IZVEDBA VIDNEGA BETONA

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO, PROMETNO INŽENIRSTVO IN ARHITEKTURO Philip Amadeus Hanžel IZVEDBA VIDNEGA BETONA Diplomsko delo Križevci pri Ljutomeru, julij 2016

2 Smetanova ulica Maribor, Slovenija Diplomsko delo visokošolskega študijskega programa IZVEDBA VIDNEGA BETONA Študent: Študijski program: Smer/ Modul: Philip Amadeus HANŽEL visokošolski, Gradbeništvo operativno - konstrukcijska Mentor: Somentor: doc. dr. Milan KUHTA, univ. dipl. inž. grad. Rok ERCEGOVIČ, univ. dipl. inž. grad. Križevci pri Ljutomeru, julij 2016

3 I

4 II ZAHVALA Za strokovno pomoč, svetovanje in vložen čas, se iskreno zahvaljujem mentorju dr. Milanu Kuhti in somentorju univ. dipl. inž. Roku Ercegoviču. Posebna zahvala velja staršem, ki so mi omogočili študij ter bratu in punci za vzpodbujanje in podporo.

5 III IZVEDBA VIDNEGA BETONA Ključne besede: vidni beton, arhitekturni beton, napake betona, opaž UDK: (043.2) Povzetek Diplomsko delo obravnava tehnološke postopke, vključene v izdelavi vidne betonske površine. V prvem delu opisujemo in kategoriziramo vidno betonsko površino v skupine z različnimi dodatnimi označbami, ki natančno opišejo kvaliteto izvedbe. Predstavljeni so načini izdelave vidnega betona in napake, ki jih lahko povzročimo. Prav tako je obrazložen vpliv materialov na končni izdelek. V praktičnem delu je opisana dejanska izvedba vidne betonske površine na podpornem zidu. Obrazložena je izbira oblog in pomožnih materialov za doseg željenega rezultata. Opisani so tudi nastali problemi in napake.

6 IV MANUFACTURING ARCHITECTURAL CONCRETE Key words: visible concrete, architectural concrete, concrete defects, formwork UDK: (043.2) Abstract The diploma deals with the processes involved in the manufacturing of visible concrete surfaces. In the first part we describe and categorize visible concrete surface in groups with additional terms that accurately describe the quality of execution. Featured are ways of making visible concrete and defects, which are caused by incorrect handling. It also explains the effect of the materials in the final product. The practical part describes the actual implementation of visible concrete surfaces on a retaining wall. It explains the choice of form liners and auxiliary materials to achieve the desired result. Further it describes the problems and errors encountered in the process.

7 V KAZALO 1 UVOD Splošno o področju diplomskega dela Namen in cilj diplomskega dela Struktura diplomskega dela DOLOČITEV BETONSKE POVRŠINE Zahteve za vidne betonske površine Zahteve za vidne betonske površine povzete po Nemških smernicah za vidni beton Opis zahtevanih vidnih lastnosti Vzorčni opažni načrt Ocena vidne površine Dimenzioniranje vidnega betona Vplivni faktorji LASTNOSTI IN VRSTE OPAŽEV Opaževanje Opažni sistemi Viadukti, mostovi, tuneli Opaži za stene Sistem opaževanja plošč Sistem opaževanja stebrov Opaž posebnih oblik Izbira opažne površine Opaži z vpijajočo površino Opaži z nevpijajočo površino Dodatni elementi opažev Matrice Ločevalno sredstvo Čiščenje in skladiščenje opažev Delovni stik Drenažna folija BETON Cement Kemijski dodatki Standardno označevanje Čas vezanja Agregat Voda... 55

8 VI 5 VGRAJEVANJE BETONA Izbira betonske mešanice Vgrajevanje Zgoščevanje betona Revibriranje Negovanje Razopaževanje Zaščita betonske površine Obdelovanje betonske površine Barvni beton Prozorni beton Premazi NAPAKE IN UKREPI Napake Ukrepi za odpravo napak REFERENČNI PRIMERI Primer - Vila blok v Ljubljani Primer - Islamsko verski kulturni center IVKC Primer - Nogometna zveza Slovenije Nacionalni nogometni center Primer - Hiša R, Rovinj Primer - Stanovanjska hiša Puštal Škofja Loka IZVEDBA PODPORNEGA ZIDU Zasnova Izvedba Rezultat SKLEP LITERATURA IN VIRI PRILOGE Seznam slik Seznam tabel

9 VII UPORABLJENE KRATICE T texture (tekstura) P flatnes (ravnost) in poroznost C colour (barva) VB vidni beton BN barvna niansa R ravnost OP opažna ppovršina S delovni in opažni stik OSB Oriented strand board (lepljene, troslojno sestavljene prešane plošče iz naključno usmerjenih mikrofurnirjev) PE Polyethylene (snov, iz katere izdelujejo folije) CEM vrsta cementa XC odpornost proti koroziji zaradi karbonizacije XS odpornost na morsko vodo XD odpornost proti drugim kloridom XF odpornost proti zmrzovanju/tajanju XM odpornost proti abraziji XA odpornost proti kemično agresivnem okolju

10 Izvedba vidnega betona Stran 1 1 UVOD Beton se je v zadnjih desetletjih razvil v enega najpomembnejših materialov sodobnega gradbeništva. Gradbišča brez betona si dandanes skorajda ne moremo predstavljati. Najpomembnejša vrlina je njegov široki spekter uporabe, saj se sveža betonska mešanica prilagodi obliki opaža in ustvari skoraj neskončno možne oblike in vrste uporabe. 1.1 Splošno o področju diplomskega dela Projektanti se vedno pogosteje odločajo za vidne betonske površine različnih oblik in struktur, katere povzročajo posebne izzive pri izvedbi. Pod pojmom vidni beton razumemo betonske površine z vidnimi teksturami, ki jih beton večinoma prejme od opaža samega in z različnimi načini obdelave. Te površine se ne obdelujejo v smislu ometavanja, oblaganja s ploščicami, montaže panelov ipd. Vidne površine betona so del arhitektonske izvedbe objekta. 1.2 Namen in cilj diplomskega dela Namen diplomskega dela je prikazati različne možnosti uporabe betona kot vidne površine ter izvedbene tehnologije, ki jih spremljajo. Potrebno je opredeliti in objasniti postopke, kateri so nepogrešljivi del pri izvedbi. Cilj diplomskega dela je prikazati zahtevnost izvedbe vidnega betona, detajlno opisati in opredeliti površino ter določiti tolerance. Prav tako je potrebno opisati potek izdelave vidnega betona in navesti napake, ki jih lahko povzročimo pri izdelavi, ter odpravo le-teh.

11 Stran 2 Izvedba vidnega betona 1.3 Struktura diplomskega dela V teoretičnem delu je opisana pravilna kategorizacija betonske površine, vključno z vsemi oblikovnimi elementi, ki jo spremljajo. Navedeni so različni opažni sistemi, vključno z opažnimi površinami ter ravnanje in vzdrževanje opažnih površin za optimalno izdelavo vidne betonske površine. V nadaljevanju je opisana betonska mešanica z vsemi dodatki, kateri bistveno spremenijo lastnosti betona. Vključeni so postopki vgrajevanja in zgoščevanja sveže betonske mešanice ter negovanja in zaščite betonske površine. Pri procesu izdelave vidne betonske površine so opisani napake in problemi, ki nastanejo bodisi zaradi nepredvidljivega ali nepravilnega ravnanja, ter rešitve, s pomočjo katerih lahko že predhodno preprečimo njihov nastanek ali pa jih pozneje odpravimo. Diplomsko delo vključuje tudi referenčne primere s kratkim opisom vidnih površin posameznih objektov. V praktičnem delu je prikazan celoten potek izdelave podpornega zidu iz vidnega betona, in sicer od določitve in izbire opažne površine do izvedbe in negovanja podpornega zidu.

12 Izvedba vidnega betona Stran 3 2 DOLOČITEV BETONSKE POVRŠINE Vidne betonske površine in proces nastanka le-teh opisujejo standardi SIST TP CEN/TR (Betonski izdelki Betonski zaključki - Identifikacija), SIST EN (Izvajanje betonskih konstrukcij) ter nacionalni dodatek SIST EN 13670:2010/A Zahteve za vidne betonske površine SIST EN ima trojni namen: a) prenesti graditelju zahteve, postavljene pri projektiranju, da se povežeta projekt in izvedba; b) postaviti standardizirane tehnične zahteve za izvajanje, ko se betonska konstrukcija naroča; c) služiti kot kontrolnik projektantu in s tem zagotoviti, da bodo graditelju posredovane vse pomembne tehnične informacije za izvedbo konstrukcije. (SIST EN 13670, 2010) V nacionalnem dodatku so navedeni referenčni podatki in opisani sistemi za obdelavo površine. Na splošno se nacionalni dodatek nanaša na betone, vlite v gladke opaže, in na obdelavo prostih površin, kot so tlaki in plošče. Posebej so obdelane zahteve za vidne betone v navpičnem gladkem opažu za arhitektonske stavbe. (SIST EN 13670:2010/A101, 2010) V nacionalnem dodatku je podrobneje opisana kategorizacija betonskih površin v 4 kategorije, ter njihova medsebojna odstopanja (tabele 2.2, 2.3, 2.4, 2.5). Vidna ponazoritev posameznih kategorij je na sliki 2.1. V tabeli 2.1 pa so opisane zahteve za neopažene betonske površine. SIST TP CEN/TR vsebuje smernice za površinski videz montažnih betonskih

13 Stran 4 Izvedba vidnega betona elementov in metode za pregled in oceno skladnosti videza betonske površine. Uporablja se ga lahko za opis videza proizvodov za katerega ne obstaja standard. (SIST TP CENT/TR 15739, 2009) Tabela 2.1: Splošne zahteve za zaključene obdelave pri neopaženi površini (SIST EN 13670:2010/A101, 2010) Vrsta Običajna uporaba Splošne in/ali posebne zahteve Enakomerno zaprta površina, ki nastane z izravnavo. Ne zahteva Osnovna obdelava se nobeno dodatno delo. Npr. Za ravnost ni kriterijev oz. P(0) ploskev, za katero je predvidena SIST TP CEN/TR izravnava samo z ravnalno desko Enakomerno ravna površina, ki nastane z zaribavanjem ali s Navadna obdelava podobnim postopkom. Npr. Ravnost po kriteriju P(1) SIST ploskev, obdelana kot izravnava TP CEN/TR oz. kot zaribano z leseno grobo gladilko Enostavna obdelava Ravnost po kriteriju P(2), zračne Gosta gladka površina, ki luknjice in tekstura po T(3) nastane z glajenjem ali SIST TP CEN/TR podobnim. Npr. ploskve v Če je predvideno barvanje, je prostorih obratov ali delovne mogoča dodatna obdelava, kot površine brez druge obdelave so fino brušenje, peskanje s razen barvanja kroglicami in podobno Površina, pri kateri morajo biti postavljene posebne zahteve za Če je predviden dodatni sloj ali posebne prometne razmere, so Posebna obdelava nadaljnjo obdelavo drugačne mogoče dodatna obdelava in vrste. Npr. površine skladišč in zahteve, kot je prikazano v SIST tlakov za posebne prometne EN 13670:2010/A101 razmere preglednica N.6

14 Izvedba vidnega betona Stran 5 Tabela 2.2: Splošne zahteve za obdelave pri opaženi površini in razredi vidne površine betona (SIST EN 13670:2010/A101, 2010 in SIST TP CEN/TR 15739) Razred vidne površine Osnovna obdelava VB 0 Navadna obdelava VB 1 Uporaba Če ni potrebna nobena posebna zahteva, npr. temelji Če videz ni pomemben ali če je predvidena obdelava z nanosom, npr. ometane ploskve ali nevidne površine, kot so notranjost vodov ali jaškov za dvigala Splošne in/ali posebne zahteve Brez segregacije*, krušenja robov ali izcedkov. Izvedena poravnava z letvijo, zaribana oziroma zglajena zgornja odprta ploskev. Beton brez zahtev za vidno površino, VB0. Enako kot za osnovno obdelavo VB 0 in dodatno: brez večjih zračnih luknjic. Opazovalec je najmanj na 10 m od površine betona. Barvno odstopanje ni pomembno C(1). Zračne luknjice in tekstura po T(1), največja še dovoljena površina zračnega mehurčka 3,0 cm 2 (premer luknjice 19,5 mm) in globina 6 mm, površina z zračnimi mehurčki lahko zavzame le 5% celotne vidne površine elementa; površina, kjer je koncentracija večja od 5%, ne sme predstavljati več kot 15% vidne površine elementa. Ravnost po kriteriju P(1) oziroma največ 6 mm pod ravnilom dolžine 200 mm oziroma 15 mm pod 2-metrsko letvijo. Zahteve C(1), in P(2) so povzete po SIST-TP CEN/TR 15739, zahteva T(1) pa je pripravljena kot ustrezno zmanjšana zahteva T(2).

15 Stran 6 Izvedba vidnega betona Tabela 2.3: Splošne zahteve za obdelave pri opaženi površini in razredi vidne površine betona (SIST EN 13670:2010/A101, 2010 in SIST TP CEN/TR 15739) Razred vidne površine Enostavna obdelava VB 2 Uporaba Če je vizualni učinek pomemben, npr. ploskve, ki se priložnostno vidijo in neposredno barvane arhitektonsko obdelane površine Splošne in/ali posebne zahteve Enako kot za VB 1 in dodatno: brez večjih zračnih luknjic. Opazovalec je najmanj 5 m od površine betona. Barvno odstopanje ni pomembno C(2). Zračne luknjice in tekstura po T(2), največja še dovoljena površina zračnega mehurčka 1,5 cm 2 (premer luknjice 13,8 mm) in globina 3 mm, površina z zračnimi mehurčki lahko zavzame le 3% celotne vidne površine elementa; površina, kjer je koncentracija večja od 2%, ne sme predstavljati več kot 10% vidne površine elementa. Ravnost po kriteriju P(2) oziroma največ 3 mm pod ravnilom dolžine 200 mm oziroma 8 mm pod 2-metrsko letvijo. Zahteve C(2), T(2) in P(2) so povzete po SIST-TP CEN/TR Površine se lahko še fino brusijo kot dodaten zahtevek pri barvanju arhitektonsko obdelanih površin. *segregacija napaka v strukturi (na površini ali globini) zaradi pomanjkanja fine malte med zrni kamenega agregata (SIST EN 13670:2010/A101, 2010).

