih sredstev namenila Evropska unija, in sicer 250 milijonov evrov, enak znesek bo prišel iz posojil mednarodnih finančnih institu cij in SID banke. Komercialne banke bodo dale še 167 evrov posojil, šest milijonov evrov pa bodo pridobili prek povišane uporabnine za uporabnike železniških prog v slovenskem jedrnem omrežju, ki jih bodo zbrali med gradnjo. 24

25 Kanal A, Svet - 18: Ponedeljek Trajanje: 01:00 1 / 1 Ponudbo oddal le Kolektor CPG KANAL A, , SVET, 18:20 NUŠA LESAR (voditeljica) Primorski odsek drugega tira med Črnim Kalom in Koprom bo, kot kaže, gradil domači gradbinec Kolektor CPG, ki je družbi 2TDK tudi edini oddal ponudbo. Konzorcij Kolektorja v sodelovanju s turškim podjetjema Yapi Merkezi in Özaltin bi odsek od Črnega Kala do Kopra zgradil za 224,7 milijona evrov. 2TDK bo zdaj izvedel prevetritev ponudbe načrtujejo pa, da bi pogodbo za glavna gradbena dela na največjem infrastrukturnem projektu v državi. Lahk podpisali še ta mesec, oziroma v začetku prihodnjega. Dela pa naj bi se začela maja. Projekt naj bi bil po napovedih dokončan do konca leta 2025, tako da bi bila nova proga v uporabo predana leta In kako bodo v 2TDK zagotovili, da se bo finančno projekt, ne bo napihoval? PAVEL HEVKA (direktor 2TDK) Zelo jasno bom povedal, ne že v fazi projektiranja, mi smo upoštevali vse nevarnosti, ki tam pretijo zaradi kraških jam. Glede na situacijo, ki je v okolici, torej mi smo gradil tam avtocestne predore in se ve koliko je približno kraških pojavov. Naredili smo predgradnjo, nešteto vrtin in to je vse že v tej osnovni ponudbi vkalkulirano. Lahko je celo pogodba nižja kot napovedujemo. 25

26 Radio Slovenija 1, Danes do 13-ih - 13: Ponedeljek Trajanje: 03:00 1 / 1 Urad za seizmologijo pripravil novo karto potresne nevarnosti Slovenije RADIO SLOVENIJA 1, , DANES DO 13-IH, 13:11 TOMAŽ POLAK (voditelj) Urad za seizmologijo Agencije Republike Slovenije za okolje je pripravil novo karto potresne nevarnosti Slovenije, ki bo zamenjala zdaj veljavno karto izpred dveh desetletij. Karta bo pomembna predvsem za projektante in gradbenike, ki bodo morali nove podatke upoštevati pri načrtovanju stavb. Kaj prinaša nova karta, ki je sicer še v postopku za spremembo zakonodaje, je preverila Mariša Bizjak. MARIŠA BIZJAK (novinarka) Nova potresna karta Slovenije ne pomeni večje potresne nevarnosti, imamo le več podatkov in znanja, poudarja Barbara Šket Motnikar z Urada za seizmologijo. BARBARA ŠKET MOTNIKAR (Urad za seizmologijo) Smo postavili veliko novih potresnih opazovalnic. Opazovalnice merijo kakšen pospešek tal nastane ob potresih. Še en pomemben razlog za spremembe smo imeli z Geološkim zavodom večletni projekt v katerem so opredelil, kje v Sloveniji so potresni prelomi. Namreč vse do zdaj tudi v uradni karti smo nevarnost ocenjevali izključno na tem, kje so bili v preteklosti potresi. Zdaj imamo pa vedenje tudi kje so prelomi in lahko pač predpostavljamo, da bodo potresi tudi tam, kjer jih v preteklosti sicer niso zaznali, so pa prelomi. MARIŠA BIZJAK (novinarka) V Sloveniji in okolici kar 89 prelomov, v zahodnem delu je najbolj izrazit dinarski pas od Tolmina do Postojne. BARBARA ŠKET MOTNIKAR (Urad za seizmologijo) Tukaj je pač idrijski prelom, ravenski prelom, vemo da sta bila aktivna v zgodovini, recimo idrijski potres iz 16. stoletja, potem potresa v Posočju '98 leta Drugače če gremo pa tale pas delati čist ob meji z Italijo vse do Kopra pa tudi potem malo na vzhod, tukaj se pa vrednosti niso kaj dosti spremenile. MARIŠA BIZJAK (novinarka) Prav tako ne za Ljubljano. Na severovzhodnem delu Slovenije so se vrednosti celo zmanjšale, najbolj so se povečale v Beli krajini. Spremenjene vrednosti pospeškov tal pa bodo vplivale tudi na spremembe zakonodaje pri projektiranju stavb. BARBARA ŠKET MOTNIKAR (Urad za seizmologijo) Če je tukaj večja vrednost pospeška kot na stari karti to še ne pomeni, da bo gradnja bistveno dražja. Se bo pač spremenila, gradbena stroka mora zdaj preučiti kaj morajo spremeniti, ampak ne vemo pa kaj bo to v resnici pomenilo za investitorja. MARIŠA BIZJAK (novinarka) Postopek za spremembo običajno traja od pol do enega leta. 26

