DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA"

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA (Primerjava spletnih plačilnih instrumentov za fizične osebe) (Comparison of online payment instruments for consumers) Kandidat: Bezjak Sašo Program: visokošolski strokovni Študijska usmeritev: informacijski management Mentor: dr. Perko Igor Študijsko leto: 2012/2013 Maribor, september, 2012

2 2 PREDGOVOR Namen diplomskega seminarja je primerjati različne spletne plačilne instrumente, saj je v zadnjih letih izbor le teh zelo povečal. Vzrok za to je razvoj spletnega poslovanja in vse večje število spletnih nakupov. Veliko ljudi raje nakupuje od doma, s tem pa prihranijo čas in denar. Pri tem uporabljajo različne spletne plačilne instrumente, ki pa se med seboj tako ali drugače razlikujejo. V drugem poglavju bomo predstavili plačilne sisteme in udeležence. Udeleženci so bistven del plačilnih sistemov, plačilni sistemi pa morajo biti zanesljivi in prilagodljivi. Predstavili bomo evropske plačilne sisteme, in vključenost Slovenije v sistem TARGET2, ki ga pri nas trenutno upravlja Banka Slovenije. Pomemben del plačilnega sistema so tudi plačilni instrumenti, ki se uporabljajo za različna gotovinska in negotovinska plačila. To so posebna položnica, ček, trajni nalog, direktna obremenitev in direktna odobritev. V tretjem poglavju si bomo najprej pogledali kako delimo spletne plačilne instrumente. Predstavili bomo delitev na sisteme lastniških računov in sisteme na osnovi bančnih računov. Nato bomo pogledali katere vrste spletnih plačilnih instrumentov poznamo in jih opisali. Pogledali bomo tudi, na kakšen način omogočajo plačevanje preko spleta. Večina spletnih plačilnih instrumentov uporablja direktna plačila, le plačilne storitve elektronskih bank se opravljajo preko predračuna. V četrtem poglavju bomo opravili primerjavo spletnih plačilnih instrumentov. Pri tem bomo uporabili različne kriterije kot so postopek pridružitve, stroški pridružitve in članarine, stroški plačevanja in varnost. Pokazali bomo v čem se med seboj razlikujejo in v čem so in na kakšen način si med seboj konkurirajo. Poskušali bomo ugotoviti na katere lastnosti spletnih plačilnih instrumentov je pametno biti pozoren in kateri kriteriji nam pomagajo pri izbiri svojega plačilnega instrumenta. Rezultate bomo komentirali in argumentirali. Zahvaljujem se dr. Igor Perku za vso pomoč, podporo in potrpežljivost pri pripravi in nastajanju diplomskega seminarja. Posebna zahvala tudi mojim staršem in starim staršem, ki so mi ob času študija stali ob strani in me podpirali.

3 3 KAZALO VSEBINE PREDGOVOR UVOD OPREDELITEV PROBLEMA, KI JE PREDMET DIPLOMSKEGA DELA NAMEN, CILJI IN TEZE DIPLOMSKEGA DELA PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE DIPLOMSKEGA DELA PREDVIDENE METODE DIPLOMSKEGA DELA PLAČILNI SISTEMI OPREDELITEV PLAČILNIH SISTEMOV UDELEŽENCI PLAČILNIH SISTEMOV EVROPSKI PLAČILNI SISTEMI TARGET EURO STEP SEPA PLAČILNI SISTEMI V SLOVENIJI Reforma plačilnega sistema v Sloveniji Sistem bruto poravnave v realnem času - BPRČ Značilnosti sistema Obdelovanje plačil Omejevanje tveganj Sistem za plačila malih vrednosti TARGET2-Slovenija PLAČILNI INSTRUMENTI Gotovinska in negotovinska plačila Posebna položnica Ček Trajni nalog Direktna obremenitev Direktna odobritev Kreditni in debetni prenosi VRSTE SPLETNIH PLAČILNIH INSTRUMENTOV ZA FIZIČNE OSEBE DELITEV SPLETNIH PLAČILNIH INSTRUMENTOV Sistem lastniških računov Sistem na osnovi bančnih računov VARNOSTNI ELEMENTI PLAČILNE STORITVE ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA SLOVENSKIH BANK Plačilni nalog UPN/SEPA Interni prenos PLAČEVANJE S KARTICAMI Predplačniška kartica Debetna kartica Kreditna kartica E-DENARNICA... 21

4 Direktno plačilo Pošiljanje denarja med računi MONETA INTERNET PRIMERJAVA SPLETNIH PLAČILNIH INSTRUMENTOV PREDSTAVITEV PLAČILNIH INSTRUMENTOV ZA PRIMERJAVO Plačilne storitve elektronskega bančništva NLB Klik Kreditna kartica - Mastercard Visa Electron Moneybookers Paysafecard Moneta Internet PRIMERJALNA ANALIZA SKLEP POVZETEK ABSTRACT LITERATURA KAZALO TABEL Tabela 1 Primerjava spletnih plačilnih instrumentov KAZALO SLIK Slika 1 Sistem lastniških računov Slika 2 Sistem na osnovi bančnih računov Slika 3 Integriran informacijski sistem za elektronsko bančništvo Slika 4 Diagram poteka nakupa z Moneto... 23

5 5 1 UVOD 1.1 Opredelitev problema, ki je predmet diplomskega dela Spletni plačilni instrumenti se uporabljajo za plačevanje najrazličnejših storitev in izdelkov preko spleta. V preteklosti sta bili edini možnosti plačila pri nakupu preko spleta predplačilo in plačilo po povzetju. V zadnjih letih pa so se zaradi različnih potreb kupcev in vse večjega kroga uporabnikov interneta, ki plačujejo preko spleta, vrste plačevanja zelo razširile. Novejša spletna tehnologija in velik napredek v spletni varnosti so omogočili in še naprej omogočajo vedno lažje opravljanje plačilnih storitev z karseda najnižjimi stroški. V diplomski nalogi bomo opisal in primerjal spletne plačilne instrumente, osredotočili pa se bomo na le te iz vidika fizičnega uporabnika. Pri ponudnikih plačilnih instrumentov nas najbolj zanimajo postopek pridružitve, stroški pridružitve in uporabe, varnost ter možnost uporabe. V prvem poglavju bomo opredelili evropske in slovenske plačilne sisteme. V drugem poglavju se bomo osredotočili na plačilne instrumente in njihovo opredelitev, v tretjem poglavju bomo predstavili vrste spletnih plačilnih instrumentov in kakšne storitve nam omogočajo. V praktičnem delu bomo primerjali in opisali nekatere bolj poznane spletne plačilne instrumente, kot so spletni servisi slovenskih bank, plačevanje s karticami, kot tudi tiste novejše, ki se s svojo preprosto uporabo za uporabnika in dobrim marketingom že prebijajo na sam vrh, to so e-denarnice. Ker je konkurenca pri posameznih spletnih plačilnih instrumentov velika, smo si za analizo izbrali ponudnika, ki je na svojem trgu najbolj konkurenčen in razširjen. S primerjavo podatkov bomo poskušali analizirati prednosti in slabosti, analizirati stroške povezane z uporabo, ter pojasniti primernost uporabe določenih spletnih plačilnih instrumentov. 1.2 Namen, cilji in teze diplomskega dela Spletna tehnologija napreduje s svetlobno hitrostjo, število uporabnikov se veča iz dneva v dan, tržni delež spletnih prodajaln pa narašča, zato smo se odločili opraviti primerjavo spletnih plačilnih instrumentov, saj takšna vrsta plačevanja postaja vse bolj standardna. Vsi, ki smo navdušeni uporabniki spletnih tehnologij večino naročil, s tem pa tudi transakcij in plačil, opravimo preko spleta, zato bomo na podlagi raziskanih dejstev, primerjalnih analiz in lastnih uporabniških izkušenj s skoraj vsemi vrstami plačilnih instrumentov, lahko prišli do zanimivih zaključkov. Naši cilji so razložiti in opisati vse definicije povezane s plačilnimi sistemi in instrumenti, opredeliti in opisati spletne plačilne instrumente, kot so plačilne storitve elektronskega bančništva, plačevanje s karticami (predplačniške, debetne, kreditne), e-denarnice in Moneta ter nato opraviti primerjalno analizo na podlagi primerjalnih tabel, v katere bodo za primerjavo vključene različne postavke kot so postopek pridružitve, stroški povezani s pridružitvijo in plačevanjem ter varnost.