16 Izvedba vidnega betona Stran 7 Tabela 2.4: Posebna obdelava pri opaženi površini in razredi vidne površine betona (SIST EN 13670:2010/A101, 2010 in SIST TP CEN/TR 15739) Razred vidne površine Posebna obdelava VB 3 Uporaba Fasade v visokogradnji vidna površina ni pobarvana Splošne in/ali posebne zahteve Brez segregacije, krušenja robov, izcedkov, eflorescence* in mikrorazpok na površinskem sloju. Barvno odstopanje dovoljeno po kriteriju C(3). Zračne luknjice in tekstura po T(3), največja še dovoljena površina zračnega mehurčka 0,3 cm 2 (premer luknjice 6,2 mm) in globina 2 mm, površina z zračnimi mehurčki lahko zavzame le 2% celotne vidne površine elementa; površina, kjer je koncentracija večja od 2%, ne sme predstavljati več kot 5% vidne površine elementa. Ravnost pa po kriteriju P(3) oziroma največ 2 mm pod ravnilom dolžine 200 mm oziroma 5 mm pod 2-metrsko letvijo. Zahteve C(3), T(3) in P(3) so povzete po SIST-TP CEN/TR Opazovalec je najmanj 5 m od površine betona. Opažena napaka na površini ne sme biti večja od 15 cm 2 pri oddaljenosti opazovalca 5 m. *eflorescenca kristalni belkast izloček, ki se nalaga na površini betona

17 Stran 8 Izvedba vidnega betona Tabela 2.5: Posebna obdelava pri opaženi površini in razredi vidne površine betona (SIST EN 13670:2010/A101, 2010 in SIST TP CEN/TR 15739) Razred vidne površine Posebna obdelava VB 4 Uporaba Reprezentančni elementi objekta visoka gradnja, nizka gradnja Splošne in/ali posebne zahteve Enako kot za VB 3, dodatno pa: barvno odstopanje dovoljeno po kriteriju C(4). Zračne luknjice in tekstura po T(4). Ravnost pa po kriteriju P(4). Standard SIST-TP CEN/TR ne podaja zahtev za T(4) in P(4) ampak navaja, da morajo biti zahteve posebej podani v pogodbi ali tehničnih specifikacijah. Površine je mogoče dodatno tudi štokati, fino oprati, fino ali grobo brusiti, peskati z abrazivom ali kemično zavleči. Opazovalec je najmanj 2 m od površine betona. Opažena napaka na površini ne sme biti večja od 6 cm 2 pri oddaljenosti opazovalca 2 m. O nadaljnjih zahtevah se dogovorita naročnik in graditelj v pogodbi. Slika 2.1: Slikovna ponazoritev kategorij vidnega betona (Vir: SIST EN 13670:2010/A101, 2010)

18 Izvedba vidnega betona Stran 9 Videz betonske površine je po tehničnih predpisih SIST TP CEN/TR kategorizirani v tri skupine P,T in C ter dodatno označen z kvalitetno stopnjo od 0 do 4: P flatnes (ravnost), 0 nepomemben kriterij, T texture (tekstura), 1,2,3 kriteriji podani v standardu, C colour (barva). 4 kriterij, ki mora biti specificirani v pogodbi med naročnikom in izvajalcem. Ravnost je definirana z največjo deformacijo na ploskvi. Tabela 2.6: Kriteriji ravnosti.(sist TP CEN/TR 15739, 2009) Kriterij Vrsta površine Ravnost na dolžini Lokalna ravnost 2m na dolžini 20cm P(0) Nepomemben kriterij P(1) Navadna 15 mm 6 mm P(2) Standardna 8 mm 3 mm P(3) Ustrezna 5 mm 2 mm P(4) Določena v pogodbi Tekstura ima tri podkategorije: videz površine določen z povprečno koncentracijo zračnih por, razporejenih po celotni površini, področje z koncentrirano skupino zračnih por, lokalne deformacije. (SIST TP CEN/TR 15739, 2009) Števila ponazarjajo dopustne koncentracije zračnih por na celotni površini (določeno kot povprečje) in na lokalnih območjih. T (0) nepomemben kriterij, T (2) največja površina posameznega zračnega mehurčka je lahko 1,5 cm 2 (premer 13,8 mm) in globine manj kot 3 mm; površina z zračnimi mehurčki lahko zavzame le 3% celotne vidne površine elementa; površina, kjer je koncentracija večja od 2%, ne sme predstavljati več kot 10% vidne površine elementa,

19 Stran 10 Izvedba vidnega betona T (3) največja površina posameznega zračnega mehurčka je lahko 0,3 cm 2 (premer 6,2 mm) in globine manj kot 2 mm; površina z zračnimi mehurčki lahko zavzame le 2% celotne vidne površine elementa; površina, kjer je koncentracija večja od 2%, ne sme predstavljati več kot 5% vidne površine elementa, T (4) določeno v pogodbi oz. v tehničnih pogojih. (SIST TP CEN/TR 15739, 2009) Kvaliteta barvnih odstopanj: C (0),(1), (2) nepomembni kriteriji, C (3) dopustno odstopanje med sosednjima površinama znaša 1 odtenek, dopustno odstopanje med ne sosednjima površinama znaša 2 odtenka, C (4) dopustno odstopanje med sosednjima površinama znaša 1 odtenek, dopustno odstopanje med ne sosednjima površinama znaša 1 odtenek. (SIST TP CEN/TR 15739, 2009) Dovoljena barvna odstopanja določimo po CIB Grey lestvici iz SIST TP CEN/TR Odstopanja znašajo za 1 odtenek (slika 2.2) med sosednjima površinama in za 2 odtenka (slika 2.3) med nesosednjima površinama. (SIST TP CEN/TR 15739, 2009) Slika 2.2:Odstopanja za 1 odtenek (Vir: SIST TP CEN/TR 15739, 2009 ) Slika 2.3: Odstopanja za 2 odtenka (Vir: SIST TP CEN/TR 15739, 2009)

20 Izvedba vidnega betona Stran Zahteve za vidne betonske površine povzete po Nemških smernicah za vidni beton Nemške smernice za določitev vidne betonske površine, so podane v brošuri Sichtbeton Merkblatt 2015, ki ga izdaja nemško združenje za beton (Deutscher Beton- und Bautechnik- Verein). V brošuri so navedeni kriteriji za vidne betonske površine, ki so povzeti v tabeli 2.7 katera kategorizira posamezne oblikovne elemente betonske površine kot npr.: teksturo in poroznost. V tabelah 2.8, 2.9, 2.10 so oblikovne kategorije dodatno obrazložene. Tabela 2.7: Kategorizacija oblikovnih elementov betonske površine (DBV-Merklblatt, 2015) Kategorija površine Tekstura Poroznost Barvna niansa Ravnost Delovni in Poskusna površina Opa žna V NV V NV opažni povr stik šina VB1 T1 P1 P1 BN1 BN1 R1 S1 Izbirna OP1 VB2 T2 P2 P1 BN2 BN2 R1 S2 Priporočena OP2 VB3 T2 P3 P2 BN2 BN2 R2 S3 Zelo priporočena OP2 VB4 T3 P4 P3 BN3 BN2 R3 S4 Zahtevana OP3 Oblikovni element Vsebnost zračnih por Tabela 2.8: Opis posameznih oblikovnih elementov (DBV-Merkblatt, 2015) Zahtevana kategorija P1 P2 P3 P4 Opis zahteve ca mm 2 maksimalna vsebnost por (ca. 1,2 % kontrolne površine) ca mm 2 maksimalna vsebnost por (ca. 0,9 % kontrolne površine) ca mm 2 maksimalna vsebnost por (ca. 0,6 % kontrolne površine) ca. 750 mm 2 maksimalna vsebnost por (ca. 0,3 % kontrolne površine) Vsebnost zračnih por s premerom d med 2 mm d 15 mm merjeno na reprezentativni kontrolni površini 500 mm 500 mm

21 Stran 12 Izvedba vidnega betona Oblikovni element Tekstura Barvna niansa Tabela 2.9: Opis posameznih oblikovnih elementov (DBV-Merkblatt, 2015) Zahtevana kategorija T1 T2 T3 BN1 BN2 BN3 Opis zahteve pretežno zaprta cementna površina v opažnih stikih iztečeno cementno mleko do 20 mm širine in 10 mm globine dovoljeno odtis opažnega roba na površini dovoljen zaprta in pretežno enakomerna površina v opažnih stikih iztečeno cementno mleko do 10 mm širine in 5 mm globine dovoljeno ostanki fine malte v višino do 5 mm dovoljeni odtis opažnega roba na površini dovoljen gladka, zaprta in pretežno enakomerna površina v opažnih stikih iztečeno cementno mleko do 3 mm širine dovoljeno fini in tehnično neizogibni ostanki malte do 3 mm dovoljeni dodatne zahteve (npr. oblikovanje opažnih povezav, opažnih stikov) detajlno opisati Dovoljena obarvanost svetlo/temno Tvoritev madežev nedovoljena Enakomerna obarvanost svetlo/temno na celotni površini dovoljena Tvoritev madežev nedovoljena Uporaba različnih sredstev za pripravo opažne površine in uporaba različnih betonskih mešanic ali iz različnih betonarn nedovoljena Dovoljena majhne obarvanosti svetlo/temno (npr. tvoritev oblakov) Tvoritev madežev in segregacije nedovoljena Pri vpojnih opažih so površinska obarvanja v večjem obsegu, ki so posledica nepravilnega ravnanja z opaži, nedovoljena

22 Izvedba vidnega betona Stran 13 Oblikovni element Delovni in opažni stik Ravnost Opažna površina Tabela 2.10: Kategorija opažne ploskve (DBV-Merkblatt, 2015) Zahtevana Opis zahteve kategorija Zamik opažne površine v območju stikovanja do 10 S1 mm dovoljen Zamik opažne površine v območju stikovanja do 10 mm dovoljen Očistiti opažni stik zaradi cementnega mleka od S2 predhodnega betoniranja Priporočena uporaba trapeznih letev na mestu stikovanja Zamik opažne površine v območju stikovanja do 5 mm dovoljen Očistiti opažni stik zaradi cementnega mleka od S3 predhodnega betoniranja Priporočena uporaba trapeznih letev na mestu stikovanja Načrt detajlov izvedbe zahtevan Zamik opažne površine v območju stikovanja do 3 mm dovoljen S4 Očistiti opažni stik zaradi cementnega mleka od predhodnega betoniranja Dodatne zahteve (npr. oblikovanje delovnih in opažnih stikov) detajlno opisati R1 Glej tabelo 2.12, stolpec 5 R2 Glej tabelo 2.12, stolpec 6 R3 Glej tabelo 2.12, stolpec 6 OP1 OP2 Glej tabelo 2.11 OP3

23 Stran 14 Izvedba vidnega betona Tabela 2.11: Kategorija opažne ploskve (DBV-Merkblatt, 2015) OP1 OP2 OP3 S plastičnimi ali Uvrtane luknje lesenimi zatiči zapreti Kot mesto popravila ali popraviti z sprejemljivo Nesprejemljivo določenim postopkom Luknje od žebljev Sprejemljivo Brez luščenja sprejemljivo Nesprejemljivo Poškodbe zaradi vibrirne igle Sprejemljivo Nesprejemljivo Nesprejemljivo Poškodbe Sprejemljivo V VB2 kategoriji, poškodbe do 1 mm sprejemljivo, drugače Nesprejemljivo kot mesto popravila sprejemljivo Ostanki betona Brez večjih ploskovnih ostankov Nesprejemljivo Nesprejemljivo Cementi madeži Sprejemljivo Sprejemljivo Nesprejemljivo Nabrekanje opažne ploskve na mestih, kjer so žeblji ali na robu opažnih plošč Sprejemljivo V VB2 kategorijo sprejemljivo, v VB3 nesprejemljivo Nesprejemljivo

24 Izvedba vidnega betona Stran 15 Tabela 2.12: Tolerance ravnosti (DIN Tabela 3,2013) PODROČJE Tolerance so v mm na tekoči m * 1 Nedokončane zgornje površine etažnih, medetažnih in temeljnih plošč Nedokončane zgornje površine etažnih, 2a medetažnih in temeljnih plošč, z višjo zahtevano ravnostjo (npr. gospodarski objekti) 2b Dokončane zgornje površine plošč za sekundarne namene. (npr. kletni prostori, skladišča) Dokončani podi Enako kot področje 3, z višjo zahtevano ravnostjo Nedokončane stene in stropovi Dokončane stene in stropovi (ometano, zakitano) Enako kot področje 6, z višjo zahtevano ravnostjo * tolerance v 6. stolpcu veljajo tudi za razdalje preko 15 m 2.3 Opis zahtevanih vidnih lastnosti Ključni pomen v izvedbi vidne betonske površine je njegov opis. Projektant v razpisni oziroma projektni dokumentaciji detajlno opiše površino betona, in sicer teksturo, barvo, obliko (tabela 2.13). S kategorizacijo vidnega betona projektant določi kvaliteto izvedbe površine, obrazložiti pa mora tudi izvedbo vogalov, stikov, uporabo vrste opaža ter dodatno obdelovanje površine z orodji. S tem opisom je vidna površina betona opredeljena in kategorizirana. Ta opredelitev pa ni vedno enotna, saj je v procesih zasnove, izvedbe ter predaje končnega izdelka, prisotnih veliko oseb, ki imajo subjektivna mnenja glede izgleda in pravilnosti izvedbe vidne betonske površine.