27 Večer Torek Stran: 6 Površina: 548 cm 2 1 / 2 DRUGI TIR Tudi odsek Črni Kal-Koper bi gradil Kolektor Konzorcij Kolektorja s turškima podjetjema Yapi Merkezi in Ozaltin bi kot edini ponudnik ta odsek zgradil za 224,7 milijona evrov. Drugi tir naj bi bil končan konec leta 2025 Srečko Klapš Družba nančno ponudbo za gradnjo 2TDK je včeraj do roka oddaje prejela le fi- drugega tira Koper-Divača na odseku med Črnim Kalom in Koprom od konzorcija pod vodstvom domačega gradbenega podjetja Kolektor CPG. Ta je v sodelovanju s turškima podjetjema Yapi Merkezi in Ozaltin oddal ponudbo v vrednosti 224, evrov brez DDV. Ker je bila limitirana vrednost za dela na primorskem odseku drugega tira 230,7 milijona evrov, je ponudba veljavna, so še sporočili iz družbe 2TDK, ki bo v naslednjih dneh preverila ponudbo. Pavle Hevka, generalni direktor 2TDK, je bil včeraj nad zgolj eno oddano ponudbo presenečen, je pa prepričan, da je družba projekt sposobna zgraditi. Ocenjujejo, da je ponudbo mogoče pregledati v enem tednu. Spomnimo, da je Kolektorjev konzorcij pred dnevi oddal tudi najugodnejšo ponudbo za gradnjo drugega tira na kraškem odseku od Divače do Črnega Kala, in sicer za 403,6 milijona evrov. Tako je ponudil za 60 milijonov evrov nižjo ceno od konzorcija avstrijskega Strabaga v sodelovanju z nemškim podjetjem Ed Ziiblin in turško družbo Gulermak Agir, ki je znašala 463,5 milijona evrov. Cena glavnih gradbenih del na drugem tiru bo tako nekaj več kot 625 milijonov evrov (brez DDV), kar je manj od prvotnih ocen okoli 700 milijonov evrov. Hevka je ob tem pojasnil, da mora odločitev za prvi sklop del potrditi še nadzorni svet, nato jo bodo predvidoma jutri, v sredo, tudi objavili. Cengiz: "Del ni mogoče realizirati v predvidenem proračunu in Projektno podjetje 2TDK je usposobljenost za času" sicer sodelovanje v drugi fazi javnih naročil za gradbena dela na odsekih nove železniške povezave med Divačo in Črnim Kalom ter med Črnim Kalom in Koprom priznalo še turškemu Cengizu, a ta ponudbe ni oddal za nobenega od dveh odsekov. Včeraj so iz Cengiza pojasnili, da njihove izkušnje s podrobnimi pripravami in analizami kažejo, da del ni mogoče realizirati v okviru predvidenega proračuna in časa, kot je projekta zastavil 2TDK, zato ponudbe niso oddali. Hevka je na tiskovni konferenci še pojasnil, da bi lahko 2TDK, če Kolektor CPG ne bi bil sposoben zgraditi prvega odseka na drugem tiru, nominiral drugega ponudnika, torej Strabag. Ker pa je konzorcij pod vodstvom domačega gradbinca edini, ki je oddal ponudbo za drugi sklop, bi morali, če bi Kolektorju spodletelo, razpis "Po ponoviti. dveh desetletjih bomo začeli gradnjo drugega tira oziroma tira med Divačo in Koprom. Ocenjujemo, da bo slavnostni podpis pogodbe konec marca oziroma v začetku aprila. Sledili bosta uvedba v delo in težko pričakovana gradnja, ki bi se lahko začela že maja," je še napovedal Hevka in dodal, da bodo dela na Divačo in Koprom končana leta 2025, po novem tiru lahko vozili že leta drugem tiru med tako da bi vlaki Hevka je še napovedal, da si prizadevajo, da bi bil drugi tir v prihodnosti dvotiren, in da o tem že potekajo pogovori z ministrstvom za infrastrukturo in Direkcijo RS za infrastrukturo. "Lahko povem, da so zelo naklonjeni, da se spremeni zakonodaja in da 2TDK dobi pooblastilo za gradnjo dvotirnosti," je dodal. 27