6 6 1.3 Predpostavke in omejitve diplomskega dela V diplomskem seminarju bomo primerjali različne spletne finančne instrumente. Predpostavljamo, da bo število ponudnikov storitev spletnega plačevanja še vedno naraščalo, saj je takšna vrsta plačevanja za spletne nakupe zelo praktična in prava konkurenca se šele razvija. S primerjavo in analizo obstoječih ponudnikov bomo lahko videli kakšne storitve nam ponujajo ter s kakšnimi stroški in kako praktični so za uporabo. Omejili se bomo samo na fizične osebe, saj se od pravnih razlikujejo v vseh ključnih dejavnikih kot so postopki in stroški. 1.4 Predvidene metode diplomskega dela Za teoretičen del diplomske naloge bomo uporabili vire iz knjižnice in svetovnega spleta, za praktičen del pa bomo podatke črpali iz spletnih virov ponudnikov spletnih plačilnih instrumentov. Pri teoretičnem delu bomo v diplomski nalogi uporabili deskriptivno metodo. S klasifikacijo in kategorizacijo bomo definirali pojme plačilnih sistemov in instrumentov ter posamezne vrste spletnih plačilnih instrumentov. V praktičnem delu bomo opravili komparacijo različnih spletnih finančnih instrumentov ter njihovih postavk.

7 7 2 PLAČILNI SISTEMI 2.1 Opredelitev plačilnih sistemov Plačilni sistem definirajo vsi postopki in pravila, instrumenti ter standardi, ki se uporabljajo pri izmenjavi finančnih vrednosti med dvema strankama ob poravnavi njunih obligacijskih razmerij. Plačilni sistem je sestavljen iz niza pravil, institucij in tehničnih postopkov za prenos sredstev in je del monetarnega sistema vsake ekonomije (Koma 2001, 6). Na svetu se vsak dan izvede velika količina transakcij, zato je za ekonomski tržni sistem pomembno, da s standardi in pravili vzpostavi varen in zanesljiv plačilni sistem. Pomembno je, da se plačilne sisteme razume in se jim zaupa, saj to vodi do trdnega in stabilnega tržnega gospodarstva. Za plačilne sisteme v sodobnih gospodarstvih je značilno, da se z veliko hitrostjo prilagajajo in spreminjajo. Logarjeva (1998, 23) definira plačilne sisteme kot skupek plačilnih in drugih instrumentov, bančnih postopkov in značilnih mehanizmov za medbančni prenos sredstev, ki skupaj omogočajo kroženje denarja ali opravljanje plačilnih storitev. Plačilni sistemi so ključen del finančne infrastrukture v tržnem gospodarstvu, kjer je organizacija denarnega, bančnega in plačilnega sistema v veliki meri določena glede na potrebe trga, z uradnim nadzorom, ki zagotavlja stabilnost in varnost (Summers 1994, vii). Anko (2002, 43) definira plačilne sisteme kot vitalni del finančne in gospodarske infrastrukture, saj naj bi ključni prispevek k ekonomski uspešnosti dajalo njihovo učinkovito delovanje, ki je posledica varnih in pravočasnih transakcij. Anko meni, da je za finančno stabilnost pomembno takšno oblikovanje in delovanje plačilnih sistemov, da lahko udeleženci obvladujejo tveganje in se problemi enega ne širijo na ostale. 2.2 Udeleženci plačilnih sistemov Med centralno banko in poslovnimi bankami obstajajo osnovne delitve temeljnih bančnih funkcij (Logar 1998, 23): centralna banka ima funkcijo izdajanja gotovine (primarnega denarja) ter uravnavanja celotne količine denarja v obtoku, poslovne banke pa imajo nalogo sprejemanja depozitov in dajanja posojil ter opravljanja z njimi povezanih storitev. Pri poslovnih bankah so najbolj pomembne plačilne storitve, ki jih lahko delimo na gotovinske in negotovinske. Gotovinska plačila potekajo s fizičnim prenosom gotovine med dvema udeležencema. Gotovina gre iz roke v roko brez posrednikov (ibid.). Na drugi strani pa imamo negotovinska plačila, ki se opravljajo preko bank in drugih finančnih institucij, ki delujejo kot posredniki. Prav za negotovinska plačila se morajo banke v medsebojni konkurenci najbolj prilagajati z različnimi plačilnimi instrumenti. Poleg centralne banke, poslovnih bank, plačnikov in prejemnikov plačil ter drugih kreditnih institucij so udeleženci v plačilnem sistemu še institucije, ki povezujejo posamezne dele plačilnega kroga v medbančnem poslovanju obračunske oz. klirinške institucije (ibid., 26). To so mesta za medbančni obračun plačil in služijo za izmenjavo

