Številka zvezka zahtev: 1000257 Izdaja: 01 Stran 1 od 24 Izdaja Datum izdaje Opis spremembe 1 1.1.2017 Inicialna Pripravil: Andrej Kregulj Pregledal: Hidajet Kurbegović Odobril: Anton Petrič 1. Namen Dokument določa splošne zahteve za mehanske kontrolne naprave s področja delovanja, konstrukcije, vzdrževanja, varnosti in zdravja pri delu, kakovosti, izobraževanja. Podani so postopki in pogoji, katere mora dobavitelj in tudi TPV izpolniti v posameznih fazah. Dobavitelj mora upoštevati zahteve zapisane v tem dokumentu in tudi zahteve podane v specifičnih zvezkih zahtev, ki tu niso navedene. V primeru neujemanja zahtev zapisanih v tem dokumentu in zahtev zapisanih v specifičnih zvezkih zahtev veljajo zahteve podane v specifičnih zvezkih zahtev. 2. Področje uporabe Ta dokument morajo upoštevati vsi, ki se kakorkoli vključujejo v postopke zasnove, nabave, izdelave in prevzema mehanskih kontrolnih naprav v TPV d.o.o. 3. Definicije Mehanska kontrolna naprava je naprava namenjena za kontrolo kakovosti izdelkov, običajno direktno v proizvodnji, ki nam omogoča kontrolo zahtevanih karakteristik izdelka z merilnimi pripomočki (kalibri, merilne ure, zarisane oblike ). Vpenjalna naprava omogoča vpetje merjenca na enak način, kot bo sestavljen v sklop oz. omogoča enake pogoje kot bodo v vozilu. Ker nima merilnih pripomočkov, se merjenje opravi lahko samo na 3D merilnem stroju. Referenca (bazna točka): deli so na kontrolni pripravi primerjani s koordinatnimi izhodišči, ki so zapisani na načrtu (ali v geometrijskem dosjeju), kar pomeni, da je 100% primerljivo s koordinatnim sistemom v vozilu. Opore so prav tako reprezentativne tako po obliki, položaju in dimenziji kontaktnih mest na vozilu. Pritrditev: funkcija ohranitve položaja se izvede s pomočjo vpenjal, ki služijo za pritrditev dela, ki so reprezentativna z vgradnjo v vozilo: položaj, vrstni red, moment
Številka zvezka zahtev: 1000257 Izdaja: 01 Stran 2 od 24 4. Postopek V tem poglavju so opredeljene faze postopka, ki vodijo k pridobitvi potrjenih kontrolnih naprav in sicer: - Faza 1: Izdelava in sprostitev zasnove - Faza 2: Izdelava in sprostitev konstrukcije - Faza 3: Izdelava kontrolne naprave - Faza 4: Pred-prevzem pri dobavitelju - Faza 5: Pred-prevzem v TPV - Faza 6: Končni prevzem v TPV Pri vseh zgoraj navedenih fazah je potrebno upoštevati roke določene v terminskem planu. V terminskem planu so lahko vpisane še podrobnejše etape. Terminski plan mora biti dogovorjen pred uradnim naročilom. 4.1 Izdelava in sprostitev zasnove Namen faze je, da se pregleda in sprosti zasnova kontrolne naprave glede na geometrijske specifikacije iz načrta proizvoda, odkrije in odpravi morebitne neskladnosti ter uskladi z vsemi zahtevami TPV. Da bi to dosegli mora dobavitelj zasnovo predstaviti TPV (3D model, lahko tudi osnutke načrtov). Ti dokumenti morajo zajemati: - tehnične rešitve, princip delovanja (predstavitev načina kontrole 1D, 3D, GRE/ NE GRE). - isostatiko proizvoda - bazne točke (določeno iz načrta izdelka), - predstavitev kontrolnih točk (določeno z zvezkom zahtev kontrolnega sredstva), - morebitne omejitve oziroma potencialne probleme, ki se lahko pričakujejo, - varnost, ergonomija, - terminski plan (izdelava konstrukcije, predprevzem pri dobavitelju, dobava v TPV, prevzem v TPV), - prva ocena stroškov. Dobavitelj je na zahtevo TPV dolžan izdelati FMEA sredstev. Dobavitelj se mora v primeru povabila naročnika udeležiti študije FMEA procesa. Namen je priti do zaključkov, katere aktivnosti bodo pri izdelavi KMP opreme potrebne, da se prepreči nastanek možnih napak in njihovih posledic. Zaključki analiz FMEA morajo biti upoštevani pri zasnovi naprave. O naštetem je po potrebi potrebno doseči dogovor s katerim je potrebno dopolniti specifični zvezek zahtev. Odgovornost za zasnovo nosi izključno dobavitelj. Koordinacija s TPV vključuje zgolj splošen pregled v zvezi z njeno splošno funkcijo in ne odvezuje dobavitelja njegove odgovornosti. Usklajevanje ne pomeni sprejemanja odgovornosti TPV v pravnem smislu. Sprostitev faze 1 s strani TPV pomeni soglasje za realizacijo naslednje faze.