25 Stran 16 Izvedba vidnega betona Tabela 2.13: Bistveni elementi, ki jih projektant navede v razpisni dokumentaciji (Freimann, 2004). vrsta opažne konstrukcije Konstrukcija zahtevana ravnost (dodatna učvrstitev konstrukcije) razporeditev ploskev (vzorni načrt opaževanja) razporeditev opažnih stikov in oblika (senčna fuga, kotniki) Oblikovanje oblika robov (ostri, topi) razporeditev opažnih povezav (tip, zamašek) potreba po distančnikih za armaturo vrsta opažne površine (tip, vpojna ali nevpojna) Tekstura kasnejše obdelovanje (izpiranje, peskanje, štokanje) uporaba barvnih pigmentov ali tekočih barvil izdelava barvnih vzorcev Barva izbira posebnih cementnih vrst (beli cement za svetlejše barve) izbira posebnih frakcij, zaradi poznejše obdelave površine nanos lazur dogovorjena izvedba vzorcev ali poskusnih površin primerjava med obstoječimi konstrukcijami Ocenitev določiti cenitveno razdaljo določiti kriterije cenitve Ukrepi za postopki pri površinskih napakah popravila izdelava poskusne malte za popravilo površin (barva, tekstura) Zaščita posebni postopki končne obdelave končnega zaščita med gradnjo (folija, opozorilni znaki, zaščita robov) izdelka zaščita med uporabo (antigrafiti, hidrofobiranje*) *hidrofobiranje dodatna zaščita površine s snovmi, ki zmanjšujejo velikost kapilar v betonu, omogočajo pa zadostno zračnost. Skoraj ne vpijajo vode in nesnage. Hidrofobiranje je lahko površinsko ali notranje že v fazi izdelave (SIST EN 13670:2010/A101, 2010).

26 Izvedba vidnega betona Stran Vzorčni opažni načrt Zelo pomemben dodatek k razpisni dokumentaciji je vzorčni opažni načrt (slika 2.4). To je osnova, iz katere je mogoče razbrati razporeditev opažnih povezav, delovnih in opažnih stikov, velikost opažnih plošč ter morebitne lokacije odprtin. Slika 2.4: Vzorčni opažni načrt (Vir: DBV-Merkblatt, 2015) 2.5 Ocena vidne površine Ločiti je potrebno med: površinami ali deli površin, katere bodo vidne iz kratkih razdalj (npr.: hodniki), kjer ocenjevanje poteka na razdalji 5 m. površinami ali deli površin, katere bodo vidne iz večjih razdalj (ekvivalentno 3. nadstropno stanovanje), kjer ocenjevanje poteka na razdalji vsaj 10 m. Vizualno pregledamo homogenost barvitosti na individualno določenih odsekih. Ti odseki se pregledajo s pomočjo barvnih tabel. Tabele se postavijo na vzorec kateri je bil sprejet v času naročila. Določi se barvna niansa, nato je potrebno preveriti barvno nianso na samem

27 Stran 18 Izvedba vidnega betona izdelku, kjer se določi njegovo barvno usklajenost v mejah toleranc. (SIST TP CEN/TR 15739, 2009) Tolerirane razlike v videzu betonske površine so lahko: majhne strukturne razlike, oblaki, marmorni efekt in majhne barvne razlike, področna zgostitev zračnih por, krvavenje cementnega mleka pri opažnih stikih. Naslednje zahteve so tehnično neizvedljive ali neenakomerno izvedljive: enakomerna barvitost na vseh površinah stavbe, ne porozne površine, enakomerna poroznost (velikost in porazdelitev), površine brez razpok. (SIST TP CEN/TR 15739, 2009) 2.6 Dimenzioniranje vidnega betona Dogovorjene zahteve glede vidne betonske površine se lahko izpolnijo le v navezi s pravilnim vgrajevanjem in zgoščevanjem betona. Vodilo za izvajanje betonskih konstrukcij je slovenski standard SIST EN Pri izdelavi opažnih in armaturnih načrtov se vidne betonske površine konstruira tako, da omogočijo enostavno in neprekinjeno betoniranje. V ta namen nam služi kot vodilo SIST EN (Osnove projektiranja), z uporabo katerega lahko predvidimo in si olajšamo izdelavo vidnega betonskega elementa. Osnovna merila iz SIST EN , na katera moramo biti pozorni pri dimenzioniranju vidnega betona, so: minimalna razdalja armature, konstruiranje odprtin v namen zgoščevanja betona (število, velikost in razporeditev) (slika 2.5), način fiksiranja armature (material distančnikov in razporeditev), krovni sloj je minimalno 30 mm (ne glede na kategorijo izpostavitve betona), v namen estetike smiselno načrtovane fuge. (DBV-Merkblatt, 2015)

28 Izvedba vidnega betona Stran 19 Slika 2.5: Odprtine na poševnem opažnem delu, v namen zgoščevanja betona (Vir: lastni) 2.7 Vplivni faktorji Izdelava vidne betonske površine je odvisna od velikega števila dejavnikov, ki ne vplivajo samo na končni izdelek, ampak tudi na skupno predstavo le tega. Vplivni faktorji so navedeni in opisani v tabeli 2.14, njihova grafična ponazoritev pa na sliki 2.6. Tabela 2.14: Faktorji, ki vplivajo na končni rezultat vidnega betona (Ercegovič, 2015) Izkušnje z znanjem in poznavanjem problemov lahko predčasno vplivamo na njihovo odpravo Opažni sistem opažne rešitve ki jih ponuja komercialno podjetje za vidne betonske sisteme (opažna obloga, ločevalno sredstvo) Delo z opaži poznavanje opažnega sistema in delo z njim (opažeanje, nanašanje ločilnega sredstva, razopaževanje) Beton sestava, kakovost betonske mešanice in kontrola le te Delo z betonom pravilno vgrajevanje (transport, črpanje, zgoščevanje, negovanje) Vreme temperatura in vlaga okolice

29 Stran 20 Izvedba vidnega betona Vreme 15% Izkušnje 25% Delo z betonom 15% Opažni sistem 15% Beton 15% Delo z opaži 15% Slika 2.6: Procentualna porazdelitev vplivnih faktorjev (Vir: Ercegovič, 2015)

30 Izvedba vidnega betona Stran 21 3 LASTNOSTI IN VRSTE OPAŽEV Postopek izbire pravilnega opažnega sistema za dano vrsto betonskega elementa vsebuje sledeče elemente, ki jih je potrebno pred izvedbo opaževanja določiti in preizkusiti: sistem opaževanja, površina opaža (vpojna ali nevpojna), izbira ločevalnega sredstva, nanos ločevalnega sredstva, čiščenje in skladiščenje opažev. 3.1 Opaževanje Sam potek izdelave betonskih elementov je s tehnološkimi rešitvami postal dobro dodelan proces opaževanja in vgrajevanja betona. Pri izdelavi vidnega betona se ta proces spremeni, saj sta zahtevana večja natančnost in dosledno upoštevanje pravil. Vsaka manjša napaka pri opaževanju, vgrajevanju in razopaževanju je pozneje razvidna na vidni betonski površini. Posledično nastanejo večji stroški pri saniranju napak. 3.2 Opažni sistemi Najpomembnejši del pri izdelavi betonskega elementa je opaž. Njegove površine imajo neposredni stik z betonsko mešanico in ji zato pri procesu strjevanja dajejo obliko, teksturo in barvo. Poznamo klasične opaže za stene in plošče (sliki 3.1, 3.2), kjer je opažna površina zrcalo betona.

31 Stran 22 Izvedba vidnega betona Slika 3.1: Klasični opaž za betonski zid (Vir:spletni) Slika 3.2: Opaž za betonske plošče (Vir:spletni) Tabela 3.1: Opis osnovnih sestavnih elementov opaža 1. Opažne deske 4. Zaključna zagozda 2. Podporna konstrukcija 5. Vzdolžni in prečni nosilci 3. Distančniki in vezniki 6. Podporniki Zaradi enostavne, hitrejše in posledično ekonomične gradnje se danes večinoma uporabljajo sistemski opaži. Najbolj razširjeni opažni sistemi se delijo v naslednje kategorije: za viadukte, mostove, tunele, za stene, za plošče, za stebre, posebnih oblik. 3.3 Viadukti, mostovi, tuneli Površine betona se po navadi opazujejo iz večjih razdalj, zato je pomembno izbrati postavitev opažnih površin tako, da fuge in stiki tvorijo celoto, ki izstopa. Poudariti je potrebno, da so te konstrukcije zelo izpostavljene zunanjim vplivom in zato čez čas spremenijo izgled, kar je pri zasnovi potrebno upoštevati.

32 Izvedba vidnega betona Stran 23 Slika 3.3: Most za ladje čez Elbo v Magdeburgu (Vir:spletni) 3.4 Opaži za stene Danes se pri opaževanju sten največkrat uporabljajo sistemski okvirni opaži. Sestavljeni so iz jeklene okvirne konstrukcije, na katero je nameščena opažna plošča iz različnih materialov. Ti posamezni opažni elementi se med seboj stikajo s spojkami in skupaj tvorijo kontinuiran opaž za betonsko steno (slika 3.4). Njihove prednosti so daljša življenjska doba, lažja ter hitrejša montaža in posledično tudi cenejša izdelava. Slika 3.4 Okvirni opažni sistem podjetja PERI (Vir:spletni)

33 Stran 24 Izvedba vidnega betona Okvirni opaži se največkrat najamejo pri podjetjih, ki izposojajo gradbeno opremo (sliki 3.5, 3.6). S temi opaži zaradi predhodne večkratne uporabe in popravil na opažni površini lahko dosežemo samo kvalitetno kategorijo vidnega betona VB1 ali VB2. Slika 3.5: Rabljeni opaži (Vir: lastni) Slika 3.6: Dotrajana opažna površina (Vir: lastni) Projektant pri tej vrsti opažev, nima velike izbire glede izgleda betonske površine, ker je omejen z majhnim številom standardno dimenzioniranih opažnih elementov. Omejitve so izrazite tudi pri videzu stikov opažev, katere imajo veliki vpliv na celoten izgled površine. Slika 3.7 prikazuje značilni odtis opažnega okvirja z dvojnim utorom in dvojno odprtino opažne povezave, kjer je ena odprtina blindirana s čepom druga pa v uporabi. Slika 3.7: Značilni odtis opažnega okvirja (Vir: Ercegovič)

34 Izvedba vidnega betona Stran 25 Videz stika okvirnega opaža po izvedbi štokanja. Stik opaža je še vedno viden (slika 3.8). Slika 3.8: Videz stika okvirnega opaža.(vir: Ercegovič) Pri izdelavi navadnih betonskih površin, se zaradi ekonomskih razlogov velikostenski opaži uporabljajo redkeje. Za izdelavo vidnih betonskih površin višjih kvalitetnih kategorij (VB3, VB4), pa je njihova uporaba zelo razširjena. Uporabljamo jih kot specialne opaže zahtevnih oblik (npr. ukrivljene stene, slika 3.9). Sestavljeni so iz opažne ploskve in nosilcev, ki fiksirajo opažno ploskev in prenašajo obremenitev betona. Nosilci so lahko leseni ali jekleni. Omogočajo praktično neomejene kombinacije. Omejitve nastanejo le pri velikosti uporabljenih opažnih plošč in zaradi kombinacije različnih opažnih povezav. Zaradi individualnosti teh opažev je potrebno preveriti njihovo nosilnost in hkrati uskladiti želje projektanta po izgledu. Tak sistem je bistveno zahtevnejši in zamuden za sestavljanje.

35 Stran 26 Izvedba vidnega betona Slika 3.9: Okrogli velikostenski opažni sistem podjetja PERI (Vir:spletni) Slika 3.10: Primer uporabe velikostenskega opaža višine 4,6 m. Hiša R, Rovinj. (Vir: Ercegovič) Kadar je zahtevana izgradnja visokih betonskih sten (npr.: stolpi), uporabimo drsni opažni sistem. Pri tem sistemu s pomočjo hidravlike dvigujemo celoten opaž in postopoma betoniramo po plasteh. Opaž je sestavljen iz opažne ploskve, delovnega odra, podporne konstrukcije ter hidravličnega dvižnega sistema. S pomočjo drsnega opaža dosežemo visoke kategorije vidne betonske površine. Ta sistem se uporablja samo v tujini. Slika 3.11: Drsni opaž (Vir:spletni)

36 Izvedba vidnega betona Stran Sistem opaževanja plošč Enako kot stenski opaž iz nosilcev je tudi opaž betonskih plošč sestavljen iz jeklenih ali lesenih nosilcev ter opažne ploskve. Ti opaži so zelo razširjeni, saj nudijo fleksibilno uporabo. Opažne plošče so razporejene po večji površini, zato nudijo višjo kvaliteto izvedbe, saj je manj delovnih stikov in njihova razporeditev je enakomernejša (slika 3.12). Plošče iz vidnega betona je načeloma enostavneje izvesti, ker je področje vgrajevanja bolj dostopno, večja površina pa pripomore k boljšemu izločanju zračnih por iz betona. Problemi pa nastanejo pri sami izvedbi, ko zaradi rje nastanejo madeži na spodnji strani plošče. Armatura ki je nezavarovano izpostavljena vremenskim vplivom pušča rjaste madeže na opažnih ploščah, katere kljub čiščenju zelo težko popolno odstranimo (slika 3.13). Tudi koščki žice za vezanje armature naredijo rjaste madeže na površini. Betonski strop izdelan z lesenimi opažnimi ploščami prevlečenimi z umetno maso (slika 3.12). Slika 3.12: Betonski strop (Vir:spletni) Slika 3.13 prikazuje primerjavo videza betonske površine na delu, kjer je armatura zaščitena (prebarvana s posebno zaščito, za vezavo armature pa se je uporabljala pocinkana žica) in na delu, kjer ni bilo potrebe po zaščiti (poznejša montaža spuščenega stropa). Razlika v belini je očitna. Postopek čiščenja opažev pa je bil enak na celotni površini (visokotlačno pranje).