8 8 plačilnih nalogov med kreditnimi institucijami. Nekatere storitve v plačilnem sistemu še opravljajo pošte in ostala podjetja, pooblaščena za opravljanje plačilnih storitev. 2.3 Evropski plačilni sistemi Vsa svetovna, kot tudi evropska gospodarstva so odvisna od dobrega in zmogljivega plačilnega sistema. Z učinkovitim plačilnim sistemom pa se kaže tudi učinkovitost poslov v tržnem gospodarstvu (Logar 1998, 17). Plačilni sistemi so pomembni za razvoj tržnega okolja in so bistven del finančne infrastrukture v tržni ekonomiji. Po drugi strani pa je pomembno tudi, da razvoj plačilnih sistemov sledi razvoju tržnih okolij, saj v nasprotnem primeru ne izpolnjuje pogojev poslovanja vse bolj zahtevnih uporabnikov tržnega sistema. V Evropi so se najbolj preoblikovali sistemi za plačila velikih vrednosti, s ciljem poenotiti postopke plačevanja, zraven pa zagotoviti zanesljivost in varnost sistema. Tako se je oblikoval sistem TARGET. TARGET je tako imenovani sistem bruto poravnave v realnem času (BPRČ), preko katerega banke obdelujejo plačilne naloge. Vzpostavitev sistema TARGET je bil nujni pogoj za izvajanje skupne denarne politike in za zagotovitev učinkovite poravnave čezmejnih plačil v istem dnevu (Logar 1998, 149). Razvit je bil z namenom, da bi opravljal hitra in zanesljiva plačila v evrih, lajšal vodenje enotne denarne politike in spodbudil združevanje denarnega trga v evrih ter z zagotavljanjem enotne infrastrukture za poravnave in plačila za uporabnike prispeval k združevanju finančnih trgov v Evropi (BSI 2008, 1) TARGET2 Skozi čas je TARGET postal plačilni sistem z največjim prometom v Evropi, vendar se je izkazalo da ima določene strukturne pomanjkljivosti. Tako je kot naslednik pričel z delovanjem TARGET2, ki je prinesel številne prednosti, boljšo učinkovitost in konkurenčnost. Migracija na novi sistem je potekala v štirih skupinah. Slovenija je migrirala skupaj z Avstrijo, Ciprom, Nemčijo, Latvijo, Litvo, Luksemburgom in Malto v prvi skupini. Za razvoj sistema TARGET2 je bil uporabljen modularni pristop. Sistem je sestavljen iz več modulov, vsak od njih pa je zadolžen za izvajanje specifične storitve (ECB 2007, 37): PM modul ali plačilni modul je zadolžen za procesiranje plačil in upravljanje z RTGS računi. Informacijski in kontrolni modul je namenjen uporabnikom storitev in omogoča dostop in upravljanje informacij glede bilanc in plačil. Moduli za domače računovodstvo (Home Accounting Module), moduli za izvajanje odprtih ponudb (Standing Facilities), modul za upravljanje z rezervami (Reserve Management), modul za upravljanje s statističnimi podatki (Static Data Management) in modul za upravljanje z nepredvidljivimi okoliščinami (Contigency Module) so opcijski moduli in so alternativa lastnim aplikacijam bank. Prednosti sistema TARGET2 so (BSI 2008, 3-4):

9 9 plačila poravnava s takojšnjo dokončnostjo v centralnobančnem denarju, s tem pa se izogne tveganju neporavnave med bankami, poravnave potekajo v realnem času in to omogoča prenose visokih zneskov iz ene države v drugo v roku nekaj sekund, pogoj za to pa je, da obe državi sodelujeta v sistemu TARGET2, dolg delovni čas, edinstven sistem, saj bo ob koncu migracije sodelovalo 1000 neposrednih udeležencev, približno bank s podružnicami in podrejenimi družbami pa bo dostopnih preko sistema, obdeluje medbančne direktne bremenitve, omogoča predložitev plačil do pet delovnih dni v naprej, široko dostopna likvidnost in različne možnosti upravljanja likvidnosti (rezervacija, združenje, nadzorovanje toka likvidnosti z določanjem limitov), enotna skupna platforma za dostopanje do centralne banke, izboljšana preglednost poslanih in prejetih plačil ter izboljšana usklajenost funkcij, storitev, tehničnih vmesnikov in cen, sposobnost obvladovati širitev evroobmočja, kar je predhodniku TARGET povzročalo precej težav. Sistem TARGET je s svojo integracijo pustil pomemben vtis na finančne trge v Evropi, saj je svojim uporabnikom zagotovil enotno plačilno infrastrukturo. S široko paleto storitev, ki jih prinaša TARGET2, pa Evrosistem pričakuje še večji napredek. Doprinesel bo k izboljšanju poslovne prakse svojih uporabnikov in to je lahko velika spodbuda za nadaljnjo konsolidacijo EURO1 Plačilni sistem EURO1 je mednarodni plačilni sistem, ki je v lasti zasebnega sektorja. Z 31. decembrom 2001 je v EURO1 sodelovalo 73 bank iz držav članic EU ter iz Avstralije, Norveške, Japonske, Švice in ZDA (ECB 2003, 75). Naloga sistema je poravnava medbančnih debetnih in kreditnih plačil velikih vrednosti v evrih. Sistem dnevno izvede preko plačil, s povprečno vrednostjo 245 milijard evrov STEP2 STEP2 je vseevropski plačilni sistem, ki deluje od leta 2003 in služi izvrševanju domačih in čezmejnih kreditnih plačil SEPA ter za izvrševanje domačih in čezmejnih direktnih obremenitev SEPA (BSI 2006). STEP2 je avtomatski sistem ter preprost za uporabo. Sprejema in pošilja serije plačil in s tem prispeva, da je plačilni sistem stroškovno učinkovit SEPA Projekt SEPA se je začel v maju 2002 s sodelovanjem 42 evropskih bank skupaj s tremi evropskimi združenji kreditnih ustanov in EBA. Osnovni namen in vizija uveljavitve SEPA je zagotoviti storitve plačilnega prometa v evrih občanom in poslovnim subjektom znotraj Evrope in znotraj posamezne države na enak

10 10 način in v okviru istih pravil, ne glede na to, ali gre za čezmejno plačilo ali pa za plačilo znotraj posamezne države (Jamnik 2007, 2). Osnovni cilji SEPA so naslednji (ZBS 2010, 3-4): združitev množice obstoječih nacionalnih shem za kreditna plačila in direktne obremenitve v evrih v enoten niz evropskih plačilnih shem, kar pomeni naravno pot do tega, da postane evro enotna in polno operativna valuta, vzpostavitev SEPA za kartice, kar bo uporabniku plačilne kartice zagotovilo enotno opravljanje kartičnih plačil na celotnem evroobmočju, pospešitev naraščajoče uporabe elektronskih plačilnih instrumentov, v sodelovanju z Evrosistemom vzpostavitev enotnega gotovinskega poslovanja na celotnem evroobmočju, kar med drugim vključuje prevoz, hrambo, zavarovanje in standarde kakovosti gotovine ter na podlagi enotnosti znižuje stroške uporabe gotovine. Za kreditno plačilo SEPA je značilno (NLB 2012c): vsebuje podatek o IBAN (mednarodno številko bančnega računa) plačnika in prejemnika, vsebuje BIC banke plačnika in prejemnika, plačilo je lahko individualno, kjer je vsak plačilni nalog prikazan posebej v breme računa plačnika in v dobro prejemnika pri banki ali pa je plačilo množično, kjer so nalogi v breme plačnika knjiženi v skupnem znesku in z eno transakcijo, v dobro računov prejemnikov pri bankah pa posamično, je elektronsko plačilo, lahko pa se posamezna banka odloči za prejemanje papirnih nalogov, prejemnik plačila je odobren v celotnem znesku plačila, maksimalni čas za odobritev računa prejemnika plačila je 2 dni, plačniku in prejemniku omogoča medsebojno dogovorjen način identifikacije, komunikacija med bankami poteka na podlagi UNIFI XML standarda, zato se SWIFT potrdil več ne prejema. Projekt SEPA je od leta 2008 in vse do danes v migracijski fazi. Sprejeti ga morajo tako uporabniki, kot tudi banke, institucije za poravnavo in kliring ter druge finančne institucije. 2.4 Plačilni sistemi v Sloveniji Reforma plačilnega sistema v Sloveniji Prvi plačilni sistemi so se v Sloveniji oblikovali že leta To je dalo ekonomskim subjektom proste roke pri sprejemanju poslovnih odločitev. Cilje in predpostavke je opredelila Banka Slovenije (Logar 1998, 368): Banka Slovenije je zadolžena za vodenje računov bank, banke in hranilnice vodijo račune pravnih oseb, banka in njena stranka se na podlagi civilno-pravnih odnosov sami dogovorijo za način plačevanja, za najnujnejši pravni okvir plačilnega sistema poskrbi država.