28 Večer Torek Stran: 6 Površina: 548 cm 2 2 / 2 Aprila še tretji sklop razpisov Hevka je predstavil tudi dela na premostitvenem objektu v dolini Glinščice, ki po njegovem potekajo zelo dobro, ob hkratnih prihrankih, saj so zaradi spremembe konstrukcije objekta privarčevali 440 tisoč evrov, za ta denar pa bodo zgradili portala ena in dve. Medtem je v zaključni fazi tudi gradnja dostopnih cest, kjer pa so naleteli na težave z debelino asfaltnih plasti oziroma so ugotovili odstopanja pri debelini, zato bodo tu odbitki, a točnih zneskov še nima. Napovedal je še novi aneks za dostopne ceste, podražitve pa pripisal geologiji "in morda hitenju pri projektiranju", a o znesku ni govoril. Pojasnil je še, da so opustili prvotni načrt, da bi odpadni material vozili z vlaki v Anhovo. Še ta teden bodo sedli k pogajanjem s podjetjem Salonit Anhovo, material pa bodo deponirali v kamnolomu Črnotiče. Na deponijo Bekovec bodo odvažali material, kot so štori. ilovica, veje in V 2TDK ob tem načrtujejo še tretji sklop razpisov. Razdelili so jih na več delov, prvega bodo objavili aprila skupaj z razpisom za popravilo državnih in občinskih cest. Po dveh desetletjih bomo začeli gradnjo " ;. a 'L, _ V 160 kilometrov na uro bo najvišja hitrost potniških vlakov in 120 kilometrov na uro tovornih. 17 minut bo potovalni čas potniških vlakov, zdaj je 45 minut. 231 vlakov bo lahko vozilo, namesto 90, kot jih vozi zdaj. 274 kilometra znaša dolžina proge, na kateri bo osem predorov. Cena glavnih gradbenih del na drugem tiru naj bi bila 625 ' ' * Vv >-. ' milijonov evrov (brez DDV), kar je manj od prvotnih ocen, ki so se gibale okoli 700 milijonov evrov. Foto: Robert BALEN '-č 4 - / ' 28

29 Dnevnik Torek Stran: 8 Površina: 784 cm 2 1 / 3 NALOŽBE Manj avtomobilov pri novi avtobusni postaji Slovenske železnice bodo razpisale arhitekturni natečaj za novo avtobusno postajo ob Vilharjevi cesti, kar je nedvomno pozitivna odločitev. Pozitivno je tudi to, da se nagibajo k rešitvi brez parkirnih prostorov v podzemnih etažah, saj je že v sklopu poslovne stolpnice, hotelsko-kongresnega centra in zabaviščno-nakupovalnega središča predvidenih kar 2000 parkirnih prostorov. / Peter Pahor V začetku aprila naj bi na Slovenskih železnicah v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor (ZAPS) razpisali arhitekturni natečaj za novo avtobusno postajo, ki ne bo več ob Masarykovi, temveč severno od tirov ob Vilharjevi cesti. Avtobusna postaja bo tako pravzaprav edina stavba bodočega potniškega centra, podobo katere bodo poiskali na javnem arhitekturnem natečaju, saj so na direkciji za infrastrukturo najcenejšega projektanta, ki naj bi sicer upošteval zmagovalno arhitekturno rešitev iz leta 2008, poiskali kar z javnim razpisom, medtem ko komercialni del s poslovno stolpnico, hotelsko-kongresnim centrom in zabaviščno-nakupovalnim središčem snujejo v tujem arhitekturnem biroju, daleč pred očmi javnosti. Verjetno brez podzemnih etaž Na ZAPS smo izvedeli, da si na Slovenskih železnicah prizadevajo za kar se da hitro izvedbo natečaja, zato je predvideno, da naj bi arhitekti rešitve oddali do 20. maja, tako da lahko pričakujemo, da bi se izbrani projektant načrtovanja avtobusne postaje lotil že poleti. Čeprav gre po imenu za avtobusno postajo, pa tako podatki natečaja kot prostorski akt razkrivajo, da gre v prvi vrsti za ogromno garažno hišo. Kar kvadratnih metrov ali več kot 80 odstotkov površin je v kompleksu namenjenih parkirni hiši, medtem ko se bo avtobusna postaja razprostirala na nekaj več kot kvadratnih metrih. V prostoru to po prostorskem aktu pomeni štiri etaže pod zemljo za avtomobile, avtobusna postaja v pritličju kompleksa, tri parkirne etaže nad njo in dve vrhnji nadstropji nad delom kompleksa, kjer so predvidene poslovne, trgovske in gostinske dejavnosti. A na Slovenskih železnicah pravijo, da je to najbolj»razkošna«od variant nove avtobusne postaje s parkirno hišo, ki bi po njihovih ocenah stala kar 80 milijonov evrov. Razumeti je, da se bolj nagibajo k varianti brez podzemnih parkirnih etaž, medtem ko naj bi se o gradnji dveh etaž poslovnih prostorov odločili na podlagi zmagovalne rešitve arhitekturnega natečaja, ki bo vsebovala tudi oceno vrednosti izbrane rešitve.»po naših ocenah pa bi znašala investicija v avtobusno postajo in tri etaže nadzemne parkirne hiše okoli 25 milijonov evrov z DDV. Tu so vključeni vsi stroški tako gradnje kot dokumentacije, torej projektna, investicijska, razpisna dokumentacija, komunalni prispevek, nadzor in vsi drugi stroški,«pravijo v Slovenskih železnicah. Po načrtih bo avtobusna postaja povezana s 125 metrov dolgim potniškim terminalom nove železniške postaje, ki bo dvignjen nad železniškimi tiri, tako da se bodo potniki na perone spuščali iz skupnega prostora, pri tem pa bodo tudi ves čas pod streho. Na Slovenskih železnicah so ob predstavitvi projekta leta 2019 v sklopu avtobusne postaje obljubljali tudi varovano kolesarnico za skoraj 600 koles, medtem ko naj bi parkirna hiša sprejela okoli 500 avtomobilov. Memorandum o gradnji potniškega centra, ki so ga na ministrstvu za infrastrukturo konec lanskega leta podpisali z Mendoto Invest, investitorjem v komercialni del projekta, Slovenskimi železnicami in ljubljansko občino, je predvideval, da bi avtobusno postajo s parkirno hišo gradili v javno-zasebnem partnerstvu. Zamisel je bila, da bi Mendota Invest v zameno za gradnjo kompleksa dolgoročno upravljala parkirna mesta, in čeprav tudi pod Mendotinim delom kompleksa ne manjka parkirnih površin, v Slovenskih železnicah pravijo, da sodelovanje z zasebnim partnerjem še vedno ni izključeno. Masarykova bo gotovo štiripasovna S selitvijo avtobusne postaje na Vilharjevo cesto se bodo na Masaiykovi sprostile zelo velike površine, ki so v zazidalnem načrtu predvidene predvsem za avtomobilski in javni potniški promet. Mere so glede na današnje razmere težko predstavljive, saj naj bi se profil Masaiykove ceste med Dunajsko cesto in Maistrovo ulico razširil na skoraj 37 metrov. Uredili naj bi štiripasovnico s širokimi pločniki in kolesarskimi stezami, z zelenico na sredini ter drevored ob robu vozišča, skoraj sedem metrov pa je rezerviranih tudi za tramvaj. Kot smo že pisali, naj bi na ljubljanski občini načrtovali bolj varčno različico brez koridorja za tramvaj, a odločitve o tem še ni. Na občini pravijo zgolj, da je njihov cilj najti»prometno ureditev, ki bo dolgoročno zagotavljala ustrezno varnost in pretočnost mestnega prometa, torej da bo zagotovljeno ustrezno udobno vodenje motornega, kolesarskega, peš in vseh vrst javnega potniškega prometa, ter jo bo mogoče zgraditi v razumnem roku«. x Po naših ocenah bi investicija v avtobusno postajo in tri etaže nadzemne parkirne hiše znašala okoli 25 milijonov evrov z DDV. V to so vključeni vsi stroški tako gradnje kot dokumentacije. Slovenske železnice 29