37 Stran 28 Izvedba vidnega betona Slika 3.13: Primerjava videza betonskega stropa z zaščiteno armaturo (desno) in nezaščiteno armaturo (levo). (Vir: Ercegovič) 3.6 Sistem opaževanja stebrov Dandanes uporaba betonskih stebrov ne služi samo kot podpora konstrukciji, ampak so vedno pomembnejši del sodobne arhitekture tudi izgled, razporeditev in oblika betonskih stebrov. Opaž stebrov je v večji meri prirejen iz sistemskega okvirnega opaža in opaža iz nosilcev, ki tvorijo stebre kvadratnih in pravokotnih oblik. Za stebre okroglih prerezov pa po navadi uporabljamo opaž iz recikliranega kartona (slika 3.14), s katerim je moč izvesti zelo visoke kategorije gladkega vidnega betona (slika 3.15). Tudi montaža in demontaža sta pri tej vrsti opaža zelo hitri in enostavni. Uporabimo pa ga lahko samo enkrat. Slika 3.14: Kartonski opaž proizvajalca h-bau technik (Vir:spletni) Slika 3.15: Vidni beton 4. kategorije, izveden z opažem RAPIDOBAT CRETCON HD (Vir:spletni)

38 Izvedba vidnega betona Stran 29 Poznamo pa tudi sistemske fiksne dvo- ali večdelne opaže, s katerimi je mogoče narediti različne oblike prerezov (npr.: okrogli, ovalni). Te opaže lahko kombiniramo z različnimi elementi in iz statičnega vidika tvorimo pomembne opažne elemente (npr.: konusi in vute). 3.7 Opaž posebnih oblik Pogosto se investitorji in projektanti odločijo za komplekse betonske elemente, ki dajejo konstrukciji poseben arhitektonski videz. Za te elemente se izdelajo posebni projekti opaževanja, saj se jih s sistemskimi opaži ne da izvesti (slika 3.16), posebej zato ker so zahteve za vidne betonske površine veliko višje (npr.: VB3 ali VB4). Slika 3.16: Prilagojen sestavljen opaž s kombinacijo različnih sistemov (Vir:spletni) Stopnice predstavljajo zahtevnejši betonski element, ki ga izdelujemo na gradbišču. Zaradi zamudne izdelave le-teh, se dandanes iz ekonomskih razlogov priporoča stopnice izdelati kot prefabricirane betonske elemente (slika 3.17). Posebej pri izdelavi stopnišč z vidnim betonom je najboljša izbira uporaba montažnih prefabriciranih stopnic.

39 Stran 30 Izvedba vidnega betona Slika 3.17: Montaža prefabriciranih stopnic (Vir:spletni) 3.8 Izbira opažne površine Pri izbiri opažne površine imamo na razpolago različne strukture. Površina mora biti točno določena v razpisni dokumentaciji ter temeljito opisana. Opis mora vsebovati sledečo razčlembo: vpojnost opaža (vpojni ali nevpojni), struktura površine, stik površin, montaža površine, svetla ali temna površina, tekstura končne betonske površine, raster površine na opažu, vtis na betonski površini. Ker je strjevanje betona kemični proces, mora opažna površina biti izbrana tako, da ne vpliva na ta proces. Pri opaževanju izbiramo med dvema vrstama opaža, in sicer glede na vrsto površine, ki je v stiku z betonsko mešanico: opaž z vpijajočo površino, opaž z nevpijajočo površino.

40 Izvedba vidnega betona Stran Opaži z vpijajočo površino Opaži z vpijajočo površino so lesene deske (oblane - slika 3.18 ali naravno rezane - slika 3.19) in opažne plošče. Slika 3.18: Oblane opažne deske (Vir:spletni) Slika 3.19: Lesene surove opažne deske (Vir:spletni) Njihove površinske pore omogočajo, da vpijajo cementno mleko, pri čemer pa pride do problema, saj se z večkratno ponovno rabo teh opažev spreminjajo karakteristike opaža (les se napije). Posledično vplivajo ti opaži na neenakomerno barvitost betonske površine (beton postane svetlejši), ker se spremeni vodo-cementno razmerje v betonski mešanici. Lesene deske imajo veliki arhitektonski pomen pri vidnih betonskih površinah. Zaradi očitne strukture in lastnostih so optimalna izbira. Iz ekonomskega vidika so ena najcenejših rešitev pri opaževanju. V primerjavi z opažnimi površinami iz umetnih mas je pri lesenih površinah končna betonska površina temnejše nianse, potrebno pa je določiti še raster porazdelitve desk (slika 3.20) in stikovanje le-teh. Tudi izbira vrste lesa je pomembna (npr. smreka, bukev, hrast, macesen). (Schulz, 2008) Slika 3.20: Primeri stikovanja lesenih desk (Vir: Schulz, 2008)

41 Stran 32 Izvedba vidnega betona Če želimo, da betonska površina obdrži konstantno barvitost po vsej površini, moramo lesene opažne površine umetno postarati s pomočjo cementa ali klora. Za ločilno sredstvo sprva izberemo mineralno olje za sveže rezan les. Pred 3. ali 4. uporabo pa zaradi ekonomskih razlogov uporabimo emulzije na vodni osnovi. Souporaba desk, ki imajo različno starostno dobo ni priporočljiva za vidne betonske površine (slika 3.21), ker privede do razlike v barvi (slika 3.22). (Schulz, 2008) Slika 3.21: Opaž iz različno starih lesenih desk (Vir: Holcim, 2011) Slika 3.22: Razlika v barvni niansi, zaradi opaža iz različno starih lesenih desk (Vir: Holcim, 2011) Zaradi izpostavljanja surovih lesenih desk vremenskim vplivom najbolj vetru, se deske izsušijo. Zato je potrebno les zaščititi in pravilno skladiščiti. Zelo pomembna je kontrola vlažnosti lesa, saj izsuševanje vpliva na krčenje lesnih vlaken. Sprememba dimenzij znaša od 0,2 do 0,3% na vsak odstotek spremembe vlažnosti. Če se les preveč skrči, nastanejo večja odstopanja v stikih, kjer lahko izteka cementno mleko in nastane segregacija. Rezan surov les se kot opaž za beton uporablja že vrsto let. Razlog za to je njegova vlažnost, ki znaša 18%, zaradi česar je surov les optimalen za uporabo, saj daje oz. odvzema betonski mešanici vlago in pripomore k optimalni hidratizaciji betona. Voda, ki se nabere na površju betonske mešanice,steče po grobi strukturi lesenih desk navzdol po opažu in preprečuje nastanek segregacije. (Schulz, 2008) Pri obdelanih lesenih opažnih površinah (oblane deske, lepljene plošče slika 3.19), ki so manj vpojne zaradi zmanjšanja por, moramo nanesti ločilno sredstvo bolj skopo in čim bolj enakomerno, da dobimo optimalne rezultate. Svetovana je uporaba olja na mineralni osnovi. Uporabi se lahko tudi vosek kot ločilno sredstvo, pri čemer je potrebno opozoriti, da se zaradi povečanega efekta lepljivosti lahko pojavi področna tvorba por na betonski površini. (Schulz, 2008)

42 Izvedba vidnega betona Stran 33 Za namen izdelave vidne betonske površine se lesene deske pri pravilni uporabi ločilnega sredstva uporabljajo približno 4- do 5-krat, preden se njihova struktura preveč spremeni. Pri delno vpojnih (s smolo prevlečenih) pa jih lahko ponovno uporabljamo 10- ali večkrat. (Schulz, 2008) Med vpojne oz. delno vpojne opaže uvrščamo tudi lesene laminirane plošče (slika 3.24). To so industrijsko obdelane z lepilom lepljene večplastne plošče, ki so na površini s smolo impregnirane. So ekonomsko gledano dražje pri nabavi, a s pravilnim ravnanjem veliko obstojnejše (uporabne 20-krat in več). (Schulz, 2008) Slika 3.23: Laminirana lesena plošča s furnirjem (Vir:spletni) Slika 3.24: Klasična laminirana opažna plošča impregnirana s smolo (Vir:spletni) Za nezahtevne betonske površine lahko uporabljajmo tudi OSB plošče. To so troslojno lepljene stiskane plošče iz naključno usmerjenih mikrofurnirjev (slika 3.25). Slika 3.25: OSB-plošča (Vir:spletni)

43 Stran 34 Izvedba vidnega betona 3.10 Opaži z nevpijajočo površino Opaži z nevpijajočo površino so sestavljeni iz jeklenih materialov ali iz različnih umetnih mas. Njihove lastnosti so najbolj razvidne pri razopaževanju. Ker so sestavljeni iz materialov, ki ne tvorijo por in so po navadi večjih dimenzij, pri razopaževanju tvorijo tako imenovani vakuumski efekt, kjer se opaž prisesa na betonsko površino in oteži razopaž. Da se temu izognemo, uporabljamo ločilna sredstva s posebno kemijsko sestavo. (Schulz, 2008) Glede na kemijsko sestavo opažne površine delimo na naslednje kategorije: Opažne površine iz umetnih mas so sestavljene iz laminiranega lesa ter umetne mase na površini (slika 3.26). Njihove prednosti so trpežna in večkratna uporaba. Med njihove slabosti pa uvrščamo dejstvo, da ob morebitnih poškodbah voda vdre v opaž oz. les ter ga nabrekne, kar se pozneje kaže kot vboklina na betonski površini. (Schulz, 2008) Slika 3.26: Laminirana opažna plošča s tankim vrhnim slojem iz umetnih mas (Vir:spletni) Steklenovlakneni opaži so sestavljeni iz steklenih vlaken in umetnih smol. Zaradi svoje sestave lahko tvorijo praktično neomejeno število mogočih oblik. Uporabljajo se predvsem pri izdelavi prefabriciranih betonskih elementov, ker imajo zelo visok cikel ponovne uporabe. (Schulz, 2008) Opažne površine iz polisulfida pri oblikovanju nimajo omejitev. Njihova življenjska doba predstavlja od 30- do 50-kratno uporabo. Ločilno sredstvo pri teh tipih opažev ni potrebno. (Schulz, 2008)

44 Izvedba vidnega betona Stran 35 Poliuritanske obloge se nalepijo na opažno površino. So zelo trpežne in dosežejo do 100-kratno ponovno uporabo. (Schulz, 2008) Opaž iz polistirola se vnaprej izdela industrijsko iz penjene umetne mase in je utrjen s steklenimi vlakni (slika 3.27). Je karakteristično zelo lahek in se lahko uporabi največ 5-krat. Beton je možno pustiti opažen do konca gradnje, kjer opaž služi kot zaščita vidne betonske površine pred zunanjimi vplivi. (Schulz, 2008) Slika 3.27: Opažna plošča iz polistirola (Vir:spletni) Jekleni opaži se najpogosteje uporabljajo pri izdelavi prefabriciranih elementov (slika 3.28). Na gradbišču samem se jih najpogosteje uporablja za izdelavo sten, stropov in stebrov. Pri njihovi uporabi se predpostavlja, da se betonske površine na koncu barvajo ali tapecirajo. Jeklene opaže je možno ponovno uporabiti do 500- krat. Kot ločilno sredstvo se uporabijo mineralna ali kemijska sredstva. (Schulz, 2008) Slika 3.28: Opaž z jekleno površino (Vir:spletni)

45 Stran 36 Izvedba vidnega betona 3.11 Dodatni elementi opažev Razen drugih opažnih elementov, kot so podporniki in spojke, so spodaj navedeni opažni elementi v neposrednem stiku z betonsko mešanico in pri nepravilni uporabi vplivajo na njen izgled. Tabela 3.2: Dodatni elementi, ki jih uporabljamo pri opaževanju. so namenjeni fiksiranju armature v določeni razdalji od opaža, da lahko zagotovimo krovni sloj. Narejeni so iz jekla, plastike ali Distančniki mikro-armiranega cementa (vlaknocementni). Za vidne betonske površine se priporočajo vlaknocementni (slika 3.29). se uporabljajo pri opaževanju dvostranskih opažev. Med vgrajevanjem betona in strjevanjem betona prevzema obremenitve, Opažne ki pritiskajo na opažne površine. Poznamo povezave s plastičnimi povezave distančniki (slika Primer, 3.31), ki so bolj pogosta v uporabi in povezave s kovinskimi konusi (slika Primer). Slika 3.29: Vlaknocementni distančnik (Vir: lastni) Slika 3.30: 1. Primer: povezava s kovinskim konusom, 2. Primer: povezava s plastičnim distančnikom (Vir: GVS Publikation, 2005) Slika 3.31: (1) Opažna povezava, (2) Matica, (3) Plastični distančnik s konusom (Vir: Schulz, 2008)

46 Izvedba vidnega betona Stran Matrice Matrice so elastični poliuretanski opažni vložki, ki jih uporabljamo pri izdelavi vidnega betona, da dosežemo želeno površinsko strukturo betona. Uporabljajo se pri izdelavi prefabriciranih betonskih elementov, kot tudi na samem gradbišču. Z njimi lahko izdelamo vsemogoče strukture betona. Uporabljamo jih z vsemi vrstami betonskih mešanic, kot npr. lahki beton, težki beton, mikroarmirani beton, samozgoščevalni beton. Ekonomsko gledano so zelo dragi, izvedba je zahtevna. Matrice se s pomočjo lepila nalepijo na opažno površino, ki služi kot podpora in prenaša obtežbo. Slika 3.32: Nanos lepila (Vir: Grace Pieri Formliners, 2009) Slika 3.33: Nameščanje matric (Vir: Grace Pieri Formliners, 2009) Matrice je potrebno natančno in dosledno zalepiti na opaž. Ta postopek je seveda zamuden, zato je tudi izvedba dražja. Slika 3.34:Natančno prilagajanje matric (Vir: Grace Pieri Formliners, 2009) Slika 3.35: Odstranjevanje odvečnega lepila (Vir: Grace Pieri Formliners, 2009)

47 Stran 38 Izvedba vidnega betona Nekateri vzorci različnih matric (sliki 3.36, 3.37) ter primer betonske površine (slika 3.39), izdelane z matrico (silka 3.38): Slika 3.36: Vzorec matrice VEINE 401 (Vir: brošura - Grace Pieri Formliners) Slika 3.37: Vzorec matrice SAHEL 405 (Vir: brošura - Grace Pieri Formliners)

48 Izvedba vidnega betona Stran 39 Slika 3.38: Vzorec matrice FLANDERS 112 (Vir: brošura - Grace Pieri Formliners) Slika 3.39: Primer betonske stene izvedene z matrico FLANDERS 112 (Vir: brošura - Grace Pieri Formliners)

49 Stran 40 Izvedba vidnega betona 3.13 Ločevalno sredstvo Kot ločevalna sredstva med opažno površino in betonom uporabljamo različna sredstva, ki jih nanašamo na opažno površino, kjer ustvarijo kontinuiran sloj, ki poveča viskoznost opažne površine. Ločevalno sredstvo pripomore k lažji ločitvi betona od opaža, kar posledično povzroči manj poškodb na sami betonski površini. Ločevalna sredstva so: olja (na vodni in mineralni osnovi), voski, laki, emulzije. Vsi izdelki niso primerni za vse opažne površine, zato je najbolje, da se pred uporabo izdelka s proizvajalcem posvetujemo o tem, katero ločevalno sredstvo uporabiti za katero vrsto opaža in kako z njim ravnati. Za katero vrsto ločevalnega sredstva se odločimo, je v večji meri odvisno od naslednjih kriterijev: vrsta uporabljenega opaža, pogoji uporabe proizvajalca, vrsta betonskega elementa, npr. vidni beton. Najpomembnejši del pri nanašanju ločevalnega sredstva je nanos izdelka na opažno površino, kjer moramo natančno slediti navodilom proizvajalca in zagotoviti optimalen nanos v prej določenih okoljskih pogojih, če hočemo, da bo končni izdelek dosegel izgled, ki ga želimo.