11 11 Tako je dala Banka Slovenije predlog za delitev medbančnega plačilnega sistema na dva podsistema, sistem za plačila velikih vrednosti po načelu bruto poravnave v realnem času in sistem za plačila manjših vrednosti na podlagi neto poravnave. Banka Slovenije je najprej vzpostavila sistem bruto poravnave v realnem času za plačila velikih vrednosti in nujnih nalogov, nato pa sistem žiro kliringa za plačila majhnih vrednosti. Najpomembnejši del plačilnega prometa v državi so plačila velikih vrednosti, ki predstavljajo kar 90% vseh plačil. Ta so glavni element vsakega plačilnega sistema, saj s svojo hitro in zanesljivo poravnavo zagotavljajo učinkovito in varno delovanje denarnih in kapitalnih trgov (Koma 2001, 31-32). Končni cilji reforme plačilnih sistemov (ibid., 33): vodenje transakcijskih računov in ostale tipične finančne storitve se prenesejo nazaj v medbančno okolje, komitent si sam izbere banko, ki bo opravljala plačilno storitev. Tako se odpravi monopol opravljanja plačilnega prometa, plačevanje med bankami poteka preko centralne banke z veljavnostjo dokončne poravnave, delitev plačilnih transakcij na velike, ki se poravnajo preko sistema bruto poravnave in transakcije majhnih vrednosti, ki se poravnajo po opravljenem kliringu, za transakcije na deviznem trgu in trgu kapitala je potrebno razviti sistem za plačilo izročitve oz. plačilo proti plačilu Sistem bruto poravnave v realnem času - BPRČ Značilnosti sistema V sistemu bruto poravnave v realnem času potekata obdelava in končna poravnava prenosa denarnih sredstev v realnem času. Prenosi se poravnavajo posamično, brez pobotanja debetnih in kreditnih postavk. Končna poravnava se zagotavlja največkrat neprestano ali pa tudi občasno, z vnaprej določenim časom periodične poravnave (Logar 1998, 62). Transakcije v BPRČ so poravnane s takojšnjo dokončnostjo. Bruto poravnava pomeni, da je vsako plačilo poravnano posamično Obdelovanje plačil Logarjeva meni (ibid., 66), da v delovanju BPRČ sistemov obstajajo velike razlike, ki izhajajo iz načina izvajanja plačil, kadar banka pošiljateljica nima zadostnega kritja sredstev na svojem računu pri centralni banki. Plačilni nalog lahko sistem zavrne ali zadrži. Če je zavrnjen, ga lahko banka pošiljateljica vnese v poravnalni sistem kasneje, ko je zagotovljeno potrebno kritje na svojem računu. V primeru zadržanja plačilnega naloga, pa so prenosi spet vključeni v poravnavo, ko banka pošiljateljica na svojem računu pri centralni banki zagotovi razpoložljiva sredstva na podlagi vnaprej določenih pravil. Centralna banka lahko posojila bankam zagotavlja na različne načine. Tako vnaprej določi (ibid., 67): znesek posojila, ki ga dodeli med dnevom, metodo, na podlagi katere je posojilo razpoložljivo,

12 12 način zavarovanja z vrednostnimi papirji, pogoje za dodelitev posojila Omejevanje tveganj V plačilnih sistemih obstajajo velika tveganja in razumljivo je da je tveganje največje pri velikih zneskih. K zmanjšanju tveganj pripomorejo sistemi BPRČ. Likvidnostna in kreditna tveganja so spodobni zmanjšati na najnižjo možno raven ali jih celo izločiti. Sistem BPRČ bistveno zmanjšuje potrebo po medbančnem kreditiranju, kar bankam zmanjša verjetnost, da niso zmožne pokriti likvidnostnih primanjkljajev, ki jih povzroča nezmožnost drugih udeležencev v sistemu, da bi pravočasno izpolnili svoje obveznosti v poravnavi. Preprečuje tudi možnosti razveljavitve plačil, ki so v neto poravnalnih sistemih pomemben vir sistemskega tveganja (ibid., 69). Sistem BPRČ tudi omogoča bankam, da si same izberejo čas za izpeljavo denarnih prenosov, zato jim ostaja več časa za obvladovanje plačilne sposobnosti Sistem za plačila malih vrednosti Sistem za prenos plačil malih vrednosti mora biti hiter in zanesljiv, saj to omogoča učinkovito delovanje tržnega gospodarstva. Sistemi za plačila malih vrednosti se v časovnih presledkih vključujejo v sistem BPRČ. Pri plačilih majhnih vrednosti je najpomembneje (Erban in Centrih 1997, 19): omogočiti čim več različnih načinov plačevanja, prosta izbira kreditne institucije oz. posrednika, preko katerega bodo potekala plačila, uveljavljati sodobne elektronske načine plačevanja. Sistemi podpirajo posamična in ponavljajoča plačila. Ponavljajoča so tista, ki se v naprej določenih rokih ponavljajo v določenih zneskih npr. premije življenjskega zavarovanja, računi za elektriko, vodo ali plin, itd.. Posamična plačila pa se pojavljajo ob različnih poslih, vrednosti teh pa so različne. To so vsakodnevni zneski za nakupe blaga in storitev ali poravnava drugih obveznosti do fizičnih in pravnih oseb (Logar 1998, 102). Sistemi za prenose plačil malih vrednosti morajo biti vsestranski in morajo biti sposobni izvajati veliko različnih poslov, zato banke ter druga finančna podjetja razvijajo vrsto različnih konkurenčnih sistemov TARGET2-Slovenija Sistem trenutno upravlja Banka Slovenije. Dovoljuje pa vključitev v sistem TARGET2- Slovenija tudi drugim kreditnim institucijam kot so hranilnice, poslovne banke in Klirinško depotna družba. Taka udeležba pomeni dostop do večine funkcionalnosti sistema. Ostale institucije, ki pa nimajo odprtih poravnalnih računov pri Banki Slovenije, pa lahko sodelujejo v sistemu preko posrednikov. Taki plačilni nalogi se poravnajo v breme oziroma v dobro poravnalnega računa neposrednega udeleženca. Banka Slovenije in druge kreditne institucije so postale udeleženke sistema TARGET2 19. novembra Za prehod na TARGET2 je Slovenija izvedla naslednje spremembe (Podgornik 2007, 28):