30 Dnevnik Torek Stran: 8 Površina: 784 cm 2 2 / 3 mb* *! CkU to.; r ' l3i ' vsn - jf ' S )ft m **&HKU!i,,. y- -y3fe!!!l V,%*(.g ffg MiM *IPilŠPik <w r f 1 29 imjggj J - MtfjggQ Obstoječa avtobusna postaja zavzema večji del Masarykove ceste ob železniški postaji. O Tomaž Skale w«t*t CIM 30

31 Dnevnik Torek Stran: 8 Površina: 784 cm 2 3 / 3 Območje zazidalnega načrta za Potniški center Ljubljana PODATKI MOL s i,išina il železniška postaja s tirno infrastrukturo 28 avtobusna postaja z garažno hišo 23 - trgovsko-zabaviščni kompleks s hotelom 100 poslovno " neuresničen projekt sodne palače 41,5 \' bodoča poslovna stavba - investitor Corwin 24 realiziran projekt Situla 72 projekt Veletekstil - DUTB išče kupca 72 Za zdaj je na območju zazidalnega načrta za ljubljanski potniški center uresničen le poslovno-stanovanjski projekt Situla ob izteku Vilharjeve ceste. 31

32 Dnevnik Stran: 1 Površina: 133 cm 2 1 / 1 LJUBLJANA / NALOŽBE Nova avtobusna postaja bo imela parkirno hišo Torek Podobo nove avtobusne postaje ob Vilharjevi cesti bodo izbrali na arhitekturnem natečaju, ki naj bi bil končan do poletja. V Slovenskih železnicah se nagibajo k bolj racionalni rešitvi brez podzemnih garažnih etaž, kar bi bistveno pocenilo naložbo, ki bi bila tudi bolj trajnostna. Po načrtih bo nova avtobusna postaja povezana s potniškim terminalom železniške postaje. / Peter Pahor Kot kaže, bo nova ljubljanska avtobusna postaja s parkirno hišo edina stavba v okviru novega potniškega centra, ki bo predmet javnega arhitekturnega natečaja. Na Zbornici za arhitekturo in prostor naj bi ga objavili v začetku prihodnjega meseca, arhitekti pa bodo imeli čas za oddajo rešitev do 20. maja. Če ne bo zapletov, bodo projektanti začeli delati že poleti. Pri Slovenskih železnicah ocenjujejo, da jih bo naložba stala 25 milijonov evrov, če ne bodo zidali štirih podzemnih parkirnih etaž in dveh etaž na vrhu kompleksa, kjer so lahko po zazidalnem načrtu poslovni prostori, trgovske in gostinske dejavnosti. Če bodo projekt zidali v velikosti, predvideni v prostorskem aktu, bo stal več kot 80 milijonov evrov. Po načrtih bo avtobusna postaja povezana s 125 metrov dolgim potniškim terminalom nove železniške postaje, ki bo dvignjen nad železniškimi tiri, tako da se bodo lahko potniki na perone spuščali s skupnega prostora, pri tem pa bodo ves čas pod streho. Slovenske železnice so ob predstavitvi projekta leta 2019 obljubljale tudi varovano kolesarnico za skoraj 600 koles, parkirna hiša pa naj bi sprejela okoli 500 avtomobilov. Še vedno naj bi bila v igri tudi možnost, da bi avtobusno postajo gradili v javno-zasebnem partnerstvu. x Vež O 8 32