50 Izvedba vidnega betona Stran 41 Slika 3.40: Nanos ločilnega sredstva s škropilnico (Vir:spletni) Slika 3.41: Nanos ločilnega sredstva z metlico (Vir: lastni) Neenakomerna in preveč aplicirana količina ločevalnega sredstva lahko privede do večje poroznosti betonske površine. Za dosego optimalnih pogojev, se priporoča uporaba škropilnic za nanos ločilnega sredstva (slika 3.40) Čiščenje in skladiščenje opažev Po vsakem razopaževanju moramo opaže očistiti. V večini primerov najdemo na opažu ostanke cementnega mleka in tudi žeblje, ki jih moramo odstraniti pred ponovno uporabo. Pri izdelavi vidnega betona se uporabi žebljev na sami opažni površini izogibamo, ker poškodujejo vrhnjo plast, katera se pri poznejši ponovni uporabi opaža odraža kot napaka na betonski površini. Za čiščenje opažev najpogosteje uporabljamo tesarsko kladivo in strugalo. Pri nepravilni oz. malomarni uporabi le-teh pa lahko povzročimo trajne poškodbe na opažni površini. Vedno pogosteje se poslužujemo uporabe visokotlačnega čistilca, saj le-ta z vodnim curkom opaž očisti in ga ne poškoduje (3.42). Tudi sam postopek čiščenja s tlačnim čistilcem je hitrejši. Polirni stroj služi samo za čiščenje jeklenih opažnih površin, saj bi ostale površine z uporabo brusilnega stroja uničili (slika 3.43).

51 Stran 42 Izvedba vidnega betona Slika 3.42: Čiščenje opaža z visokotlačnim čistilcem (Vir:spletni) Slika 3.43: Čiščenje opaža z polirnim strojem (Vir:spletni) Da so opaži optimalno pripravljeni za naslednjo uporabo, jih moramo pravilno skladiščiti. Vsako nepravilno ravnanje se pozneje upodobi na betonski površini Delovni stik Kadar pri izdelavi betonskega elementa pride do prekinitve procesa betoniranja, pri nadaljnjem delu nastane stik med staro in svežo betonsko površino. Ta delovni stik vpliva na lastnosti celotnega betonskega elementa. Pri zgradbah v stiku z vodo (npr.: vodna črpališča) skozi stik voda vdre v zgradbo. V ta namen se poslužujemo uporabe kovinskih trakov s posebnim polimernim nanosom, ki jih vstavljamo v sveže betonske mešanice in z namestitvijo traku v stik zagotovimo vodotesnost konstrukcijskega stika. Pri stiku novega elementa s starejšo betonsko konstrukcijo uporabljamo ekspanzijske trakove, ki po zalitju z betonom s pomočjo vode ekspandirajo (nabreknejo) v betonski mešanici. V ekspanzijske trakove lahko naknadno injektiramo epoksidno (če ni prisotne vode) ali poliuretansko (če je pristona voda) smolo, skozi vnaprej nameščeno injekcijsko cevko. Na sliki 3.44 je prikazan primer uporabe tesnilnih sredstev v betonih pri delovnem stiku (kovinski trak s polimernim nanosom v svežem betonu spodaj, rdeč ekspanzijski trak na starem betonu desno).

52 Izvedba vidnega betona Stran 43 Slika 3.44: Primer uporabe tesnilnih sredstev (Vir: lasten) Slika 3.45: Delovni stik vidnega betona (Vir: Holcim, 2011) Delovni stiki so velik problem tudi pri vidnih betonskih površinah in se jim poskušamo kar se le da izogniti, ker nam kazijo izgled betonske konstrukcije. S pravilnim načrtovanjem betoniranja odsekov se je mogoče delovnemu stiku izogniti tako, da jih predvidimo na mestih, kjer niso estetsko opazni (npr.: prelom stene, vogali, stikanje plošča-stena). Za tvorbo namerno izrazitih stikov lahko uporabljamo lesene letve (trikotne ali trapezne), ki jih namestimo na opažno ploskev na mestu stikanja. Pri izdelavi le-teh moramo upoštevati zmanjšani krovni sloj na mestih, kamor stavimo letve in temu tudi prilagodimo armaturo (slika 3.46).

53 Stran 44 Izvedba vidnega betona Slika 3.46: Prikaz prilagoditve armature z uporabo letev. Levo: brez letve. Sredina: trikotna letev. Desno: trapezna letev. (Vir: Holcim, 2011) Slika 3.47: Izgled stika na površini (Vir: Holcim, 2011) Na mestih prekinitve betoniranja oz. vgrajevanja betona pri opaževanju namestimo vertikalno lesene letve tako, da ustvarimo enakomerno raven stik (Slika Primer). Pri nadaljevanju betoniranja na opažne površine namestimo vertikalno tesnilne trakove (Slika Primer), ki preprečujejo razlitje cementnega mleka, zaradi česar nastane enakomerni in estetski delovni stik. (Freimann, 2004) Slika 3.48: Namestitev letve in trakov za doseg ravnega stika. (Freimann, 2004)

54 Izvedba vidnega betona Stran Drenažna folija Drenažna folija je sestavljena iz mrežice in tkanine. Namesti se na opažno površino, na kateri se sveži beton strdi (slika 3.49). Drenažna folija pripomore k boljšemu izločanju zračnih por iz betonske mešanice in odvajanju odvečne vode na betonski površini. Pri tem nastala površina je večinoma brez zračnih por in madežev (slika 3.50). To pripomore k daljši življenjski dobi betona, saj je zaprta betonska površina odpornejša na okoljske vplive (npr.: soli, kisline). Tekstura folije se preslika na beton, barva površine pa postane temnejša. Pri nameščanju moramo upoštevati navodila proizvajalca, ker se drugače folija lahko prepogne in tako nastane nevšečna tekstura. Pogosto se pojavijo gube pri vitkih opažnih sistemih, ker se pri nameščanju opaži krivijo. Problem je tudi izdelovati stike. Investicija v tak sistem je zelo draga. Slika 3.49: Shematični prikaz delovanja filca (Vir:spletni) Slika 3.50: Levo z uporabo drenažnega filca, desno brez (Vir:spletni)

55 Stran 46 Izvedba vidnega betona Slika 3.51: Primer uporabe folije in brez folije na vodoravni površini opaža, ko se zrak odzračen iz betona ujame v opažno površino. (Vir: Ercegovič)

56 Izvedba vidnega betona Stran 47 4 BETON Dandanes si gradbišča brez uporabe betona skorajda ne moremo predstavljati. Zaradi njegove variabilne uporabe pa pridobiva čedalje večji pomen v sodobni arhitekturi kot vidna betonska površina. V fazi strjevanja doseže zelo velike tlačne trdnosti v neskončno mogočih oblikah. S pomočjo raziskav na področju samega betona smo dobili različne betone z različnimi lastnostmi kot npr.: visoko tlačni beton, samorazlivni beton, mikroarmirani beton (železo ali tekstilna vlakna). Ti betoni nam nudijo nove možnosti uporabe in oblikovanja. Beton je gradbeni material, ki je sestavljen iz veziva oz. cementa, agregata in vode. Po potrebi so lahko vključeni v svež beton različni dodatki, ki mu dajo nove lastnosti. 4.1 Cement Cement je anorgansko, nekovinsko, hidravlično vezivo, ki po mešanju z vodo, v procesu, ki ga imenujemo hidratacija, tvori cementno lepilo. Po določenem času preide iz tekočega v gelasto in nato v trdo stanje. Nominalno trdnost doseže po 28 dneh in znaša 32,5 do 52,5 N/mm 2, odvisno od vrste cementa. Cementno lepilo v betonski mešanici obdaja agregat, kjer skupaj tvorita beton. Področje proizvodnje cementa ureja standard SIST EN 197-1, kateri obravnava tako običajne cemente kot tudi specialne (npr.: sulfatno odporni in z nizko toplotno hidratacijo). Standard SIST EN razvršča običajne cemente v pet vrst. Z oznako CEM in rimsko številko so označeni običajni cementi. Sestavljeni so iz glavnih sestavin ter dodatkov in kalcijevega sulfata. Kalcijev sulfat se uporablja za kontrolo vezanja in se dodaja drugim sestavinam. Cementi z visokimi začetnimi trdnostmi so označeni s črko R (rapid), cementi z normalno začetno trdnostjo pa s črko N (normal). (SIST EN 197-1, 2011)

57 Stran 48 Izvedba vidnega betona CEM I CEM II CEM III CEM IV CEM V Tabela 4.1: Vrste cementov (SIST EN 197-1, 2011) Čisti portland cement največkrat uporabljena vrsta cementa Portlandski cement z mineralnimi dodatki Žlindrin cement Pucolanski cement Mešani cement Tabela 4.2: Sestavine cementa in oznake (SIST EN 197-1, 2011) Glavne sestavine cementa Oznaka po standardu Granulirana plavžna žlindra S Mikrosilika D Pucolan naravni P Kalcinirani pucolan Q Elektrofilterski pepel silicijski V Elektrofilterski pepel kalcijski W Žgani skrilavec T Apnenec v odvisnosti od kvalitete L, LL Mešani mineralni dodatek M granulirana plavžna žlindra se dobi s hitrim hlajenjem žlindrine taline s primerno sestavo, ki je taka, kot se dobi s taljenjem železove rude v plavžu in vsebuje najmanj dve tretjini mase steklaste žlindre in ima hidravlične lastnosti, če je primerno aktivirana. (SIST EN 197-1, 2011) mikrosilika nastaja v proizvodnji silicijevih in ferosilicijevih zlitin v elektropečeh pri redukciji zelo čistega kremena s premogom in sestoji iz zelo drobnih kroglastih delcev, ki vsebujejo najmanj 85% mase amorfnega silicijevega dioksida. (SIST EN 197-1, 2011) Pucolani so naravne snovi, silikatne ali silikatno-alumnate sestave ali kombinacija obeh. Naravni pucolani so po navadi snovi vulkanskega izvora ali sedimentne kamnine s primerno kemično in mineraloško sestavo. (SIST EN 197-1, 2011)

58 Izvedba vidnega betona Stran 49 Kalcinirani pucolan so snovi vulkanskega izvora, gline, skrilavci ali sedimentne kamnine, aktivirani s termično obdelavo. (SIST EN 197-1, 2011) Elektrofilterski pepel se dobi z elektrostatičnim ali mehanskim izločanjem prašnih delcev iz dimnih plinov peči, ki so kurjene z uprašenim premogom. Silicijski elekrofiltrski pepel je po naravi silikatno-alumnati fin prah iz pretežno kroglastih delcev, ki imajo pucolanske lastnosti. (SIST EN 197-1, 2011) Kalcijski elektrofiltrski pepel je fin prah, ki ima hidravlične in/ali pucolanske lastnosti. Vsebuje predvsem reaktivni kalcijev oksid. (SIST EN 197-1, 2011) Žgani skrilavec, zlasti žgani oljni skrilavec, se proizvaja v posebnih pečeh pri temperaturi približno 800 C. Zaradi sestave naravnega materiala in proizvodnega procesa vsebuje žgani skrilavec faze klinkerja, pretežno dikalcijev silikat in monokalcijev aluminat. Fino zmleti žgani skrilavec ima hidravlične lastnosti kot portlandski cement in poleg tega tudi pucolanske lastnosti. (SIST EN 197-1, 2011) Apnenec se ločuje po vsebnosti skupnega anorganskega ogljika. o LL: ne sme biti večja od 0,20% mase, o L: ne sme biti večja od 0,50% mase. (SIST EN 197-1, 2011) Zelo pogosto se pri izdelavi cementa uporabljata mikrosilika in elektrofilterski pepel. Že v sami cementarni dodajajo cementu do 10% mikrosilike in do 50% elektrofilterskega pepela na maso cementa. Dodatno dodajanje teh mineralov v betonarni pri izdelavi sveže betonske mešanice se zato odsvetuje.

59 Stran 50 Izvedba vidnega betona Tabela 4.3: Lastnosti mikrosilike in elektrofiltrskega pepela (kolokvij o betonih, 2007) Mineralni Lastnosti dodatek izboljša se kohezivnost in obdelovanje zmanjša se segregiranje in iztekanje cementnega mleka zmanjša se vsebnost por Mikrosilika manjša vodovpojnost povečana obstojnost proti abraziji beton bolj odporen proti sulfatni koroziji povečana potreba po vodi pri pripravi betona Elektrofilterski pepel izboljšata se kohezivnost in obdelovanje zmanjša se segregiranje in iztekanje cementnega mleka začetek vezanja se podaljša zavira korozijo armature znižuje zgodnje trdnosti in povečuje končne trdnosti 4.2 Kemijski dodatki Kemijski dodatki vplivajo na lastnosti betona, kot so: pospeši ali upočasni vezanje, povečuje trdnost, zaradi lažjega vgrajevanja spremeni omogoči nepropustnost betona, svež beton v bolj tekoče stanje, zmanjša korodiranje armature, brez dodajanja vode, obarva beton, zmanjša ali prepreči krčenje, izboljša črpanje betona, povzroči ekspanzijo, zmanjša iztekanje cementnega zmanjša segregacijo, mleka. (kolokvij o betonih, 2007)

60 Izvedba vidnega betona Stran 51 Tabela 4.4: Kemijski dodatki za izdelavo betonov s posebnimi lastnostmi (kolokvij o betonih, 2007) Dodatki Uporaba Lastnosti Pozitivne: Olajša obdelovanje svežega betona, zmanjša iztekanje cementnega Vnašajo zračne mleka, poveča obstojnost na zmrzal in soli. Aeranti mehurčke v betonsko mešanico. Negativne: Zaradi zračnih mehurčkov, se zmanjša trdnost betona Pozitivne: Skrajša čas vezanja, znižuje Pospeševalci zmrzišče vode, poveča obstojnost na zmrzal Pospeši proces hidratacije Negativne: Kloridnih pospeševalcev se zaradi korozije armature več ne uporablja Zaradi lažjega vgrajevanja in črpanja Utekočinjevalci se dodajajo Pozitivne: Zelo poenostavi vgrajevanje, plastifikatorji, višja tlačna trdnost superplastifikatorji* in hiperplastifikatorji* So polimerne Pozitivne: zmanjša vodo-cementno Izboljšanje adhezije disperzije, ki nadomestijo cement za največ 10% razmerje, nega betona se izvaja samo en dan, povečano natezno trdnost S plastifikatorji ali Pozitivne: Zmanjšajo potrebo po vodi do Zmanjšanje superplastifikatorji 12%, potrebno manj cementa za betone potrebe po zmanjšamo potrebo po višjih trdnosti vodi vodi v svežem betonu Se uporabljajo pri Pozitivne: lastnosti betona se pri poznejšem Zavlačevalci daljših prevozih, da se beton ne strdi dodajanju pospeševalcev ne spremenijo *Superplastifikatorji zmanjšajo potrebo po vodi do 25%, hiperplastifikatorji pa do 40%, zato se slednji uporabljajo za izdelavo samozgoščevalnega betona.