Številka zvezka zahtev: 1000257 Izdaja: 01 Stran 3 od 24 4.2 Izdelava in sprostitev konstrukcije Namen faze je, da se pregleda in sprosti konstrukcija kontrolne naprave glede na geometrijske specifikacije iz načrta proizvoda, odkrije in odpravi morebitne neskladnosti ter uskladi z vsemi zahtevami TPV. Da bi to dosegli mora dobavitelj konstrukcijo predstaviti TPV d.o.o. (3D model, načrte). Ti dokumenti morajo zajemati: - tehnične rešitve, princip delovanja (predstavitev načina kontrole 1D, 3D, GRE/ NE GRE). - isostatiko proizvoda - bazne točke (določeno iz načrta izdelka), - predstavitev kontrolnih točk (določeno z zvezkom zahtev kontrolnega sredstva), - morebitne omejitve oziroma potencialne probleme, ki se lahko pričakujejo, - varnost, ergonomija. Konstrukcijo pregledajo odgovorni v TPV. Vse spremembe uvedene na kontrolni napravi glede na fazo pregled konstrukcije, morajo biti pregledane in odobrene s strani TPV. Odgovornost za konstrukcijo nosi izključno dobavitelj. Koordinacija s TPV vključuje zgolj splošen pregled v zvezi z njeno splošno funkcijo in ne odvezuje dobavitelja njegove odgovornosti. Usklajevanje ne pomeni sprejemanja odgovornosti TPV v pravnem smislu. Sprostitev faze 2 s strani TPV pomeni soglasje za realizacijo naslednje faze: Izdelava kontrolne naprave. 4.3 Izdelava kontrolne naprave V tej fazi dobavitelj fizično izdela kontrolno napravo. TPV spremlja napredek izdelave. Dobavitelj mora upoštevati vse zahteve navedene v točki 5 tega dokumenta. 4.4 Pred-prevzem pri dobavitelju Pred-prevzem se izvede pri dobavitelju pred dobavo kontrolne naprave v TPV. Kontrolna naprava mora delovati. Pregleda se skladnost izdelane kontrolne naprave glede na zvezek zahtev oziroma prejšnje faze in samo delovanje. Preveri se naslednje točke po prevzemnem zapisniku: - Vsebina dosjeja kontrolne naprave - Izvedba koncepta kontrolne naprave - Geometrijska sprostitev - Fizična sprostitev. Dobavitelj mora TPV d.o.o. predati tehnično mapo (papir, elektronska oblika). Vsebina te mape je definirana v točki 7. Pri pred-prevzemu pri dobavitelju se izpolni Zapisnik prevzema kontrolne naprave 10000258, kjer se s podpisom obe strani strinjata glede ugotovljenega stanja in potrebnih aktivnosti. V zapisnik se zabeležijo neskladnosti in potrebne aktivnosti z roki za njihovo odpravo. 4.5 Pred-prevzem v TPV
Številka zvezka zahtev: 1000257 Izdaja: 01 Stran 4 od 24 Pred-prevzem se izvede po postavitvi kontrolne naprave v TPV. Kontrolna naprava mora biti polno operativna v serijskih pogojih. Preveri se naslednje točke po prevzemnem zapisniku: - Vsebina dosjeja kontrolnega sredstva - Izvedba koncepta kontrolnega sredstva - Geometrijska sprostitev - Fizična sprostitev Izvede se MSA po standardu QS 9000 in primerljivost rezultatov glede na 3D meritve izdelka. Dobavitelj je obvezen TPV d.o.o. dostaviti dosje kontrolnega sredstva kot je določeno v točki 7. Doseganje zahtev se beleži v št. 10000258 Zapisnik o prevzemu kontrolne naprave, kjer se s podpisom obe strani strinjata glede ugotovljenega stanja in potrebnih aktivnosti. Preveri se odpravljanje napak in neskladnosti, ki so bile ugotovljene na pred-prevzemu pri dobavitelju. Zapišejo se morebitne napake in neskladnosti ter določi terminski plan z odgovornimi in roki za odpravo morebitnih napak in pomanjkljivosti. Za enostavna kontrolna sredstva se pred-prevzem v TPV d.o.o. in končni prevzem v TPV d.o.o. združita. 