13 13 poravnava neto multilateralnih podsistemov se je začela izvajati na poravnalnih računih ESP., na katerih je treba zahtevek za direktno bremenitev poslati v obliki sporočila SWIFT MT204, transakcije se po zaprtju TARGET2 nehajo izvajati na domačih računih, temveč na posebnih aplikacijah Banke Slovenije. Pri obeh instrumentih pošlje banka prek SWIFT zahtevek za izvedbo transakcije, ki se, če so izpolnjeni zahtevani pogoji, izvede na zgoraj omenjenih računih, celotna likvidnost, ki jo banke koristijo za dnevne operacije je na enem mestu. Prehod na sistem TARGET2 je bil neizogiben in nujen, saj lahko v prihodnosti zagotovi varen, robusten in predvsem učinkovit plačilni sistem za poravnavo evrskih plačil velikih vrednosti. 2.5 Plačilni instrumenti Gotovinska in negotovinska plačila Erban in Centrih (1997, 13) menita, da je smiselno ločiti gotovinski in negotovinski način plačevanja. Z gotovino se ponavadi plačujejo plačila manjših vrednosti, saj je to najbolj praktično. Pri negotovinskih plačilih pa se spreminja stanje na transakcijskem računu imetnika. Finančna okolja spodbujajo takšna plačila s priznavanjem določenih obresti na računu pri banki. Za transakcije ponujajo izjemno nizke stroške ali celo popuste. Sicer pa negotovinska plačila predstavljajo največji del celotne vrednosti plačil v današnji ekonomiji. Širok izbor plačilnih instrumentov v konkurenčnih bankah zagotavlja uporabnikom, da zadovoljijo svoja povpraševanja po negotovinskem plačevanju (Koma 2001, 12). Po drugi strani pa je po ocenah analitikov plačilnih sistemov 75 do 80% vseh maloprodajnih poslov plačanih z gotovino, čeprav je po vrednosti odstotek majhen (Logar 1998, 103). V praksi je pogosto tako, da večji je znesek plačila, večja je težnja po negotovinskem plačilu. V gotovinskem plačilnem prometu se trenutno najpogosteje uporabljajo UPN plačilni nalogi in čeki, v negotovinskem prometu pa trajni nalog, direktna obremenitev, direktna odobritev in menica Posebna položnica Je plačilni instrument, ki ga izdajatelj v papirnati obliki izda dolžniku, da ta poravna svojo obveznost. Posebne položnice se uporabljajo za plačila ponavljajočih ali enkratnih obveznosti. Plačnik lahko obveznosti poravna gotovinsko ali negotovinsko. Z gotovino poravna svoje obveznosti na bančnem okencu. Plačnik od banke prejme potrdilo, banka pa posebno položnico likvidira in arhivira. Pri brezgotovinskem plačilu pa je posebna položnica datirana vnaprej in je podlaga banki, da jo obravnava kot nalog za obremenitev plačnikovega računa (Erban in Centrih 1997, 48).

14 Ček Ček je plačilni instrument, s katerim banka po naročilu izdajatelja čeka izplača določen znesek osebi, ki je navedena na instrumentu (Slabe Cepec in Lekšne 2009, 82). Uporablja se za plačila doma in v tujini. Pri tem je trasant tisti, ki je ček izdal, trasat tisti, ki naj plača, reminent pa tisti, kateremu je treba plačati. Ček ohranja med pomembnimi plačilnimi instrumenti to, da obračun čeka vedno traja nekaj časa. To za plačnika v bistvu pomeni brezobrestno posojilo. Obseg plačevanja s čeki pa se postopoma zmanjšuje z razvojem elektronskega plačevanja, ter z večjo uporabo plačilnih kartic Trajni nalog Trajni nalog je oblika negotovinske poravnave obveznosti, ki se opravi z bremenitvijo plačnikovega računa. Pri poravnavanju obveznosti s trajnim nalogom se med plačnikom in banko sklene pogodba, v kateri je sklenjen dogovor o plačilu fiksnega zneska v dobro določenega upnika na določen dan ali pa na določene dni v nekem časovnem obdobju. Za izvršitev plačila s trajnim nalogom se mora (Erban in Centrih 1997, 74): Skleniti pogodba plačnik mora prej pooblastiti matično banko, da na določen dan ali določene dni v nekem časovnem obdobju pod določenimi pogoji v dobro upnika opravi plačilo fiksnega zneska. Zagotoviti pokritje plačnik mora na dogovorjeni dan na računu zagotoviti zadostno pokritje. To obveznost plačnik prevzame s sklenitvijo pogodbe. Obdelati podatke banka na dogovorjeni dan obremeni račun plačnika v višini določenega zneska. V izbirni nalog vključi znesek obremenitve, izvršitev plačila pa plačniku potrdi z izpiskom stanja računa. Banka upniku posreduje podatke o poravnanih obveznostih s strani posameznih plačnikov. Preračunati razliko če so vrednosti, katerih višina se je spreminjala poravnane, plačnik in upnik ob koncu plačilnega obdobja poravnata razliko Direktna obremenitev Direktna obremenitev je storitev, pri kateri je plačnikov plačilni račun obremenjen v dobro prejemnika na podlagi soglasja plačnika. Namenjena je enkratnim plačilom kot tudi ponavljajočim se obveznostim v evrih (SEPA 2012). V splošni rabi se direktna obremenitev uporablja za plačevanje elektrike, stanarine, telefona, komunalnih storitev, plina V Sloveniji se trenutno uporablja direktna obremenitev SEPA, ki se izvaja v skladu sheme SDD. Trenutno sta veljavni osnovna in podjetniška shema SDD. Osnovna shema je namenjena direktnim obremenitvam SEPA v breme osebnih računov potrošnikov. Podjetniška shema pa je namenjena pravnim osebam, podjetnikom in zasebnikom (NLB 2012c). Izvajanje plačil je možno vsak bančni delovni dan, pogoj za plačnika in prejemnika pa je, da imata oba odprt račun pri banki, ki je pristopila k ustrezni shemi SDD Direktna odobritev Direktna odobritev se opravlja tako, da se pripravi baza podatkov iz katere je razvidna razporeditev skupnega zneska med posamezne prejemnike plačil, to bazo pa nato

15 15 posredujejo matičnim bankam. Pri tem skupni znesek vseh odobritev vključijo v zbirni nalog kot osnovo za poravnavo (Erban in Centrih 1997, 74). Ta plačilni instrument se pogosto uporablja za izvršitev plačil manjših zneskov in pri velikem številu prejemnikov Kreditni in debetni prenosi Po pravni obliki delimo plačilne instrumente na kreditne in debetne. Začetnik plačila je v primeru kreditnega prenosa plačnik, ki ta kreditni plačilni nalog predloži svojemu plačilnemu posredniku. Ta ima na izbiro da ga poravna sam ali pa ga kot nalog za odobritev uporabniškega računa pošlje skozi klirinški sistem. Pri debetnem prenosu sredstev pa je začetnik plačila uporabnik, ki predloži debetni plačilni nalog k svojemu plačilnemu posredniku. Ta se posreduje kot nalog za obremenitev plačnikovega računa skozi klirinški sistem (Erban in Centrih 1997, 31). Kreditna plačila se uporabljajo za plačevanje ponavljajočih se in posameznih obveznosti. Pri ponavljajočih se plačilih se določen znesek stranke prenese upravičencu vedno znova na isti dan. Ponavljajoča plačila se uporabljajo za plačevanje obveznosti gospodinjstev (najemnine, naročnine, računi za vodo, plin in elektriko ). Za poenostavitev teh plačil pa se uporabljajo debetna plačila. (Logar 1998, 105). V Sloveniji potekajo kreditni prenosi preko standarda SEPA. Plačila so lahko individualna ali množična. Individualno plačilo je izvršeno v določenem zneski v breme plačnika in v dobro plačilnega računa prejemnika. Množično kreditno plačilo pa je izvršeno v breme plačnikovega računa v skupnem znesku, za vsak individualno določeni znesek pa je odobrenih več plačilnih računov enega ali več prejemnikov plačila. Debetni prenosi potekajo preko direktne obremenitve SEPA.