61 Stran 52 Izvedba vidnega betona Tabela 4.5: Kemijski dodatki za izdelavo betonov s posebnimi lastnostmi (kolokvij o betonih, 2007) Dodatki Opis Fungicidi in insekticidi Preprečijo razvoj bakterij in glivic. Zadržujejo vodo, zmanjšajo izločanje vode iz betona in na ta Gostilci način preprečuje segregacijo, omogoča izdelavo kohezivnih betonov za podvodno betoniranje Inhibitorji Zavirajo razvoj korozije Ekspanditorji Preprečijo krčenje betona Pigmenti Obarvajo beton. Dodaja se jih do 10%. Uporablja se jih posebej pri izdelavi vidnih betonov. 4.3 Standardno označevanje Cementi morajo biti označeni vsaj z navedeno oznako za vrsto in številko 32,5, 42,5 ali 52,5, ki označuje trdnostni razred. Za označitev zgodnje trdnosti cementa je treba dodati še ustrezno črko N, R ali L. (SIST EN 197-1, 2011) Primer 1: Portlandski cement, skladen z EN 197-1, trdnostnega razdreda 42,5 in z visoko zgodnjo trdnostjo, se označi tako: Portlandski cement EN CEM I 42,5R. (SIST EN 197-1, 2011) Primer 2: Portlandski cement, ki vsebuje med 6% in 20% mase apnenca s TOC-deležem pod 0,50% mase (L) trdnostnega razreda 32,5 in z običajno zgodnjo trdnostjo, se označi tako: Portlandski cement z dodatkom apnenca EN CEM II/A-L 32,5N. (SIST EN 197-1, 2011)

62 Izvedba vidnega betona Stran Čas vezanja Za določitev optimalnega časa razopažitve, nam je v pomoč tabela 4.6. Tabela prikazuje čas vezanja, ki je potreben, da cement doseže takšne mehansko-fizikalne lastnosti, da lahko betonski element po odstranitvi opaža sam prenaša svojo težo. Hitro razopaževanje je pomembno pri izvedbi vidnih betonov, saj lahko predolga izpostavitev betona opažni površini povzroči različne nepravilnosti vidne površine. Tabela 4.6: Čas vezanja cementa (SIST EN 197-1, 2011) Tlačna trdnost (Mpa) Tlačna Standardna Čas začetka Zgodnja trdnost trdnost trdnost vezanja (min) 2 dneva 7 dni 28 dni 32,5L* - 12,0 32,5N - 16,0 32,5 52, ,5R 10,0-42,5L* - 16,0 42,5N 10,0-42,5 62, ,5R 20,0-52,5L* 10,0-52,5N 20,0-52, ,5R 30,0 - * Trdnostni razred, opredeljen le za CEM III Prostorninska obstojnost (ekspanzija) (mm) Agregat Agregat sestavlja približno 70% betonske mešanice, zaradi česar je v gradbeništvu zelo iskana surovina. Kot ena izmed komponent vpliva na lastnosti svežega in strjenega betona. Agregat se pridobiva v gramoznicah (slika 4.1), kamnolomih (slika 4.2), iz stranskih produktov industrije in z reciklažo.

63 Stran 54 Izvedba vidnega betona Slika 4.1: Agregat, pridobljen iz gramoznice (Vir:spletni) Slika 4.2: Agregat, pridobljen v kamnolomu (Vir:spletni) Za pripravo betonov uporabljamo naslednje vrste agregatov: težki (γ 3000 kg/m 3 magnetit, barit) radiacijska zaščita, normalni (γ kg/m 3 apnenci, dolomiti, eruptivci ), lahki (γ 2000 kg/m 3 ) izolacijski, izolacijskokonstrukcijski betoni: o naravni: ekspandirana glina, ekspandirani perlit, ekspandirani vermikulit. o Umetni: ekspandirani polistiren, granulirana guma. (kolokvij o betonih, 2007) Lastnosti betona so odvisne od frakcije in sejalne analize. Velikost, trdnost, sestava frakcije in vsebnost finih delcev ter odpornost proti zmrzovanju frakcije ima velik vpliv na: vgrajevanje, vsebnost finih delcev (izpolni in obdaja večja zrna), volumen, izgled betonske površine, področje uporabe glede na vrsto betona.

64 Izvedba vidnega betona Stran 55 Prani agregat še posebej pripomore k čistosti betonske mešanice, saj ne vključuje nečistih delcev. Pri izdelavi vidnega betona pa moramo naknadno dodati fine delce (fino frakcijo), z maksimalnim premerom 0,125 mm, da dobimo gostejšo in enakomernejšo strukturo betonske površine. 4.6 Voda Voda je nepogrešljiv sestavni del betonske mešanice. Sama izbira vode se pri izdelavi vidnega betona ne spremeni. Uporabljamo enako vodo kot za izdelavo navadnih betonskih površin. Razlikuje se v tem, da je potrebno pri doziranju striktno upoštevati vodocementno razmerje. Preveč vode povzroči daljši proces strjevanja in možnost krvavenja (iztekanja cementnega mleka), ki ima za posledico nastanek segregacije. Pri različnih lastnostih in faktorjih izpostavitve betona se priporočajo različna vodo-cementna razmerja (v/c), ki so razvidna iz tabele 4.7. Tabela 4.7: Vodo-cementa razmerja glede na lastnosti betona (Vir: osist 1026, 2015) FAKTORJI IZPOSTAVITVE v/c - faktor XC1 0,65 XC2 0,60 XC3, XD1, XD2, XF1, XF2, XA1, XM1 0,55 XC4, XS1, XF3, XA2, XM2 0,50 XS2, XS3, XD3, XF4, XA3, XM3 0,45

65 Stran 56 Izvedba vidnega betona 5 VGRAJEVANJE BETONA Postopek vgrajevanja betona je najpomembnejši sestavni del pri izvedbi vidnega betona. Začne se že pri naročilu betona. Z naročilom določimo vrsto betonske mešanice, način in čas dostave. Posebej pri času smo velikokrat odvisni od napovedanega vremena, saj vreme vpliva na končni izgled betonskega elementa. Zelo pomembno je, da pri izdelavi vidnih betonov uporabljamo beton iz iste betonarne, z enako betonsko mešanico vseskozi po celotnem betonskem elementu, ki ga izdelujemo. V nasprotnem primeru lahko pride do barvnih odstopanj v mešanici. 5.1 Izbira betonske mešanice Pri dostavi in pred začetkom vgrajevanja betona se priporoča na gradbišču izvesti kontrolo betonske mešanice (slika 5.1). Pri tem preverimo konsistenco in temperaturo mešanice. Optimalni konsistenčni pogoji so med F3 in F4 ( mm), temperaturni pa med 15 C in 25 C za svežo betonsko mešanico. (Holcim, 2011) Slika 5.1: Kontrola sveže betonske mešanice (Vir: Holcim, 2011) Slika 5.2: Izgled kompaktne betonske mešanice (Vir: Holcim, 2011)

66 Izvedba vidnega betona Stran 57 Priporočena sestava betonske mešanice za vidne betonske površine je: vsebnost cementa > 320 kg/m 3, vodo-cementno razmerje < 0,55, vsebnost finih delcev (maksimalno zrno 0,125mm) = kg/m 3. (Holcim, 2011) 5.2 Vgrajevanje Pri vgrajevanju moramo biti pozorni, da betonska mešanica ne sme prosto padati več kot 1,5 m, ker se pri tem neenakomerno zgosti. Tudi armaturo prekrijemo s cementnim mlekom, zaradi česar pride pozneje do slabe kohezije. Da se temu izognemo, cev avtočrpalke podaljšamo z dodatnimi gumijastimi cevmi, kjer betonsko mešanico pripeljemo tik nad mesto vgrajevanja. Slika 5.3: Sprijetje cementnega mleka z armaturo (Vir: lastni) Slika 5.4: Pravilno vlivanje betona (Vir: Holcim, 2011)

67 Stran 58 Izvedba vidnega betona Pri vgrajevanju samorazlivnega betona, cevi ne izvlečemo iz vlite betonske mešanice, ampak kontinuirano vlivamo dokler opaž ni zapolnjen, drugače povzročimo sedimentacijo. Alternativno lahko dovajamo beton v opaž od spodaj skozi posebno loputo, kjer s tlakom izpolnimo prostor opaža in se izognemo človeškemu faktorju (slika 5.5). (Zement- Merkblatt, 2006) Slika 5.5: Vlivanje samozgoščevalnega betona pod tlakom (Vir:spletni) 5.3 Zgoščevanje betona Sledi proces zgoščevanja, ki je namenjen enakomerni porazdelitvi betonske mešanice, da se prepreči nastanek votlih mest, ki vplivajo na trdnost, obstojnost in videz betonskega elementa. Zgoščevanje pripomore tudi k izločanju zračnih por iz betona, kar posebej pri vidnih betonih privede do lepšega videza površine. Poznamo zunanje in notranje zgoščevalne naprave. Zunanji zgoščevalci: vibracijske mize, stenski vibratorji, površinski vibratorji. Notranji zgoščevalci: vibracijske igle različnih premerov.

68 Izvedba vidnega betona Stran 59 Na gradbišču se največkrat uporabljajo vibracijske igle. Zunanji zgoščevalci pa se uporabljajo pri izdelavi prefabriciranih izdelkov. Pri zgoščevanju moramo upoštevati določena pravila, ki so odvisna od vrste betonske mešanice. samozgoščevalni beton se ne sme zgoščevati, ker drugače pride do segregacije, čas zgoščevanja ter vrsta in velikost zgoščevalnega aparata so predpisani v navodilih proizvajalca, vedno mora biti prisoten rezervni zgoščevalni stroj, vibrirna igla mora biti izbrana tako, da lahko nemoteno dostopa do vseh mest med armaturo (slika 5.6), glede na premer igle, so razmaki zgoščevanja med 25 in 70 cm, pri vidnih betonskih površinah je posebej pomembno, da se pri zgoščevanju izogibamo armaturi, ker se drugače zaradi vibracij upodobi mrežasta struktura na vidni površini (slika 5.7), izogibati se moramo opažni površini zaradi poškodb pri vibriranju in morebitnem nastanku barvnih lis. (ACI Committee, 1996) Slika 5.6: Primer uporabe vibrirnih igel različnih velikosti (Vir: lastni) Slika 5.7: Upodobljena armatura na površini betona nastala zaradi vibracij pri zgoščevanju (Vir: Holcim, 2011)

69 Stran 60 Izvedba vidnega betona Z vibrirnimi iglami zgoščujemo stene po slojih cm betona, nato vibriramo tako, da za dolžino cca. 15 cm revibriramo prejšnji sloj (slika 5.8). To pripomore k temu, da se sloji med sabo ne razlikujejo in površina je enakomerneje barvita. Vibrirna igla se v sveži beton vstavlja hitro, da ne vnesemo dodatnega zraka v beton, izvleče pa se počasi, da iz betona odstranimo čim več zraka. (Holcim, 2011) Slika 5.8: Ponazoritev revibriranja prejšnjega sloja (Vir: Holcim, 2011) 5.4 Revibriranje Revibriranje je nujen postopek pri zgoščevanju. Odvisno od vremenskih pogojev in stanja betona, se beton po končanem zgoščevanju, po kratkem premoru (cca. 1 h, odvisno od temperature) dodatno revibrira. Posebej pri tankih stenah in stebrih se celoten vrhnji sloj revibrira, da se izločijo zračne pore, ki so se nabrale na vrhu elementa (slika 5.9).

70 Izvedba vidnega betona Stran 61 Slika 5.9: Primer vrhnjega sloja, ki ni bil revibriran (Vir: lastni) 5.5 Negovanje Do dosežene zadostne trdnosti je sveže vgrajen beton potrebno negovati in zaščititi pred: predčasno izsušitvijo, ekstremnimi temperaturami oz. nihanjem temperatur, mehanskimi poškodbami, kemijskimi vplivi. Za razliko od navadnih betonskih površin, se morajo vidne betonske površine zaščititi pred vdorom vode, npr. pred dežjem. To pomeni, da se jih tudi ne sme zalivati, kot je to praksa pri izdelavi normalnih betonskih površin. Možna posledica pri dodatnem vnosu vode v beton je nastanek eflorescence (belkast izloček, ki se nalaga na površini). Temu se izognemo tako, da beton zaščitimo s folijo, katera se ne sme direktno dotikati betonske površine (slika 5.10).