4.6 Končni prevzem v TPV d.o.o. Na končnem prevzemu v TPV d.o.o. se preveri ali so bile odpravljene vse neskladnosti ugotovljene na pred-prevzemu po Zapisniku prevzema kontrolnega sredstva. Preveri se tudi, ali so bila izvedena vsa potrebna usposabljanja za uporabo in vzdrževanje KMP opreme, ali so bila izobraževanja učinkovita in ali so bili podatki o izvedenih usposabljanjih in o kompetentnosti udeležencev ustrezno dokumentirani. Vsa usposabljanja morajo biti opravljena in vsi udeleženci morajo biti kompetentni za uporabo in vzdrževanje KMP opreme. Izpolni se zapisnik o končnem prevzemu kjer se s podpisom obe strani strinjata glede ugotovljenega stanja. Po zaključenem končnem prevzemu začne teči garancijska doba.
Številka zvezka zahtev: 1000257 Izdaja: 01 Stran 5 od 24 5. Tehnična definicija kontrolnih naprav 5.1 Vrste kontrolnih naprav 5.1.1 Vpenjalna naprava Vpenjalna naprava omogoča vpetje merjenca na enak način, kot bo sestavljen v sklop oz. omogoča enake pogoje kot bodo v vozilu. Izdelana mora imeti referenčna izhodišča s pomočjo katerih se določi koordinatni sistem merjenca. Ker nima merilnih pripomočkov, se merjenje opravi lahko samo na 3D merilnem stroju. Slika 1: Primer vpenjalne naprave za 3D meritve Slika 2: Primer vpenjalne naprave za 3D meritve Oba primera navedenih vpenjalnih naprav omogočata kvantitativno kontrolo merilnih vrednosti, kar pomeni ob uporabi kontrole 3D ali 1D, glej sliko 1 in 2.
Številka zvezka zahtev: 1000257 Izdaja: 01 Stran 6 od 24 5.1.2 Kontrolna naprava Kontrolna naprava je fizična podpora, katere namen je ponazoriti teoretične pogoje uporabe delov v vozilu in omogočiti natančno in ponovljivo kontrolo le-teh. S kontrolno pripravo izvajamo merjenje dela na merilnem stroju in merjenje oz. kontrolo brez uporabe 3D merilnega stroja z merilnimi pripomočki (kalibri, merilne ure, zarisane oblike ). 5.2 Konstrukcijske zahteve kontrolnih naprav Slika 3: Primer kontrolne priprave Specifične konstrukcijske zahteve kontrolnih naprava in obratovalni pogoji so podane v Specifičnem zvezku zahtev za posamezno kontrolno napravo. Izvedba naiprave mora biti robustna, za visoko-serijsko proizvodnjo v okviru specificiranih splošnih pogojev dela za dobo najmanj 10 let. Naprava mora biti brez ostrih robov. Izvedbene tolerance: vitalni deli (vtične luknje, bazne površine, kalibri in ostalo, kjer se preverja kontrolna karakteristika) morajo biti izdelani v tolerančnem razredu IT/10. 5.2.1 Možnost razvoja Pri zasnovi KP je potrebno v največji meri, oziroma na osnovi trenutno razpoložljivih podatkov, predvideti možnost sprememb na opremi pri možnih spremembah proizvodov v teku uporabe proizvoda. 5.2.2 Materiali za izdelavo kontrolne naprave Uporaba materiala za izdelavo je stvar odločitve proizvajalca. Upoštevati je potrebno, da se bo kontrolna priprava v procesu prenašala ročno (manjše kontrolne priprave), zato naj so uporabljeni materiali z manjšo specifično težo in z odpornostjo proti koroziji. Materiali za osnovno ploščo so opisani v točki 5.3.1.