33 Finance Torek Stran: 12 Površina: 789 cm 2 1 / 2 Drugi tir: na začetku je bilo 15 konzorcijev, na koncu Kolektor skoraj brez konkurence Turški Cengiz ponudbe ni oddal zaradi prenizkih limitiranih cen; glavni projektant odseka proge med Divačo in Črnim Kalom ocenjuje, da so ponujene cene realne in v skladu z razmerami na tjrgu VASILU KRIVEC, JURU SlMAC Konzorcij treh podjetij, na čelu katerega je Kolektor CPG, drugi dve podjetji sta turška Yapi Markezi in 6 zal trn, bo skoraj gotovo gradil celoten drugi tir, vrednost gradnje pa bo 630 milijonov evrov brez davka na dodano vrednost 2TDK je objavil, da so za izvedbo drugega sklopa drugega tira med Koprom in Kalom dobili le Črnim eno ponudbo. Vrednost te ponudbe že omenjenega konzorcija je znašala nekaj manj kot 225 milijonov evrov, kar je bilo za okoli pet milijonov evrov manj od predvidene investicijske vrednosti, zato je ponudba veljavna. Gre za 12 kilometrov dog odsek, na katerem bo treba zgraditi osem predorov, med katerimi bo najdaljši dolg dobrega 3,8 kilometra, imel bo tudi približno enako dolgo servisno cev. Že v četrtek pa je bilo bolj ali manj jasno, da bo isti konzorcij gradil prvi sklop, in sicer za okoli 404 milijone evrov. Na ta razpis je prišla še ponudba, ki pa je bila za Strabagova okoli 60 milijonov evrov dražja. Ta odsek bo dolg 15 kilometrov, izvrtati bodo morali dva predora, dolga 6,7 in šest kilometrov, oba bosta imela enako dolgo servisno cev. Cengiz ponudbe ni oddčil zaradi prenizkih cen Medtem ko je bilo presenečenje, da sta za prvi sklop prišli le dve ponudbi, veliko, je novica, daje za drugi odsek prispela le ena ponudba, naravnost odjeknila. Strabag do zdaj še ni pojasnil, zakaj za drugi odsek železniške proge niso oddali ponudbe, njihove odgovore še čakamo, prav tako čakamo na odgovore, ali se bodo pritožili proti izboru izvajalca za gradnjo za prvi sklop. Je pa razloge, zakaj ponudbe ni oddal niti za prvi niti za drugi sklop, v sporočilu za javnost pojasnil turški Cengiz. Zapisali so, da na javna razpisa niso oddali ponudbe, ker so njihove analize pokazale, da bi gradnja obeh odsekov zahtevala dodatna sredstva in čas.»naše podjetje je organizacija, ki svoje ponudbe oddaja v skladu s proračunom in roki, ki jih določijo naročniki. Ne poslujemo na način povišanja stroškov po podpisu razpisne pogodbe. Predvsem pa sprejemamo načelo nadaljevanja dejavnosti, ne da bi naročniku in s tem javnosti nalagali dodatno finančno breme,«so še sporočili iz Cengiza. Projektant ocenjuje, da ponujene cene odsevajo položaj na trgu To Cengizovo sporočilo - isto njihovo mnenje, sicer neuradno, se je pojavilo že prejšnji teden po odpiranju dveh ponudb za prvi odsek -je sprožilo veliko vprašanj o tem, ali se lahko drugi ter zgradi za omenjeni znesek in koliko neupravičenih aneksov lahko pričakujemo. Za mnenje o primernosti cen gradbenih del drugega tira smo vprašali vodjo projekta za prvi sklop Anja Žigona, ki nam je povedal, da konkretnih ponujenih cen za gradnjo drugega tira ne more komentirati, vendar ponujene cene za gradnjo odsevajo razmere na trgu.»projektanti izračunamo nevtralno ceno, kije v tem primeru temeljila na izkušnjah iz predorov Karavanke in Pekel,«nam je povedal Žigon ter dodal, da so ponujene cene pri podobnih primerih večinoma od pet do 15 odstotkov nižje od ocenjenih vrednosti. Toliko od limitirane cene znaša tudi odstopanje ponujene cene za gradnjo prvega sklopa, kije tehnično precej zahtevnejši od drugega, saj je na območju Krasa, kjer lahko pričakujemo kraške pojave. Izvajalci pri oddaji ponudb upoštevajo svoje komercialne interese in izhodišča, svojo zasedenost in zmogljivosti, sinergije, lokalne danosti, zelo pomembna je tudi želja po pridobitvi referenc za gradnjo predorov. Po Žigonovem mnenju je treba upoštevati, da ima Kolektor partnerja iz Turčije, ki lahko zagotovita nižje cene delovne sile. Kolektor lahko logistično in organizacijsko podpre celotno operacijo, pri čemer ima v bližini lastne kamnolome in betonarne, pozna trg ter ima dobre odnose z dobavitelji. Direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS Gregor Ficko pa nam je glede ponujenih cen odgovoril, daje investicijski program, ki gaje za gradnjo drugega tira sprejela vlada, za okoli 30 odstotkov prenapihnjen. Odgovora, ali bo izvajalec pogodbena dela opravil za ceno, ki jo je ponudil, nam ni dal, poudarja pa:»pogodbene zahteve so jasne, 2TDK naj podpiše z izvajalcem, vsa dela pa bo nadzoroval DRI, poleg tega bo zaradi financiranja Evropske unije tudi mednarodni supernadzor.«na začetku 15 konzorcijev, ponudbo sta na koncu oddala le dva Sprva se je za glavna gradbena dela za drugi tir potegovalo 15 gradbenih konzorcijev, od teh je bilo šest kitajskih. Na 2TDK so postopek izbora peljali v dveh fazah, najprej so na podlagi prijav presojali usposobljenost gradbincev, v drugi fazi so sledile finančne ponudbe. Država in 2TDK sta potencialno konkurenco dodobra skrčila že v prvi fazi: najprej z zakonodajo, kije omogočila izločitev kitajskih gradbincev. Nekaterim gradbincem 2TDK ni priznal sposobnosti za gradnjo.na koncu so v igri ostali konzorciji Kolektorja, Strabaga in turškega Cengiza, ki gradi drugo cev predora Karavanke. Kolektor na drugem tiru dobil skoraj vse druge posle Kolektor je zmagal na razpisu za gradnjo dostopnih cest za drugi tir in za gradnjo izvlečnega tira. Zadnja dva posla bosta dražja od prvih ocen, pri njiju so bili namreč sklenjeni trije aneksi, več v članku Tretji aneks in nov posel za Kolektor na drugem tiru. Pred kratkim je bil Kolektor CPG izbran kot najugodnejši ponudnik na razpisu za»ureditev območja Bekovec z nasipavanjem viškov izkopnega materiala, nastalega pri gradnji drugega tira železniške proge Divača-Koper«. Kolektor je dela pripravljen opraviti za evrov (brez DDV). 3,5 milijona Posel mu je iz rok spolzel le pri gradnji objektov za prečkanje Glinščice, kjer je bil po številnih zapletih oddan konzorciju pod vodstvom Markomark Nivala. Posel je brez DDV vreden nekaj več kot osem milijonov evrov. Pogodbi bi lahko podpisali že konec tega meseca Postopki za izbor izvajalca in podpis pogodbe bodo zelo verjetno kratki. Generalni direktor 2TDK Pavle Hevka je na novinarski konferenci objavil, da bodo izbor izvajalca za prvi del gradnje železniške proge objavili že v sredo, za drugi del pa proti koncu prihodnjega tedna, vendar mora še obe odločitvi potrditi nadzorni svet 2TDK. Zapletov pri izboru izvajalca ne pričakuje, zato napoveduje, da bodo pogodbo z izbranim izvajalcem lahko podpisali do konca marca ali v začetku aprila:»za prvi odsek bi se lahko Strabag kot drugi in neizbrani ponudnik pritožil, za drugi odsek pa pritožb ne bo, saj ponudbe oddal nihče drug kot Ičolektorjev konzorcij,«je povedal Hevka. ni 33