71 Stran 62 Izvedba vidnega betona Slika 5.10: Zaščita betonske mostne konstrukcije s folijo (Vir: Holcim, 2011) 5.6 Razopaževanje Pri razopaževanju betonskega elementa moramo biti posebej pozorni in strpni, saj lahko z nepravilnim ravnanjem povzročimo poškodbe vidne betonske površine. Tudi zaradi lastne varnosti razopažujemo po navodilih proizvajalca opažev. Po navadi je boljše, če pustimo betonski element opažen dalj časa, da je betonska površina zaščitena pred poškodbami in izsušitvijo, ki vpliva na hidratacijo. Ko pa izdelujemo vidne betonske površine, je bolje, da se opaž odstrani čim hitreje kot je mogoče, ker površina postane svetlejša in enakomerno barvita. Pomembno je, da vsaka betonska površina ostane opažena enako dolgo časa, če želimo enakomerno površino po celotni konstrukciji. Prehitra odstranitev opaža ima vpliv na stabilnost betonske konstrukcije, povzroči razpoke, beton pa se lažje poškoduje. Posebej je potrebno paziti na stike in vogale. Za najboljše rezultate vidne betonske površine, po odstranitvi opaža, betonsko površino zaščitimo in pravilno negujemo. Ker ne želimo, da se beton izpostavljen okolju izsuši, ga zaščitimo s folijo. Na mestu, kjer ima folija stik z betonsko površino beton boljše hidratira

72 Izvedba vidnega betona Stran 63 in postane temnejši. Posledica tega je neenakomerna barvna površina (slika 5.12). V ta namen folijo namestimo z določenim razmikom med betonskim elementom (slika 5.11) ali pa med folijo in betonsko površino namestimo filc. Slika 5.11: Zaščita betonske stene s pomožno konstrukcijo in PE folijo z razmikom (Vir: Holcim, 2011) Slika 5.12: V PE folijo zavit betonski steber povzroči neenakomerno barvitost (Vir: Holcim, 2011) 5.7 Zaščita betonske površine Ko je proces hidratacije betona zaključen in je nega zaključena, moramo kot zadnji korak v postopku površine zaščititi pred nenamernimi poškodbami (slika 5.13). Najbolj ogroženi so vogali betonskih elementov. Kot opozorila namestimo opozorilne table (slika 5.14), kjer navedemo, da so v objektu vidne betonske površine in se na njih ne sme nič odlagati, podpirati ali pisati (slika 5.15).

73 Stran 64 Izvedba vidnega betona Slika 5.13: Zaščita površine betonskih stopnic (Vir: Holcim, 2011) Slika 5.14: Opozorilni napis (Vir: Ercegovič) Slika 5.15: Nedovoljeno pisanje po vidni betonski površini (Vir: Holcim, 2011) Slika 5.16: Zaščita betonskih stebrov iz vidnega betona, novega letališča Zagreb, Hrvaška (Vir:Milan Kuhta) Eden največjih problemov vidne betonske površine predstavlja korozija. Na mestih, kjer je armatura v neposredni bližini vidne betonske površine ali je celo del nje, zaradi dežja, ki povzroči korozijo, nastanejo rjavi madeži na betonski površini (slika 5.17). Zato moramo tudi armaturo zaščititi pred vremenskimi vplivi. Zaščitimo jo s folijo (slika 5.18) ali pa s cementnim mlekom, katerega moramo pred vgrajevanjem betona odstraniti. (Holcim, 2011)

74 Izvedba vidnega betona Stran 65 Slika 5.17: Obarvanost betonske površine zaradi rjaveče armature (Vir: Holcim, 2011) Slika 5.18: Preprečenje rjavenja s prekrivanjem armature (Vir: Holcim, 2011) 5.8 Obdelovanje betonske površine Struktura opažne površine in pozicija opažnih povezav določata videz betonske površine. Gladke betonske površine dobimo od opažne ploskve, ki je lahko narejena iz lesa, jekla ali umetnih materialov. Pri vgradnji gumijastih oblog ali oblog iz kavčuka na opažno površino, dobimo betonske površine različnih struktur. Poznamo pa še druge obdelovalne tehnike, ki dajo betonu poseben arhitektonski videz. Ko je betonski element končal s procesom strjevanja in dosegel svoje lastnosti, obstajajo različni načini obdelovanja betonske površine, da dosežemo željen izgled. Pri tem je potrebno omeniti, da ima vsako obdelovanje za posledico odstranitev vrhnje plasti betonskega elementa, zato moramo paziti, da zadostujemo potrebam zaščite armature (krovni sloj). Naknadna obdelovanja, ki jih poznamo, so: Fino izpiranje z vodo pod pritiskom je najbolj razširjen postopek obdelovanja betonske površine. Pri tem se vrhnja plast cementnega kamna odstrani 1-2 mm globoko. Nastane peskasta površina, ki glede na globino odstranitve vpliva na barvo površine. (Holcim, 2011)

75 Stran 66 Izvedba vidnega betona Grobo prani beton odstrani 2 mm in več vrhnje plasti cementnega kamna, pri čemer se posamezna frakcija izpostavi do polovice (slika 5.19). Tukaj se izrazi frakcija, ki spremeni obarvanost celotne površine. Ta postopek se izvede s pomočjo paste, ki zakasni postopek strjevanja. (Holcim, 2011) Slika 5.19: Prana betonska površina (Vir: Holcim, 2011) Vrhnje plasti cementnega kamna odstranjujemo tudi s kislinami. Pri tem postane površina groba (slika 5.20). (Holcim, 2011) Slika 5.20: Površina, obdelana s kislinami (Vir: Holcim, 2011) Postopek izpiranja z visokotlačno vodo je enak postopku finega izpiranja z vodo. Odvisno od intenzitete pritiska curka vode, dobimo različno grobe površine. (Holcim, 2011)

76 Izvedba vidnega betona Stran 67 Peskanje je postopek pri katerem z uporabo peska, ki je vpihovan pod pritiskom. odstranjuje vrhnjo plast cementnega kamna in tudi frakcije. Pri tem nastane groba in matirana površina (slika 5.21). (Holcim, 2011) Slika 5.21: Peskana betonska površina (Vir: Holcim, 2011) Flambiranje požge zunanji sloj cementnega kamna pri C, zato frakcija delno odpade od betona. Nastane grobo razvejana betonska površina. (Holcim, 2011) Pri postopku rahlega brušenja se površina odstrani tako malo, da je frakcija komaj vidna in se izrazi barva cementa. Če pa se površina močneje brusi, se izpostavi barva frakcije. V obeh primerih je površina zelo gladka in odsevna, dodatno poliranje pa povzroči še močnejši odsev (slika 5.22). (Holcim, 2011) Slika 5.22: Fino brušena površina (Vir: Holcim, 2011)

77 Stran 68 Izvedba vidnega betona Orodje, ki ga uporabljamo pri štokanju in bosiranju prikazuje slika Slika 5.23: Orodje za obdelovanje betonske površine (Vir: Holcim, 2011) S štokanjem odstranimo površino globlje, da nastane groba struktura površine (slika 5.24). (Holcim, 2011) Slika 5.24: Neobdelana površina zgoraj, štokana površina spodaj (Vir: Holcim, 2011) Bosiranje in špicanje izvedemo s pomočjo različnih orodij, s katerimi odstranimo površino betona. Bosiranje je bolj grobi postopek, špicanje pa fini postopek. (Holcim, 2011)

78 Izvedba vidnega betona Stran 69 Foto metoda je postopek pri katerem z uporabo posebnih folij ustvarimo poljubno sliko na betonski površini. Na folijo se nanese zavlačevalec vezanja, ki pri poznejšem izpiranju z vodo ustvari različne grobe profile na betonski površini. Ti profili so vidni samo pod določenim kotom in tako ustvarijo videz slike (slika 5.25). Pri direktnem pogledu na betonsko površino pa se ne opazi skoraj nič. (Reckli Foto-Gravur, 2015) Slika 5.25: Beton površina narejena z foto postopkom. (Vir: Reckli Foto-Gravur, 2015) Metličenje služi namenu ustvaritve grobe betonske strukture. Po navadi se uporablja tam, kjer želimo ustvariti večje trenje na betonski površini (npr.: stopnice), da se izognemo zdrsom pri hoji. Pri tem se nestrjeni beton pometa z metlo v želeni smeri tako, da se ustvari groba struktura (slika 5.26).

79 Stran 70 Izvedba vidnega betona Slika 5.26: Metličenje pohodne površine (Vir:spletni) 5.9 Barvni beton Poleg obdelovanja betonske površine lahko beton tudi obarvamo, da dosežemo željen izgled. Najpogosteje se izbere beli cement, ki se pri dodajanju pigmentov (slika 5.27) obarva, kot je razvidno iz slik 5.28 in Dodatno se ta učinek okrepi, če damo obarvano frakcijo agregata, s katero lahko dosežemo vse možne barvne kategorije. Betonske mešanice iz sivega cementa se lahko prav tako obarvajo, vendar barva ne pride do izraza. Za izvedbo temnejših barvnih betonov se sivi cement lažje obarva, saj je potrebno manj pigmenta, da dosežemo željen rezultat. Barva se lahko dodaja v obliki prahu ali v utekočinjeni obliki. Za izdelavo barvnega betona moramo pri uporabi belega cementa očistiti silose. Betoniranje poteka v suhih in toplih vremenskih pogojih, zaradi česar je poznejša zaščita površine nujna. Kljub upoštevanju teh pravil so možna in tudi dovoljena odstopanja v končnem izdelku.

80 Izvedba vidnega betona Stran 71 Slika 5.27: Pigmenti v prahu za beton (Vir:spletni) Slika 5.28: Rumeno obarvana betonska mešanica (Vir: Holcim, 2011) Slika 5.29: Barvni beton (Vir: Ercegovič) Slika 5.30: Primer rumeno obarvanega betona (Vir:spletni) 5.10 Prozorni beton Prozorni beton je novost na trgu betonov. Izvede se s kombinacijo steklenih vlaken in finega betona. Vlakna se ena za drugo prednapeto in vzporedno polagajo v beton in tako sloj za slojem ustvarijo homogen material (slika 5.31). Debelina betona lahko variira, pri čemer je pomembno, da ne izvedemo preveč tankega, saj lahko v tem primeru vsebuje premalo betona in zato ni več nosilen. Z uporabo svetlobnih teles se učinek prozornosti še poveča (slika 5.32). (Schulz, 2008)

81 Stran 72 Izvedba vidnega betona Slika 5.31: Razporeditev slojev prozornega betona (Vir: Schulz, 2008) Slika 5.32: Primer stene, izdelane s prozornim betonom (Vir: Schulz, 2008) 5.11 Premazi Betonske površine zaščitimo z različnimi premazi, da obdržimo njihovo barvo in olajšamo čiščenje površin (sliki 5.33, 5.34). V večini primerov uporabljamo premaze samo na gladkih površinah, kjer zaradi zmanjšanega trenja umazanijo lažje odstranimo. Premaze proti grafitom delimo na permanentno, delno permanentno in začasno zaščito. Permanentno zaščito z brizgalno pištolo nanašamo večkrat v plasteh. Ločujemo med lazurami in impregnacijskimi premazi, kateri ustvarijo slabo sprijemno površino. (Schulz, 2008)

82 Izvedba vidnega betona Stran 73 Lastnosti lazur: Prednosti: - dolgoročna zaščita, - možna izvedba v različnih barvah, - zelo lahko čiščenje, - cenejše vzdrževanje, - prepreči se eflorescenco. (Schulz, 2008) Pomanjkljivosti: - zahtevna izvedba, - dražja v izvedbi, - občutljivo na vlažna območja. (Schulz, 2008) Lastnosti impregnacije: Prednosti: - dolgoročna zaščita, - brezbarvna, neopazna, - enostavna in hitra izvedba, - idealna za gladke in vpojne površine. (Schulz, 2008) Pomanjkljivosti: - težje čiščenje, - manj obstojna od lazur. (Schulz, 2008) Delno permanentno zaščito je v primerjavi s permanentno potrebno po postopku čiščenja obnoviti. (Schulz, 2008) Prednosti: - močna zaščita, - brez barve, neopazna, - enostavna izvedba, - možna odstranitev zaščite, - primerna za močno vpojne površine. (Schulz, 2008) Pomanjkljivosti: - potrebna obnova zaščite v določenih intervalih. (Schulz, 2008) Začasna zaščita se po postopku čiščenja (v kombinaciji z vročo vodo in visokotlačnim čistilcem) popolnoma odstrani od betonske površine. Sestavljena je na osnovi voskov in vode. (Schulz, 2008)

83 Stran 74 Izvedba vidnega betona Prednosti: - cenovno ugodno, - brezbarvno, - enostavna izvedba, - možna odstranitev zaščite. (Schulz, 2008) Pomanjkljivosti: - omejena življenjska doba. (Schulz, 2008) Slika 5.33: Izgled betonske površine pred čiščenjem (Vir:spletni) Slika 5.34: Izgled betonske površine po čiščenju (Vir:spletni)

84 Izvedba vidnega betona Stran 75 Samočistilna zaščita je nov postopek zaščite betonske površine pred umazanijo. Izvedemo jih lahko na dva načina: - močno vodoodbojna površina (super hidrofobna - sliki 5.35, 5.36), - močno vodovpojna površina (super hidrofilna). Super-hidrofobna površina se obdela s pomočjo silikonskih smol ali tetrafluorentilom, s katerimi dosežemo, da se vodne kaplje in umazanija zlahka odstranijo s površine. Edini problem predstavljajo zelo majhne vodne kaplje, ki ne morejo enostavno odteči in se zato s finimi prašnatimi delci nabirajo na površini. (Schulz, 2008) Super-hidrofilna površina ustvari strukturo mikro majhnih bunkic, manjšo od delcev umazanije. Ti delci se namestijo na bunkice, kjer jih voda enostavno izpere. Površina se obdela s pomočjo železovih sulfidov, ki pod vplivom svetlobe ustvarijo učinek samočiščenja. Njihova prednost pred super hidrofobnimi površinami se kaže v tem, da ohranijo obstojnost samočiščenja tudi ob morebitni odstranitvi vrhnjega sloja. (Schulz, 2008) Slika 5.35: Hidrofobna zaščita (Vir: Ercegovič) Slika 5.36: Hidrofobna zaščita (Vir: Ercegovič)

85 Stran 76 Izvedba vidnega betona 6 NAPAKE IN UKREPI Pri pravilnem načrtovanju in upoštevanju pravil za izvedbo vidnih betonskih površin se lahko izognemo napakam, ki večinoma nastanejo zaradi malomarnosti. 6.1 Napake Med pogostejše napake uvrščamo pojavo betonskih ostankov, ki nastanejo pri nezadostno tesnjenih vertikalnih stikih in zaradi ostankov starih betonov (sliki 6.1, 6.2). Izognemo se jim s pravilno zatesnitvijo stikov opaža in s čiščenjem opažnih površin. Slika 6.1: Preostanek betona na robu plošče, zaradi slabe zatesnitve opaža(vir: Holcim, 2011) Slika 6.2: Preostanek betona iz malomarno očiščenega opaža (Vir: Holcim, 2011) Vidni stiki med posameznimi sloji vgrajevanja (slika 6.3) nastanejo zaradi neenakomernega ali predolgega postopka vgrajevanja betona. Izognemo se jim z uporabo betonskih črpalk, ki betonsko mešanico hitro in učinkovito pripeljejo do mesta vgrajevanja ter z uporabo dodatkov zavlačevalcev strjevanja.