Številka zvezka zahtev: 1000257 Izdaja: 01 Stran 7 od 24 Vitalni deli, ki so obremenjeni na obrabo (vtične luknje, bazne površine, kalibri in ostalo, kjer se preverja kontrolna karakteristika) morajo biti iz jekla in termično obdelani na min 50 HRc. Biti morajo antikorozijsko zaščiteni fosfatiranje. Ostali deli kontrolne priprave, ki so iz materialov, ki niso korozijsko odporni, morajo biti barvani ali fosfatirani. 5.3 Elementi kontrolne naprave 5.3.1 Podstavek kontrolne naprave Običajno se za podstavek uporabi ALUMINIJEVA PLOŠČA oz AL zlitina ki zagotavlja dovolj veliko togost. Podstavek iz KARBONSKEGA OKVIRJA ali ALUMINIJEVE CEVI se priporoča za kontrolne priprave, katerih teža mora biti minimizirana, hkrati pa dolgoročno zagotovljena pravilna trdnost in pravilna geometrija celote. 5.3.2 Pozicioniranje preizkušanca v kontrolni napravi (reference) Preizkušanec je pozicioniran na kontrolni pripravi na baznih točkah ali površinah, ki so predpisane in označene na risbi. Iste te točke ali površine so baze pri meritvah na 3D stroju, in pri nadaljnji sestavi izdelka v teku proizvodnega procesa. To pomeni, da so merilni protokoli (kontrolna naprava in 3D stroj) ter nadaljnja sestava, zasnovani na enakih baznih površinah ali točkah. Odstopanja od teh zahtev niso dovoljena. 5.3.2.1 Opore Naležne površine (bazne točke) morajo biti reprezentativne tako po obliki, dimenziji in položaju opor proizvoda v vozilu oz. vgradnji v nadaljnji izdelek - vozilo. Vsakršno odstopanje od reprezentativnosti mora biti potrjeno s strani TPV d.o.o. Bazne točke morajo biti tudi označene (trajno), tako kot so na načrtu izdelka. 5.3.2.2 Centrirni elementi Centrirni elementi služijo za zmanjšanje prostosti premikanja izdelka v kontrolni pripravi. Centrirni elementi so lahko okrogli, ovalni, kvadratni, (glej sliko 4), odvisno od oblike centrirne luknje. Če so centrirni elementi snemljivi morajo biti označeni začetni položaji. Slika 4 Primer centrirnih elementov
Številka zvezka zahtev: 1000257 Izdaja: 01 Stran 8 od 24 Ločimo tri vrste centrirnih elementov: - Cilindrični centrirni element, ki je togo vstavljen v osnovno obliko - Konični centrirni element v osnovni obliki z vzmetjo - Odmični cilindrični ali konični centrirni element z ročajem a) Cilindrični centrirni element, ki je togo vstavljen v osnovno obliko Cilindrični centrirni element je primeren za izseke z malo toleranco (IT). Pri izseku z veliko toleranco je lahko zračnost med centrirnikom in izsekom na merjencu prevelika. V tem primeru je potreben dogovor o izdelavi centrirnika na dimenzijo izseka v orodju (dimenzija prebijača). Slika 5: Togo vstavljen cilindrični centrirnik Slika 6: Togo vstavljen rombični centrirnik b) Konični centrirni element v osnovni obliki z vzmetjo Konični centrirnik je gibljiv s pomočjo vzmeti. Omogoča naleganje v premer centrirnega izseka, neodvisno od velikosti tolerance (spodnja in zgornja meja tolerance). Kot centrirnega elementa mora biti od 15 do 30.