34 Finance Torek Stran: 12 Površina: 789 cm 2 2 / 2 Finančni načrt in virt financiranja drugega tira t f - - Po finančnem načrtu za gradnjo celotnega drugega tira, ta bo končan leta 2025, v uporabo bo dan leto pozneje, so predvideni stroški gradnje 1,15 milijarde evrov. Pri tem je projektiranje v BIM stalo 17,5 milijona evrov, celotna gradnja dostopnih cest pa bo na koncu stala okoli 16 milijonov evrov, pri čemer je bila prvotna pogodba sklenjena za 1 1,9 milijona evrov, vgradnja opreme pa bo stala še dodatnih 140 milijonov evrov. Za operativne stroške delovanja 2TDK je predvidenih 12 milijonov, za stroške financiranja pa 32 milijonov evrov. Anjo Žigon, vodja projekta za prvi sklop: Gregor Ficko, Zbornica gradbeništva in industrije >l"ti sv, gradbenega materiala pri * GZS:»Vlada Je preveč,? **, *' *i. ' napihnila investicijski * > 14- rtri»ni., ss rtsrfnio A, * ', - it > d Investicijabo financirana z različnimi viri. Največji del naj bi pomenil kapitalski vložek Slovenije, višina katerega pa bo odvisna od morebitne participacije druge zaledne države. Skupna višina kapitala je ocenjena na 522 milijonov evrov, od česar bo 122 milijonov Slovenija vložila iz pobranega pribitka k cestnini za tovorna vozila. Gre za namenski pribitek na vozila, težja od kilogramov, na določenem avtocestnem koridorju; 200 milijonov evrov bo država plačala iz proračuna. V primeru sodelovanja zaledne države bo ta prispevala dodatnih 200 milijonov kapitala, v nasprotnem scenariju bo ta delež pokrila Slovenija iz državnega proračuna. Dodatna sredstva bo prek nepovratnih sredstev namenila Evropska unija, in sicer 250 milijonov evrov, enak znesek bo prišel iz posojil mednarodnih finančnih institucij in SID banke. Komercialne banke bodo dale še 167 evrov posojil, šest milijonov evrov pa bodo pridobili prek povišane uporabnine za uporabnike železniških prog v slovenskem jedrnem omrežju, ki jih bodo zbrali med gradnjo. Slovensko-turški konzorcij - Kolektor CPG, Yapi Markezi in Čzaltm - je oddal najugodnejši ponudbi za gradnjo prvega in drugega sklopa železniške povezave med Divačo in Koprom Skupna ponujena vrednost opravljenih gradbenih del je brez DDV nekaj manj kot 630 milijonov evrov, kar pomeni okoli 25 milijonov evrov na kilometer. 34