86 Izvedba vidnega betona Stran 77 Slika 6.3: Neenakomerno vgrajen beton (Vir: Holcim, 2011) Segregacija (slika 6.4) nastane pri vgrajevanju betonske mešanice, kjer nastanejo področna mesta z vidno frakcijo. Vzrok tega je premalo in nepravilno vibriran beton in tudi neustrezna sestava betona. Slika 6.4: Nepravilno vgrajen (vibriran) beton (Vir: Holcim, 2011) Neenakomerno zaliti ali poškodovani robovi nastanejo pri malomarni vgraditvi trikotnih letev (slika 6.5) ali nezadostni zatesnitvi robnih stikov(slika 6.6).

87 Stran 78 Izvedba vidnega betona Slika 6.5: Rob betonske stene zaradi slabo nameščene trikotne letve (Vir: Holcim, 2011) Slika 6.6: Rob betonske stene zaradi nezadostno zatesnjenega opažnega roba (Vir: Holcim, 2011) Odmik v betonski površini (slika 6.7) povzroči preslabo učvrščen opaž. Tej napaki se izognemo z dobrim medsebojnim fiksiranjem posameznih opažnih elementov. Slika 6.7: Odmik v betonski steni (Vir: Holcim, 2011) Segregaciji na dnu betonske stene (slika 6.8) se izognemo z zatesnitvijo opažnega stika plošča stena (slika 6.9). Pri vgrajevanju betonske mešanice uporabljamo cev, po kateri vodimo svež beton do mesta vgraditve in ga ne pustimo prosto padati z višine več kot 1,5 m.

88 Izvedba vidnega betona Stran 79 Slika 6.8: Izkrvavitev cementnega mleka na dnu betonske stene (Vir: Holcim, 2011) Slika 6.9: Zatesnitev stika med ploščo in opažem stene z montažno peno (Vir: Holcim, 2011) Nastanek vodnih madežev (marmorni efekt) (slika 6.10) povzroči odvečna količina vode, ki pri strjevanju betona prodre na opažno površino. Vzrok za to je nepravilna betonska mešanica ali vgrajevanje betona v deževnih vremenskih pogojih.

89 Stran 80 Izvedba vidnega betona Slika 6.10: Vodni madež na betonski površini (Vir: Holcim, 2011) Madežem zaradi prevelikega ali nepravilnega nanosa ločilnega sredstva (slika 6.11) se izognemo tako, da na opaž nanesemo tanko plast ločilnega sredstva, ki ga nato s krpo rahlo obrišemo. Slika 6.11: Madež zaradi prevelike količine ločilnega sredstva (Vir: Holcim, 2011) Zaradi korozije armature se na betonski površini pojavijo rjavi madeži (slika 6.12), ki jih voda prenese na površino. Napako preprečimo tako, da površino zaščitimo pred vodo, v okolici pa odstranimo ali pa zaščitimo armaturo s folijo.

90 Izvedba vidnega betona Stran 81 Slika 6.12: Madeži zaradi vode, ki je izprala korozijo armature (Vir: Holcim, 2011) Zaradi predolge izpostavitve betona opažni površini, nastanejo na betonski površini različne svetlo-temne nianse (slika 6.13). Tudi predolgo oz. premočno vibriranje betona povzroči posedanje finih delcev frakcije, kateri povzročijo razbarvanost betona. Razbarvanost lahko povzroči tudi neenakomerno delovanje betona ali neenakomerna kristalizacija, ki je zelo pogosti pojav v zimskem času pri nizkih temperaturah ali visoki zračni vlagi. Slika 6.13: Neenakomerna barvitost površine (Vir: Holcim, 2011) V območjih povezav zaradi zgoščevanja betona in pritiska, ki ga povzroči zgoščevanje (slika 6.14), cementno mleko steče v plastični konus. V okolici povezav zato postane vidna frakcija, barvitost pa postane neenakomerna (slika 6.16). Če opažne povezave močno zategnemo in pri izdelavi opaža uporabimo gumijasta tesnila na konusih (slika 6.15) se napaki izognemo(slika 6.17) (Holcim, 2011).

91 Stran 82 Izvedba vidnega betona Slika 6.14: Prikaz delovanja sile pri zgoščevanju (vibriranju) na opaž (Vir: Holcim, 2011) Slika 6.15: Gumijasto tesnilo nameščeno na konusu (Vir: Holcim, 2011) Slika 6.16: Nepravilna izvedba (Vir: Holcim, 2011) Slika 6.17: Pravilna izvedba (Vir: Holcim, 2011) Pri električnih ali strojnih inštalacijah v betonih prav tako uporabljamo namenske pokrove (slika 6.18), ki preprečujejo vdor fine malte in posledično razbarvanja v okolici (slika 6.19). Slika 6.18: Električna doza, zatesnjena s pokrovom (Vir: Ercegovič) Slika 6.19: Nastala razbarvanost v okolici električnih doz (Vir: Ercegovič)

92 Izvedba vidnega betona Stran 83 Eflorescenca oz. izločanje soli nastopi v hladnih in vlažni vremenski pogojih (slika 6.20). Hladno ozračje povzroči upočasnjeno strjevanje betona, zato se pri procesu hidratacije kalcijev hidroksid lažje sprosti iz cementnega mleka in s pomočjo vode na površje prodre skozi pore v betonu. Tam kalcijev hidroksid veže ogljikovo kislino, pri kateri nastane težko topljiv kalcijev karbonat, ki se izrazi v belih lisah na betonski površini. Ta proces se pospeši pri dodatnem vdoru vlage (dež, megla, kondenz) v beton. Učinkovita zaščita je nanos hidrofobne lazure, ki prepreči vdor vlage. Slika 6.20: Primer eflorescence na zidni površini (Vir: Holcim, 2011) Slika 6.21: Razopažena betonska površina v suhih vremenkih pogojih (desno) in v vlažnih (levo) (Vir: Holcim, 2011) 6.2 Ukrepi za odpravo napak Nekatere izmed napak, naštetih v poglavju 6.1, lahko pri izdelavi odpravimo s sledečimi ukrepi: brušenje (slika 6.22), barvanje (slika 6.23). krpanje z namenskimi sredstvi (slika 6.24, 6.25), pranje z visokotlačnim čistilcem,

93 Stran 84 Izvedba vidnega betona Slika 6.22: Brušenje stikov in rjastih madežev (Vir: Holcim, 2011) Slika 6.23: Korektura barvne površine betona (Vir: Holcim, 2011) Slika 6.24: Segregacija na robu stene (Vir: Holcim, 2011) Slika 6.25: Odprava napak s pomočjo kozmetične malte (Vir: Holcim, 2011)

94 Izvedba vidnega betona Stran 85 7 REFERENČNI PRIMERI V tem poglavju podajamo nekaj primerov izvedenih vidnih betonskih površin v Sloveniji. 7.1 Primer - Vila blok v Ljubljani Slika 7.1: Pogled z ulice na zgradbo zahtevani razred vidnega betona VB 4 (Vir: Ercegovič) Slika 7.2: Pogled na vstopno avlo (Vir: Ercegovič) Slika 7.3: Tla izvedena kot liti terazzo (Vir: Ercegovič)

95 Stran 86 Izvedba vidnega betona Slika 7.4: Pogled na fasado kombinacija betona stekla in lesa (Vir: Ercegovič) Slika 7.5: Stopnišče obloženo iz predhodno izdelanih betonskih elementov (Vir: Ercegovič) 7.2 Primer - Islamsko verski kulturni center IVKC Slika 7.6: Šolski objekt v sklopu IVKC, Ljubljana (Vir: Ercegovič)

96 Izvedba vidnega betona Stran 87 Slika 7.7: Pogled na fasado narejeno iz belega betona (Vir: Ercegovič) 7.3 Primer - Nogometna zveza Slovenije Nacionalni nogometni center Slika 7.8: Nogometna zveza Slovenije (Vir: Ercegovič)

97 Stran 88 Izvedba vidnega betona Slika 7.9: Pogled na upravni objekt (Vir: Ercegovič) Slika 7.10: Pogled na fasado plošče izvedene iz belega betona (Vir: Ercegovič) Slika 7.11: Nacionalni nogometni center - pogled na igrišče (Vir: Ercegovič) Slika 7.12: Nacionalni nogometni center hodniki izvedeni v vidnem betonu (Vir: Ercegovič)

98 Izvedba vidnega betona Stran Primer - Hiša R, Rovinj Slika 7.13: Hiša R Rovinj, beli beton, razred vidnega betona VB 4 (Vir: Ercegovič) Slika 7.14: Pogled na fasada izvedeno iz belega betona (Vir: Ercegovič)

99 Stran 90 Izvedba vidnega betona 7.5 Primer - Stanovanjska hiša Puštal Škofja Loka Slika 7.15: Stanovanjska hiša Puštal Škofja Loka (Vir: Ercegovič) Slika 7.16: Fasada izvedena z opažem iz naravnega lesa (Vir: Ercegovič) Slika 7.17: Detajl fasade (Vir: Ercegovič)

100 Izvedba vidnega betona Stran 91 8 IZVEDBA PODPORNEGA ZIDU V okviru diplomskega dela smo z namenom praktične izvedbe vidnega betona sodelovali pri izvedbi podpornega zidu, ki je izdelan kot vidna betonska površina v sklopu novogradnje montažne hiše. Kraj: Šentilj Investitor: Privat Izvajalec: Legartis d.o.o., Lendava 7.1 Zasnova Za strukturo vidne betonske površine je investitor izbral impregnirane lesene opažne plošče, proizvajalca Javor (slika 8.1). Po predhodnem posvetovanju s tehnično službo podjetja TKK, se je kot ločilno sredstvo izbralo opažno olje Unimaz O. Slika 8.1: Opažna plošča (Vir:spletni) Zaradi namerne oslabitve betonskega zidu na mestih, kjer je bilo željeno, da bo beton zaradi krčenja počil, se je predvidela namestitev plastičnih trikotnih letev. Investitor se je za lepši izgled betonske vidne površine odločil za dodatne letve, ki poudarijo gladko strukturo betona. Uporabljeni sta bili betonska mešanica C30/37 XC4 S4 Dmax=16 ter prana frakcija.

101 Stran 92 Izvedba vidnega betona 7.2 Izvedba Opažne plošče so se namestile na sistemske okvirne opaže Doka Frami, kateri so prenašali obtežbo betona (sliki 8.2, 8.3). Opažne plošče so v tem primeru služile le kot obloga, ki je dala betonu svojo teksturo. Ločilno sredstvo se je zaradi enakomernejše porazdelitve naneslo z metlico in dodatno pobrisalo s krpo. Slika 8.2: Opažne plošče montirane na Doka Frami opaž (Vir: lastni) Slika 8.3: Detajlni pogled opažnih plošč (Vir: lastni) V namen zatesnitve stikov med opažnimi ploščami so se na straneh plošč namestili samolepilni trakovi (slika 8.4, 8.5), ki so preprečili iztekanje cementnega mleka. Slika 8.4: Nameščen samolepilni trak na stranici opažne plošče (Vir: lastni) Slika 8.5: Stik zatesnjen z samolepilnim trakom (Vir: lastni) Na mestih, kjer smo želeli, da beton poči, so se na obeh straneh zidu namestile 1,5 cm široke trikotne letve (slika 8.6). Letve, ki so bile uporabljene za doseg estetskega videza, so se namestile samo na strani vidne površine.

102 Izvedba vidnega betona Stran 93 Slika 8.6: Plastične trikotne letve (Vir: lastni) Debelina podpornega zidu je bila 15 cm, zato so nastali problemi pri vgrajevanju (slika 8.7). Gumijasto cev avtomešalca ni bilo mogoče vstaviti v opaž zaradi gostosti armature. Kljub temu je bilo mogoče vlivati beton z višine zidu, saj zid ni presegel dovoljene višine prostega padanja betona, ki znaša 1,5 m. Slika 8.7: Vlivanje sveže betonske mešanice (Vir: lastni) Beton se je zgostil s pomočjo vibrirne igle premera 40 mm. Vibriralo se je v slojih po 50 cm, v horizontalnem razmaku 25 cm. Betonarna je za betonsko mešanico uporabila Lafargev cement 52,5 N, kateri se je hitro strjeval. To je omogočilo razopaževanje podpornega zidu že po 24-ih urah.

103 Stran 94 Izvedba vidnega betona Po razopaževanju se je zid pred vremenskimi vplivi zaščitil s PE folijo in filcem, ki je preprečil stikanje folije z betonsko površino. Pokrit je ostal približno 14 dni, kjer je filc služil kot zaščita pred mehanskimi poškodbami pri fazi montaže novogradnje. 7.3 Rezultat Podporni zid je po končanem vgrajevanju in razopaževanju ustvaril enakomerno svetlo sivo barvo po vsej površini. Površina je bila ravna in na zidu se je ustvarila rahla struktura lesa, ki jo je beton prejel od opažnih plošč (slika 8.8). Slika 8.8: Struktura lesa na betonski površini (Vir: lastni) Slika 8.9: Zid po končanem razopaževanju (krajši del) (Vir: lastni) Slika 8.10: Zid po končanem razopaževanju (daljši del) (Vir: lastni)

104 Izvedba vidnega betona Stran 95 Nastale pa so tudi nekatere napake, kot so iztekanje cementnega mleka v okolici plastičnih konusov (slika 8.11) in krhanje vrhnjega sloja na mestu, kjer so bile nameščene trikotne letve (slika 8.12). Slika 8.11: Nastanek rahle segregacije (Vir: lastni) Slika 8.12: Odkrhnjeni vrhnji sloj betona na mestu vgrajene trikotne letve (Vir: lastni) Kljub manjšim napakam je bil investitor zadovoljen z izdelkom, kar je seveda najpomembnejši del, saj v celotnem procesu od zasnove, izvedbe do predaje stremimo k tem.