Številka zvezka zahtev: 1000257 Izdaja: 01 Stran 9 od 24 Slika 7: Konični centrirnik z vzmetjo c) Odmični cilindrični ali konični centrirni element z ročajem Odmični cilindrični ali konični centrirnik z ročajem se uporabi, ko dimenzija centrirnega izseka precej varira. Dobra stran je, da centrirnik lahko odstranimo in izmerimo položaj centrirnega izseka. Slika 8: Odmični cilindrični in konični centrirnik z ročajem 5.3.3 Naprave za ohranitev položaja Naprave za ohranitev položaja morajo omogočati natančno in ponovljivo pritrditev merjenca na kontrolno napravo. Uporabljamo naslednje tipe naprav: a) Pnevmatska vpenjala Pnevmatska pritrditev izdelka se uporablja pri posameznih elektronskih kontrolnih pripravah. Ta način pritrditve izdelka je uporaben pri 100 % kontroli na liniji izdelave.
Številka zvezka zahtev: 1000257 Izdaja: 01 Stran 10 od 24 b)vpenjala Vpenjala se uporabljajo v primeru, ko sam izdelek in centrirni elementi ne zagotavljajo nepremične lege izdelka in ga je potrebno še dodatno pritrditi na kontrolno pripravo. Za funkcijo kontrolne naprave je zelo pomembna pravilna izbira in nastavitev priteznega momenta. Mehanske pritisne spone uporabljamo samo v primerih nizkih priteznih momentov. c) Pritrdilni in centrirni zatiči Slika 9: Primer vpenjala Ti zatiči zagotavljajo enako funkcijo kot centrirni element s funkcijo vpenjanja v primeru, ko so v vozilu referenčni elementi hkrati pritrditve. Slika 10: Pritrdilni in centrirni zatiči
Številka zvezka zahtev: 1000257 Izdaja: 01 Stran 11 od 24 d) Magnetna vpenjala Magnetna vpenjala zagotavljajo enako funkcijo kot vpenjala. 5.3.4 Kontrolno merilne naprave 5.3.4.1 Merilne urice Slika 11: Primer magnetnega vpenjala Preprosto in hitro lahko dobimo vrednost odstopka. Uporabljamo se merilne ure z različnimi nastavki. Na pripravi mora biti nameščen tudi etalon za nastavitev ničelnega položaja merilne ure. Dobavitelj mora dostaviti tudi pripomočke (merilne urice, ), ki omogočajo postavitev kalibrov na ničlo pred merjenjem delov. Skupaj z merilnimi uricami morajo biti dostavljeni tudi certifikati. Slika 12: Merjenje z urico Slika 13: Umerjanje urice 5.3.4.2 Kalibri Tovrstna kontrola je najbolj razširjena (kratek čas merjenja). Meritev mora biti izvedena pravokotno na del. Najpogosteje uporabljeni instrumenti so: Kalibri, ki se vložijo v obdelane nosilce, opremljene s standardnimi pušami.
Številka zvezka zahtev: 1000257 Izdaja: 01 Stran 12 od 24 Slika 14: Kalibri s standardnimi pušami 5.3.4.3 Snemljivi kalibri Snemljivi kalibri so sestavljeni iz pregibnega elementa, vodila, centrirnega elementa, sistema za blokiranje in omejilca v položaju mirovanja. Uporaba teh snemljivih kalibrov naj bo redka uporablja naj se samo, če en del naprave preprečuje namestitev dela ker se zračnosti, potrebne za njihovo delovanje kot tudi obraba po določenem času, ne ujemajo z nivojem zahtevane tolerance. 5.3.4.4 Trni merilne ploščice Slika 15: Snemljivi kalibri Uporaba kompletov ploščic, merilnih trakov, pomičnih meril, mikrometrov, omogoča izvajanje tudi 1D meritev. Slika 16: Merilne kladice Vendar pa je pri izboru teh pripomočkov nujno potrebno preveriti ločljivost, ki mora biti najmanj enaka IT/10.