35 Radio Slovenija 2, Val : Ponedeljek Trajanje: 04:00 1 / 2 Pitna voda RADIO SLOVENIJA 2, , VAL 202, 13:30 ROK KUŽEL (voditelj) Jutri bo kot rečeno v državnem zboru zasedal odbor za infrastrukturo, okolje in prostor, ki bo obravnaval tudi predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah. Vlada po skrajšanem postopku parlamentu predlaga spremembe s katerimi bi kot so na današnji novinarski konferenci opozorili okoljevarstveniki in zdravniki zaradi parcialnih ekonomskih koristi naše vodne vire vključno s pitno vodo izpostavili posegom z negativnim vplivom na naravo, okolje in zdravje ljudi. Vlada torej predlaga izjeme, ki bi dopuščale proizvodnjo z nevarnimi snovmi na vodovarstvenih območjih, Miha Stegel iz civilne iniciative Danes. MIHA STEGEL (Civilna iniciativa Danes) V našem primeru bi to lahko tudi pomenilo legalizacijo za nas nezakonitih, po našem mnenju nezakonitih praks, v osrednji soški dolini. Druga velika sprememba pa je v bistvu dovoljena gradnja marsikaterih objektu po gradbenem zakonu na obalnem in pri obalnem pasu, kar pa je seveda popolnoma tudi nesprejemljivo. ROK KUŽEL (voditelj) Prof dr. Metoda Dodič Fikfak pravi da največjo nevarnost predlaganih sprememb predstavljajo nesreče, ko bi onesnažena voda prehajala v podtalnico in pitno vodo. METODA DODIČ FIKFAK (predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa pri UKC Ljubljana) Tako, da mislim, da smo imeli zelo veliko že v zgodovini teh primerov, ko se nam je to zgodilo in se nam dogaja, ko se trudimo, da bi nekako dobili spisek karcinogenov, ki se uporabljajo v naši proizvodnji, še tega nimamo. Kako bomo potem lahko preprečili, da se zgradi nek objekt in da se mu ne zgodi predvsem, da se mu ne zgodi nesreča in seveda to pride v vodo. ROK KUŽEL (voditelj) Hkrati pa so legalizirala določene zadeve. METODA DODIČ FIKFAK (predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa pri UKC Ljubljana) Seveda. Hkrati na žalost se najverjetneje, tako pravijo pravniki legalizira nekatera obstoječa stanja, ki so že zdaj, govorim o posledicah v bistvu kriminalno zgledajo, a veste v 21. stoletju si predstavljat, da imaš zajetje pitne vode tem kjer se dogajajo odplake, da imaš koncentracije snovi v vodi take kot so značilne za industrijsko vodo, to pravzaprav za razviti svetniki nepojmljivevga. ROK KUŽEL (voditelj) Predsednik društva Ekokrog Uroš Macerl pa opozarjam na to kako ponosni smo na dejstvo, da imamo pravico do pitne vode zapisano v ustavi. UROŠ MACERL (Eko Krog) V Sloveniji je logično in samoumevno, da nam na pipi priteče zdrava, pitna voda in danes se s to spremembo, predlagano spremembo zakona, kjer bi mi dovolili, da na vodnih virih lahko izjemoma gradimo tudi objekte kjer se uporabljajo neverne snovi in naprej na nek način spustimo duh iz steklenice in samo vprašanje časa je kdaj bo prihajalo še do večjih nesreč do kateri že zdaj prihaja kljub tem zakonom. Če se to uzakoni trdim, da ta samoumevnost tega, da v Sloveniji tega da na pipah priteče pitna voda v bistvu lahko ostane samo še lep spomin. In jaz mislim, da se je treba še kako, še kako, potruditi in odreagirat vsak Slovenec posebej, to je problem vsakega Slovenca posebej. ROK KUŽEL (voditelj) Mislite, da gre za neustavne spremembe? UROŠ MACERL (Eko Krog) 35

36 Radio Slovenija 2, Val : Ponedeljek Trajanje: 04:00 2 / 2 Ja, lejte jaz mislim, da ja, že sam postopek je speljan po moje nepravilno. Ne moreš takšnega postopka peljati po skrajšanem postopku. Vse ključne spremembe, ki so jih naknadno dali z amandmaji so se vložile šele po končani javni obravnavi in vse to da seveda slutiti da gre za en umazan načrt, kjer bi se spet z nekimi interesi kapitala očitno radi legalizirali neke stvari, ki so ali nelegalno sedaj funkcionirajo ali pa da bi se nek kapital, ki očitno ima neki interes na teh vodovarstvenih območjih spravilo v določene investicije na mestih kjer mu ni mesta. ROK KUŽEL (voditelj) Ob koncu še spomnimo kaj med drugim piše v 70.a členu ustave, vsakdo ima pravico do pitne vode. Vodni viri so v javno dobro v upravljanju države. Vodni viri služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev in v tem delu niso tržno blago. Upamo, da na ta člen niso pozabili tudi poslanci. 36