16 16 3 VRSTE SPLETNIH PLAČILNIH INSTRUMENTOV ZA FIZIČNE OSEBE Spletni plačilni instrumenti se uporabljajo za plačila storitev in izdelkov malih vrednosti, za to pa uporabljajo tehnologijo interneta, internetnih brskalnikov in elektronskih naslovov. Prvi sistem spletnih plačilnih instrumentov je naredilo podjetje dot-com leta 1999 za uporabo na spletnih dražbah. Logistika plačevanja se je tako zelo poenostavila, saj je bilo plačilo opravljeno tako rekoč instantno, plačilo s čeki pa je za potrditev potrebovalo vsaj pet dni. Vsi ti instrumenti so del sistemov, ki preko spleta posredujejo informacije, delimo pa jih lahko na (Kuttner in McAndrews 2001, 1): sisteme lastniških računov, kje se sredstva prenašajo med računi, kateri ponavadi niso v lasti bank, sisteme na osnovi bančnih računov, kjer se sredstva prenašajo na zahteve računov v bankah. Tipična transakcija preko spletnih instrumentov poteka tako, da kupec na spletni strani prodajalca poda zahtevo za prenos sredstev (plačilo) preko varne kriptirane povezave. Kupec vpiše informacije, potrebne za prenos sredstev in jih potrdi. Sredstva se prenesejo iz enega računa na drugega, kupec pa v večini primerov preko elektronskega naslova dobi potrditev o opravljenem nakupu. 3.1 Delitev spletnih plačilnih instrumentov Sistem lastniških računov V sistemu lastniških računov so transakcije opravljene med računi, ki niso v lasti banke. Depoziti na račun so lahko opravljeni iz kreditnih kartic, direktno iz bančnih računov preko omrežja ACH ali preko čeka. Prednost takih transakcij je izjemno hiter in preprost prenos sredstev. Pri takih transakcijah morata biti kupec in prejemnik oba registrirana pri istem ponudniku plačilnega instrumenta. Na takih sistemih navadno temeljijo e-denarnice.

17 17 Slika 1 Sistem lastniških računov Vir: Kuttner in McAndrews 2001, 4 Kupec začne transakcijo iz bančnega računa ali poljubnega plačilnega instrumenta, v tem primeru kreditne kartice (Slika 1). Transakcija se začne na prejemnikovi spletni strani in ko je opravljena, kupec prejme na elektronski naslov potrdilo o opravljeni storitvi. Ko je proces opravljen, prejemnikov računalnik prenese sredstva med računoma Sistem na osnovi bančnih računov Čeprav so bili sistemi lastniških računov prva oblika, ki se je pojavila, so številne banke razvile sisteme na osnovi bančnih računov (ibid., 5). To so sistemi, kjer transakcije potekajo preko računov, ki so v lasti bank. V teh sistemih sta internetna komunikacija in komunikacija preko elektronske pošte podobni, razlika pa je, da so lahko sredstva prenesena kar iz računa kupca na račun prodajalca (prejemnika). Kupec in prodajalec lahko imata račune pri različnih bankah.

18 18 Slika 2 Sistem na osnovi bančnih računov Vir: Kuttner in McAndrews 2001, 5 Procesi zahteve, notifikacije in potrditve so enaki kot pri sistemih lastniških računov (Slika 2). Razlika je v viru sredstev in kako je vrednost prenesena. Računi do katerih se dostopa so depozitni računi bank in to je samo še ena opcija kako dostopati do bančnega računa. Sistemi na osnovi bančnih računov ki uporabljajo AHC omrežje so počasnejši od lastniških sistemov. Avtorizacija in dokončanje plačila ponavadi trajata od enega do dveh dni. Sistemi na osnovi bančnih računov imajo tudi večje provizije od lastniških. V nekaterih sistemih plača provizijo kupec, v drugih pa prodajalec. 3.2 Varnostni elementi Uporabniki spletnih plačilnih instrumentov se morajo zavedati tveganj poslovanja preko interneta. Varnost mora biti v skladu z zakonom in predpisanimi standardi. Vsi spletni plačilni instrumenti in spletne banke uporabljajo vsaj minimalne varnostne elemente, ki zagotavljajo varnost in zasebnost pretoka podatkov (ZBS 2001, 12): HTTPS, SSL standardi, certifikati za serverje Verisign inc. in podobni, banke uporabnike udeležencev preverjajo s pomočjo enkratnih gesel, gesla pa preverjajo z redundantno postavljenim RSA Security strežnikom ali podobnimi, uporablja se tehnologija pametnih kartic na kateri je digitalni certifikat, paketi pa se podpišejo in kriptirajo, protipožarne pregrade, ki zagotavljajo visoko stopnjo varnosti poslovanja, podatki se izmenjujejo v kodirani obliki, beležijo se varnostni logi, ki se lahko analizirajo z uporabniškimi aplikacijami, filtriranje prometa, ki ne ustreza varnostni politiki. Vsi ponudniki spletnih plačilnih instrumentov so v skrbeh glede varnosti svojih storitev, zato so ti varnostni elementi ključni za poslovanje. Njihov uspeh je odvisen od sistema, ki je varen pred prevarami in uporaben za uporabnike (Koma 2001, 18).

19 19 Slika 3 Integriran informacijski sistem za elektronsko bančništvo Vir: Koma 2001, 75 Kriptografija je veda o šifriranju oziroma zakrivanju sporočil, zagotavlja pa tajnost in celovitost podatkov. Sporočila se kodirajo z algoritmi, pri tem pa uporabljajo določene vrednosti (ključe) za parametre v algoritmu. V spletnem bančništvu se običajno uporablja protokol SSL z ustreznimi kriptografskimi orodji in certifikatom na strani strežnika v banki. Identifikacijska kartica generira časovno spremenljiva gesla in jo lahko uporabljamo le, če poznamo ustrezno številko PIN, ki jo pozna le stranka. Protipožarni zid skrbi za preprečevanje poskusov vdora (ibid.,76). 3.3 Plačilne storitve elektronskega bančništva slovenskih bank Vse večja uporaba interneta in osebnih računalnikov sta postala tako priložnost kot izziv za banke in bančno industrijo. Skozi leta so finančne institucije uporabljale napredne računalnike za avtomatsko dnevno izračunavanje milijonskih transakcij in vse kar je stranka dobila na koncu je bil papirnat račun. Te enake interne elektronske procese so banke poskušale uveljaviti v domačo uporabo. Tako je elektronsko bančništvo postalo orodje, ki ima nižje stroške poslovanja, komitentom omogoča prihranek časa (storitve opravljajo iz udobja svojega naslonjača), preprosto in učinkovito poslovanje ter popoln pregled nad opravljenimi transakcijami in računi.