Številka zvezka zahtev: 1000257 Izdaja: 01 Stran 13 od 24 5.3.4.5 Vizualna kontrola: narisana spodnja in zgornja meja Pri tovrstni kontroli gre za vizualno preverjanje položaja proizvoda v zarisanem delu (npr.: položaj zvara), ki predstavlja nominalno, minimalno in maksimalno vrednost dovoljene tolerance. Ta kontrolna priprava predstavlja eno od najcenejših rešitev, vendar ne omogoča kvantitativnih rezultatov meritev. 5.3.4.6 Kontrolni trn»gre ne gre«kalibri omogočajo relativno hitro in cenovno ugodno kontrolo (oblika izdelka, dolžina izdelka, položaj in dolžine zvara, ). Pomanjkljivost teh kontrolnih priprav je v tem, da meritev ni kvantitativno (številčno) izkazana. Rezultat kontrole je»dober«ali»slab«kos. Omenjene kontrolne naprave zahtevajo zelo natančno določanje meril za opredelitev ali je izdelek dober ali slab. Merila potrebna za odločitev morajo biti jasna in nedvoumna. a) Kaliber za kontrolo velikosti lukenj S kalibri se preveri velikost lukenj izven kontrolne naprave. Slika 17: Kontrolni trn "gre, ne gre" Tolerance: NE GRE GRE NOMINALA + zgornja toleranca NOMINALA - spodnja toleranca - 1/10 tolerančnega območja, ki ga preverjamo + 1/10 tolerančnega območja, ki ga preverjamo Primer: Φ12,5 +0,10/-0,10 mm NE GRE GRE Φ12,5 + 0,10 = 12,60-0,01 mm Φ12,5-0,10 = 12,40 +0,01 mm
Številka zvezka zahtev: 1000257 Izdaja: 01 Stran 14 od 24 b) Kaliber za kontrolo položaja luknje Pomembna je so-osnost obeh cilindrov (cilindra vstavljenega v vodilno pušo in cilindra s katerim se kontrolira položaj). Izdela se samo kaliber GRE. Tolerance: Slika 18: Kaliber za kontrolo položaja luknje GRE NOMINALA spodnja toleranca toleranca položaja ± 0,01 mm Primer: Φ12,5 +0,05/-0,15 mm; toleranca položaja 0,5 GRE Φ12,5-0,15 0,5 = Φ11,85 ±0,01 mm
Številka zvezka zahtev: 1000257 Izdaja: 01 Stran 15 od 24 c) Kaliber za kontrolo robov ali površine z rego Uporablja se za kontrolo zračnosti med merjencem in obliko na kontrolni napravi. Območje kontrole mora biti označeno. Območje kontrole Tolerance: Slika 19: Oznaka območja kontrole NE GRE GRE REGA + zgornja toleranca REGA spodnja toleranca - 1/10 tolerančnega območja, ki ga preverjamo + 1/10 tolerančnega območja, ki ga preverjamo d) Kaliber za kontrolo robov ali površine s poravnanostjo Uporablja se kontrolni kaliber s stopnico. Slika 20: Primer kalibra s stopnico Tolerance: Toleranca obreza: 1,0 (simetrična toleranca ± 0,5 mm) Stopnica: 0,5 ±0,01 mm; vzporednost 0,02
Številka zvezka zahtev: 1000257 Izdaja: 01 Stran 16 od 24 5.3.5 Elementi za kontrolo kontrolnih naprav Njihova funkcija je omogočanje izravnavanja tridimenzionalnega stroja ob merjenju kontrolne naprave. Sprejete so 3 vrste naprav: a) Kontrolna točka Vsaka odprtina kontrolne točke mora biti poimenovana, prav tako morajo biti podane njene koordinate v referenčnem sistemu izdelka. Odprtine kontrolnih točk morajo biti zaščitene. b) Referenčne ravnine Slika 21: Kontrolna točka Koordinatno izhodišče vozila mora biti označeno na 3 ploščicah (1 za vsako os), ki so tudi same pozicionirane na nasprotni strani ustrezne referenčne ravnine. Na napisni ploščici je označena razdalja in smer te ravnine od nulte točke vozila. Biti morajo zaščitene. c) Obdelane površine Slika 22: Referenčne ravnine Referenčne površine so obdelane pri prvi obdelavi kontrolne priprave. Označene morajo biti kot na sliki 17. Površine morajo biti zaščitne (npr.: plastični čep). Slika 23: Referenčna površina