37 Varcevanje-energije.si Ponedeljek, 18: / 3 Gradnja hiše - je gradnja nizkoenergijske dražja od klasične Prispeval UR Objavljeno 15 Julij 2020 Koliko stane gradnja hiše - nizkoenergijske v primerjavi s klasično, za kakšno nizkoenergijsko hišo naj se odločim, kateri gradbeni material izbrati, kakšni so prihranki in kolikšno vlogo igrajo klimatske razmere gradbene parcele? Danes mora biti vsaka novozgrajena hiša nizkoenergijska, zato se morda raje osredotočimo na zelo dobro nizkoenergijsko hišo, katere poraba energije za ogrevanje je bližje vrednosti 15 kwh/m2 površine. Da bi dosegli tako nizko porabo energije, se največ pozornosti posveča predvsem odlični izolaciji, ki je že v osnovi najpomembnejša pri gradnji tovrstnih hiš. Dobra nizkoenergijska hiša je lahko izgrajena z nosilno konstrukcijo, ki v osnovi služi kot izolacija Osnovna nosilna konstrukcija stavbe je lahko izvedena v najmanjši možni debelini skladno s predpisi ne glede na izolativnost materialov, zadostna izolativnost je namreč v veliki meri zagotovljena z namestitvijo primerne, običajno zelo debele (>20 cm) izolacije na zunanjih obodnih zidovih hiše. Lahko se odločite za osnovno nosilno konstrukcijo, ki je dovolj izolativna, da doseže standard nizkoenergijske gradnje hiše in ne potrebujete dodatne toplotne izolacije na zunanjem zidu, ali pa potrebuje le relativno tanek sloj. Nastavitev piškotkov 37

38 Varcevanje-energije.si Ponedeljek, 18: / 3 Ytong toplotna izolacija iz porobetona Ne obstaja veliko gradbenih materialov, ki ustrezajo kriteriju izolativnosti in nosilnosti hkrati, ter s tem omogočajo izvedbo enoslojnega zunanjega zidu v nizkoenergijski gradnji brez dodatne izolacije. Takšen material je naprimer porobeton Ytong. Velik vpliv na ceno gradnje nizkoenergijske hiše ima predvidena poraba energije Manjša je projektirana poraba energije po kvadratnem metru, višji bodo stroški gradnje, torej se bodo približali ceni po kvadratu. To pomeni, da bo cena gradnje hiše, manjše zelo dobre nizkoenergijske s 130 m2 površine dosegla okrog Klasična nizkoenergijska hiša iste velikosti bi stala približno Razlika je precejšnja, vendar pa si lahko del stroškov gradnje zelo dobre nizkoenergijske hiše povrnemo s pridobitvijo subvencije ter seveda manjšo porabo energije v prihodnosti. Razlika v investiciji z upoštevanjem subvencije naj bi se povrnila v približno 20 letih, kar je gledano na celotno življenjsko dobo hiše, v resnici zelo hitro. Gradnja hiše s porobetonom Ytong ima številne pomembne prednosti Porobeton Ytong je od nekdaj znan po izolativnosti, zato ni čudno, da ga pogosto najdemo v projektih varčnih hiš. Vsak od navedenih načinov ima svoje prednosti in slabosti, stroške gradnje pa je potrebno izračunati na podlagi dejanskih podatkov. Seveda pa priporočljivega standarda nizkoenergijske ali pasivne hiše ne dosežemo le z gradnjo optimalno izoliranih zidov in strehe, pač pa moramo upoštevati še lokacijo hiše, orientacijo na parceli, oblikovni faktor, stavbno pohištvo, ter sistem ogrevanja. V primerjavi z začetki nizkoenergijske in pasivne gradnje hiš pred približno 15 leti so cene sistemov in materialov nižje, pa kljub temu še vedno višje od cen materialov, ki jih uporabljamo za gradnjo klasičnih hiš. 38

39 Varcevanje-energije.si Ponedeljek, 18: / 3 Nizkoenergijska hiša je lahko zelo razgibana. Na sliki Ytong hiša Medija. Okvirni stroški gradnje nizkoenergijske hiše v primerjavi z klasično nizkoenergijsko hišo Stroški gradnje hiše, nizkoenergijske hiše so odvisni od samega projekta in vrste materialov. Groba ocena je, da je razlika stroška gradnja hiše - dobra nizkoenergijska hiša je od gradnje klasične nizkoenergijske hiše dražja za nekje 10%. Najdemo lahko tudi ocene stroškov gradnje nizkoenergijske hiše po kvadratnem metru (vir), ki se gibajo od do /m2. Glede na ta izhodišča bi bil strošek gradnje klasične nizkoenergijske hiše (torej minimalni standard po PURES-u) približno /m2. Odstopanja so lahko povezana predvsem s kakovostjo izbranih materialov. Za več informacij o projektiranju nizkoenergijske hiše, pišite na spodnji obrazec 39