20 20 S pojmom elektronska banka je opredeljen način ponudbe in uporabe bančnih storitev, do katerih imajo komitenti dostop z oddaljenega terminala preko telekomunikacijskih vodov brez neposredne pomoči bančnega uslužbenca 24 ur na dan, 365 dni na leto (NLB 2009, 12) Plačilni nalog UPN/SEPA UPN je kratica za univerzalni plačilni nalog. UPN je obrazec, ki je stopil v veljavo in je namenjen izvrševanju plačilnih transakcij v valuti evro na območju SEPA. Kratica UPN predstavlja nov enoten standard, ki temelji na shemi SEPA in je namenjen za vsa kreditna plačila. Uvedba UPN obrazca je prinesla prednosti in racionalizacijo, saj lahko zdaj uporabniki namesto štirih, uporabljajo le en obrazec, tako v papirnati kot tudi v elektronski obliki. S tem plačilnim nalogom lahko uporabniki izvršujejo vse transakcije v evrih na območju SEPA (NLB 2012a, 3). Plačilni nalog UPN je z letom 2012 nadomestil stare obrazce kot so PP02, BN02, RP01 in je prilagojen standardom SEPA. Uporabniki lahko z obrazcem UPN plačujejo tako domača, kot čezmejna plačila pri vseh bankah, ki so na območju SEPA. Pri čezmejnih plačilih je priporočljivo, da uporabnik preveri ali je banka prejemnika plačila že vključena v SEPA shemo plačil Interni prenos Interni prenosi med računi so namenjeni transakcijam med fizičnimi osebami, ki imajo ustvarjene račune pri istih bankah ali podružnicah. Za plačila na račune pravnih oseb se uporabljajo plačilni nalogi UPN/SEPA. Pri internem prenosu uporabnik izbere željen lasten transakcijski račun, iz katerega bo steklo nakazilo, nato pa izbere prejemnikov transakcijski račun ter znesek, ki ga želi prenesti. Obvezen je tudi vnos namena plačila in datuma izvedbe. Koma (Koma 2001, 18) definira interni plačilni promet kot vsa plačila, kjer sta nalogodajalec in prejemnik sredstev komitenta iste banke, ki se obdelajo le znotraj banke in tako dobijo značaj internega plačilnega prometa. V trenutku ko je obremenjen račun nalogodajalca, se odobrijo sredstva na računu prejemnika sredstev. Prednost tega je, da se takšna plačila izpeljejo kadarkoli znotraj poslovnega časa banke (ne glede na čas delovanja plačilnih sistemov Slovenije) in neodvisno od višine zneska na plačilnem nalogu. 3.4 Plačevanje s karticami Predplačniška kartica Predplačniška kartica je plačilna kartica, ki omogoča nakupe le do vnaprej naloženega zneska. Po izgledu je identična kreditni ali debetni kartici. Namen predplačniških kartic je hitro in enostavno plačevanje preko spleta. Ko opravite plačilo s predplačniško kartice, se znesek odtegne od zneska na kartici. Poznamo predplačniške kartice, na katere sami nakazujemo sredstva in predplačniške kartice z nominalnim zneskom. Primerne so za uporabnike, ki nimajo pogojev za kreditne kartice (mladoletne osebe, osebe brez rednih prihodkov). Razlika z debetno kartico je tudi v tem, da ne moremo doseči limita na našem transakcijskem računu in ne moremo prekoračiti svojih razpoložljivih sredstev.

21 Debetna kartica Debetna kartica je plačilna kartica, s katero plačujemo za izdelke in storitve ali pa jo uporabljamo za dvigovanje gotovine. Za nakupe se imetnikom neposredno bremeni tekoči račun pri banki, ki je kartico izdala. Debetne kartice izdajajo banke same. Z njimi je mogoče opravljati tako doma kot v tujini, saj je poslovanje povezano s sistemom VISA ali Mastercard. Od kreditne kartice se razlikuje po tem, da morajo biti za plačilo na kartici na voljo celotna sredstva, kreditne kartice pa dovoljujejo plačila do nekega kartičnega limita Kreditna kartica Plačevanje s kreditnimi karticami je najbolj popularna oblika plačevanja preko spleta. Kreditne kartice so široko sprejete in preproste za uporabo, saj se pri uporabi preko spleta pošlje le številka kartice. Vendar seveda obstaja korelacija med preprosto uporabo in varnostjo, zato lahko pretok podatkov preko interneta vodi do zlorabe kreditnih kartic. Zaradi strahu pred zlorabami so se pojavile različne varnostne tehnologije za katerimi stojijo velika imena kot sta IBM in Netscape. Varne transakcije s kreditnimi karticami so tako omogočene s SET standardom (Secure Electronic Transaction), za varnost pa skrbijo tudi tehnologije kot so 3-D Secure (Visa) in SPA (MasterCard). Uporabnik kreditne kartice lahko porablja kredit do nekega vnaprej določenega zneska, ki mu ga določi izdajatelj kartice. Sredstva se z računa lahko bremenijo na različne načine. Račun se lahko bremeni sproti po vsakem opravljenem plačilu, pri kartici z odloženim plačilom se obveznosti poravnajo v celoti enkrat mesečno in posojilna kartica kjer se del zneska poravna mesečno, preostali del dolga pa se odplačuje po obrokih in z obrestmi. Zaradi večje varnosti pri plačevanju so banke uporabljati osebne identifikacijske številke (PIN). Govorimo o čipni tehnologiji kreditnih kartic. Tako je ob plačilu blaga in storitev potrebno vpisati številko PIN namesto podpisa potrdila o opravljeni transakciji. Kreditna kartica omogoča tudi kreditiranje. Če je imetnik nelikviden, lahko kupnino poravna kasneje, ko ga k temu pozove izdajatelj kartice (Odar 2000, 97). Taki krediti se ponavadi izdajajo brez stroškov in obresti. 3.5 E-denarnica E-denarnica ali digitalna denarnica je orodje za opravljanje in prejemanje plačil preko interneta. Storitve e-denarnic na spletu ponujajo različna finančna podjetja, ki so neke vrste spletne banke. Storitev deluje tako, da se sredstva na e-denarnico nakažejo z drugimi plačilnimi instrumenti, nato pa se e-denarnico uporablja za bolj varno, praktično in ekonomično plačevanje storitev in produktov preko interneta. Pri plačevanju osebni podatki plačnika ostanejo skriti, uporabniki pa potrebujejo za pošiljanje in prejemanje denarja le elektronski naslov. To odpravi probleme z izpolnjevanjem plačilnih obrazcev in čekov Direktno plačilo Spletne denarnice se največkrat uporabljajo za direktna plačila, ki potekajo preko uporabniškega vmesnika na spletni strani prodajalca. Za direktno plačilo moramo imeti registriran račun pri ponudniku spletne denarnice. Na računu potrebujemo sredstva, ki jih si jih običajno v spletno denarnico prenesemo preko transakcije iz svojega bančnega računa ali pa s kreditno kartico. Ko imamo na računu sredstva lahko opravljamo spletne