Številka zvezka zahtev: 1000257 Izdaja: 01 Stran 17 od 24 5.3.6. Dodatne zahteve Vsaka priprava mora imeti nameščene ročaje za lažje prenašanje. Slika 24: Ročaj za prenašanje Prav tako mora imeti vsaka kontrolna priprava nameščene»nogice«višine 30 do 50 mm. Slika 25: Ročaj za prenašanje Naprave katere teža je enaka ali večja od 20 kg mora biti zasnovana tako, da je omogočeno enostavno premikanje (manipuliranje). V ta namen se pogosto uporabljajo»očesni vijaki slika 29. Očesni vijaki morajo biti postavljeni tako, da je kontrolna priprava pri dvigovanju in premikanju, uravnotežena. Slika 26: Očesni vijaki V primeru, da je za nastavitev ničelnega položaja kontrolnega sredstva potreben etalon, ga mora dobavitelj dostaviti. Etalon biti v ustreznem zaboju, da se preprečijo morebitne poškodbe. Slika 27: Zaboj za etalon
Številka zvezka zahtev: 1000257 Izdaja: 01 Stran 18 od 24 6 Označevanje kontrolne naprave 6.1 Identifikacija kontrolne naprave Kontrolna sredstva morajo biti označena z aluminijasto ali plastično označevalno ploščico, ki mora biti pritrjena na kontrolno sredstvo z vijaki. Vsebina označevalne ploščice: - naziv izdelka TPV, - številka izdelka TPV SAP ident, - indeks spremembe TPV (prostor za vpis kasnejših sprememb), - kupčev naziv izdelka, - kataloška številka izdelka kupca, - indeks spremembe izdelka kupca (prostor za vpis kasnejših sprememb). - podatki o dobavitelju kontrolnega sredstava, - leto izdelave kontrolnega sredstva, - masa kontrolnega sredstva. Dimenzije označevalne ploščice so 120 x 65 mm, biti mora brez ostrih robov. Barva označevalne ploščice je kovinska (krtačeni aluminij). Napisi na označevalni ploščici morajo biti gravirani ali lasersko izpisani in črno obarvani. Pisava brez šerifov (Arial), velikost znakov najmanj 3 mm (14), presledek med vrsticami 3 mm (1,2). Razpored in vsebina besedila na označevalni ploščici: Naziv izdelka TPV: SAP ident: Indeks TPV: Naziv (kupec): Številka (kupec): Indeks (kupec): Dobavitelj: Leto izdelave: Masa [kg]: Primer izpolnjene ploščice podatke pripravi TPV: Naziv izdelka TPV: CENTRALNI NOSILEC W33 SAP ident: 309222 Indeks TPV: A Naziv (kupec): SUPPORT ARRIERRE W33 Številka (kupec): 79469 6548R Indeks (kupec): 01 Dobavitelj: Strojna tovarna Trbovlje Leto izdelave: 2010 Masa [kg]: 12
Številka zvezka zahtev: 1000257 Izdaja: 01 Stran 19 od 24 V kolikor kontrolna priprava podlega Pravilniku o varnosti strojev mora biti v skladu s pravilnikom vidno, čitljivo in neizbrisljivo označena. Za označevanje se uporablja kovinska ali plastična ploščica, ki je pritrjena na vidno mesto na kontrolni napravi in mora vsebovati: - ime podjetja in popolni naslov proizvajalca in, kadar pride v poštev, njegovega pooblaščenega zastopnika, - oznaka oziroma naziv naprave, - oznaka CE, - oznaka serije ali tipa, - serijska številka, če obstaja, - leto izdelave - nazivna napetost, - nazivna priključna moč, - nazivna frekvenca, - masa. 6.2 Identifikacija izhodišč naprave (naprave za kontrolo kontrolnih sredstev) Ploščice navajajo vrednost X, Y, Z koordinat v globalnem koordinatnem sistemu avtomobila. Podatki služijo za postavitev koordinatnega sistema pri merjenju na 3D merilnem stroju. Vrste izhodišč so navedene v točki 5.4.5. 6.3 Identifikacija pritisnih spon Pritisne spone morajo biti označene s številkami, ki določajo vrstni red vpetja (sprostitve). Vrstni red vpetja Slika 28: Identifikacija spon