22 22 nakupe z direktnim plačilom. Taka vrsta plačila je varna, saj prodajalcu razkrije le elektronski naslov plačnika Pošiljanje denarja med računi Spletne denarnice omogočajo tudi pošiljanje denarja med računi. Tako lahko ima neko podjetje ustvarjen račun za pravne osebe, na katerega sprejema plačila kar preko elektronskega naslova. Transakcije potekajo v realnem času, instantno. Takšna plačila so v praksi manj razširjena in dražja. Za pošiljanje denarja med računi ponudniki spletnih denarnic zaračunavajo provizije, kar pa ne velja za direktna plačila. Provizije so še večje, če pošiljamo denar v tujih valutah. 3.6 Moneta Internet Moneta Internet omogoča brezgotovinsko plačevanje preko spleta z mobilnim telefonom in je del skupnega sistema Moneta. Sistem Moneta je bil ustanovljen leta 2001 in je skupna blagovna znamka družbe Telekom Slovenije in Nove KBM. Čeprav se v praksi Moneta, kot sredstvo za plačevanje preko spleta, ni tako ustalila kot konkurenčni plačilni instrumenti, ima svoje lojalne uporabnike, ki ji sledijo s svojo uporabo. Omogoča možnost plačevanja vsebin, storitev in izdelkov preko spleta. Kupci potrebujejo dostop do interneta in mobilnik. Stroški plačevanja z Moneto se poravnajo enkrat mesečno. Moneta se lahko uporablja kot storitev pri mobilnih operaterjih ali pri bankah. Tako lahko Moneto uporabljajo naročniki Mobitela, Debitela in Si.mobila ter komitenti Nove KBM in Poštne banke Slovenije. Razlika je v tem, da ima Moneta pri mobilnih operaterjih omejitev vrednosti mesečnih nakupov, stroški nakupov pa se poravnajo skupaj z mobilnim računom. Moneta pri bankah pa nima mesečne omejitve in omogoča plačevanje tako majhnih kot visokih zneskov, stroški nakupov pa se poravnajo enkrat mesečno neposredno z računa pri bankah.

23 23 Slika 4 Diagram poteka nakupa z Moneto Vir: Moneta 2011, 24 Slika 3 prikazuje potek spletnega nakupa storitve ali izdelka z Moneto Internet. Kupec na spletni strani prodajalca poda zahtevo za nakup storitve ali izdelka z Moneto. Pojavi se okno, kjer kupec vpiše svojo mobilno številko. Kupec na svoj mobilni telefon prejme enkratno varnostno geslo, ki ga vpiše v pojavno okno na spletni strani prodajalca. Po vnosu gesla se izvede proces plačila in nakup je zaključen.

24 24 4 PRIMERJAVA SPLETNIH PLAČILNIH INSTRUMENTOV Skozi zadnja leta je šla plačilna industrija skozi korenite spremembe. Z razvojem spletnih tehnologij se je oblikovalo novo konkurenčno okolje, v katerem se za lojalnost svojih uporabnikov borijo ponudniki spletnega plačevanja. Uporaba spletnega plačevanja iz leta v leto narašča, razlog pa je vse večja praktičnost in nižji stroški kupovanja preko spleta. Trg ponudnikov spletnih plačilnih instrumentov je velik in analizirati vse ponudnike bi bilo praktično nemogoče, zato smo za primerjavo izbrali po enega kandidata za vsako vrsto plačilnega instrumenta. Naš cilj v tej primerjavi ni poiskati najboljši instrument, saj noben ni v vseh elementih boljši od drugega. Cilj primerjave je pokazati v čem se posamezni elementi instrumentov razlikujejo in v katerih elementih si plačilni instrument med seboj konkurirajo. Za primerjavo smo izbrali naslednje kriterije: postopek pridružitve kaj mora vse uporabnik storiti, da lahko začne uporabljati določen plačilni instrument (izpolnjevanje pridružitvenih vlog, podpis pogodb, kreiranje računov, ) ter čakalna doba do prve uporabe, stroški pridružitve in članarine enkratni stroški pridružitve, ki se ponavadi poravnajo pred začetkom uporabe določenega instrumenta in članarino, ki jo institucija zaračuna za uporabo, stroški plačevanja provizije, ki jih institucije zaračunajo pri nakupu storitve ali izdelka preko spleta, varnost oblike varnosti, ki jih določen instrument ponuja. V primerjavi niso našteti vsi plačilni instrumenti v Slovenskem prostoru, zaradi obsega raziskave in podobnosti med nekaterimi instrumenti smo izbrali le tipične predstavnike posameznih vrst plačilnih instrumentov. 4.1 Predstavitev plačilnih instrumentov za primerjavo Plačilne storitve elektronskega bančništva NLB Klik NLB Klik je storitev elektronskega bančništva Nove Ljubljanske Banke in je namenjena hitremu in enostavnemu urejanju bančnih storitev preko interneta. Preko NLB Klika lahko komitenti preverjajo stanje prometa, plačujejo obveznosti in prenašajo sredstva med računi. Uporabniki potrebujejo za uporabo NLB Klik-a odprt transakcijski račun pri NLB ali Banki Celje, elektronski naslov ter kvalificirano potrdilo AC NLB Kreditna kartica - Mastercard Plačilna kartica Mastercard je ena izmed najbolj razširjenih plačilnih kartic za plačevanje in brezgotovinsko razpolaganje z lastnimi sredstvi doma in v tujini. Je v lasti ameriške korporacije Mastercard Incorporated. Danes uporablja plačilno kartico Mastercard že na sto milijone uporabnikov, ki lahko plačujejo pri več kot 25 milijonih prodajalcih po svetu. Kartic podjetje ne izdaja neposredno, ampak za to uporablja banke.

25 Visa Electron Debetna kartica Visa Electron je v lasti podjetja Visa Inc. in je prispela na tržišče že leta Kartica omogoča spletno nakupovanje na spletnih mestih označenih z Visa Electron. Visa Electron je predvsem priljubljena pri študentih in dijakih, saj ni vezana na mesečni dohodek. Klasično debetno kartico Visa Electron v Sloveniji izdaja Abanka Moneybookers Moneybookers je vodilna spletna denarnica s preko 25 milijoni uporabniških računov in je na voljo v preko 200 državah po svetu. Omogoča pošiljanje in sprejemanje denarja z uporabo elektronskega naslova. Je prvo podjetje, ki je pridobilo licenco FSA (Financial Services Authority of the United Kingdom). Od leta 2007 je spletna denarnica Moneybookers v lasti privatnega podjetja Investcorp Technology Partners Paysafecard Predplačniško kartico Paysafecard izdaja podjetje Prepaid Services Company Ltd., ki je pooblaščen in nadziran s strani FSA v Veliki Britaniji. Paysafe Ltd. ponuja svoje storitve v vseh državah članicah EU, z njo pa je možno plačevati na več kot spletnih trgovinah in terminalih po svetu Moneta Internet Moneta Internet je brezgotovinski in odprt sistem plačevanja preko spleta z uporabo mobilnega telefona. Je v lasti sistema Moneta. Blagovna znamka je bila ustanovljena leta 2001 in je skupna blagovna znamka družbe Telekom Slovenije in banke Nova KBM. Plačevanje z Moneto Internet je na voljo le v slovenskih spletnih trgovinah.