Številka zvezka zahtev: 1000257 Izdaja: 01 Stran 20 od 24 6.4 Identifikacija merilnih točk Merilne točke, ki se merijo 1D morajo biti na mestu meritve označene. Oznaka merilne točke mora vsebovati: - številka merilne točke, - oznaka ustreznega kalibra s katerim se točka meri. - Oznake merilnih točk morajo biti odporne proti obrabi oz. odstranitvi (najbolje vgravirane in nato pobarvane 6.5 Identifikacija kontrolnih kalibrov Slika 29: Oznake merilnih točk Vsi kontrolni kalibri morajo biti nedvoumno označeni. Oznake morajo biti vgravirane v držalu. Na kontrolne kalibru mora biti označeno (glej sliko 17): - Stran GRE: zelena barva - Stran NE GRE: rdeča barva - Dimenzija GRE: xxx - Dimenzija NE GRE: xxx - Oznaka kalibra: A, B, C, Predvideno mora biti odlagalno mesto na osnovni plošči, zalogovniku ali v zaboju (slika 24). Primer zalogovnik 1 Primer zalogovnik 2 Slika 30: Postavitev kalibrov 1 Slika 31: Postavitev kalibrov 2
Številka zvezka zahtev: 1000257 Izdaja: 01 Stran 21 od 24 6.6 Identifikacija sestavnih delov V primeru, da je kontrolna naprava razstavljiva (sestavljena iz več delov) je obvezno označitev začetnih položajev vseh elementov, ki so pritrjeni na osnovno ploščo, da jih lahko ponovno namestimo na popolnoma isto mesto. 7 Dokumentacija Dobavitelj mora pripraviti dokumentacijo kontrolne naprave (1x papir, 1x CD), ki mora vsebovati: - sestavno risbo s kosovnico, - delavniške risbe vseh elementov, - navodilo za uporabo, varno delo - navodilo za vzdrževanje, - merska poročila, - tudi 3D model (.stp,.igs format CATIA V5). a) Načrti Za kontrolno pripravo, kontrolne kalibre, etalone morajo biti izdelani načrti, iz katerih mora biti jasno razvidno: - naziv proizvajalca / konstruktorja, - mere s tolerancami, - materiali posameznih sestavnih delov, - toplotne obdelave posameznih sestavnih delov. b) Navodilo za uporabo, varno delo Za kontrolno napravo mora biti izdelano navodilo za uporabo, ki vsebuje prikaz načina vpenjanja merjenja in postopek izvajanja kontrole z opisom in slikovnim prikazom. Navodilo mora vsebovati opozorila za preprečitev napak merjenja in varno delo. c) Navodilo za vzdrževanje Dobavitelj mora pripraviti navodilo za vzdrževanje, ki mora vsebovati: - seznam rezervnih delov z dobavnimi roki in okvirno ceno, - seznam obrabljivih delov z dobavnimi roki in okvirno ceno, - spisek možnih napak, opis napak, možne vzroke za nastanek napak in navodila za njihovo odpravo, - navodilo za vzdrževanje. d) Merilna poročila Za kontrolno pripravo je obvezno potrebno izdelati meritve na 3D merilni pripravi. Merilno poročilo mora vsebovati:
Številka zvezka zahtev: 1000257 Izdaja: 01 Stran 22 od 24 - naziv in kataloško številko izdelka za katerega je kontrolna naprava izdelana - datum meritve, - izvajalec meritev, - tip merilnega stroja, - navedena nominalna vrednost in izmerjena vrednost, - meritev vseh kalibrov, etalonov (oznaka kalibra, nominala, toleranca, izmerjena vrednost). 8. Vzdrževanje Proizvajalec mora pri zasnovi in izdelavi opreme upoštevati priporočila za vzdrževanje, glede na: - Pravilnika o varnosti strojev (Ur. l. RS 75/2008), - EN 13460:2002 - Documents for maintenance, - EN 13306:2001 Maintenance terminology. 8.1 Obveznost dobavitelja za zagotavljanje vzdrževanje Dobavitelj je dolžan opredeliti vzdrževalne posege (kaj, s kakšno frekvenco, kako in s čim), katere lahko samostojno izvaja osebje TPV (I in II nivo), ter opredeliti in zagotavljati vzdrževanje (nivo III), ki ga osebje TPV ne more izvesti samostojno, za opredeljeno obdobje življenjske dobe kontrolne naprave. Med dobaviteljem in TPV se po potrebi sklene vzdrževalna pogodba, kjer je določen odzivni čas, cena delovne ure, okvirne cene rezervnih delov, zaloga rezervnih delov pri dobavitelju itd. 8.2 Konstrukcijske zahteve glede vzdrževanja Mesta za nastavljanje, mazanje in vzdrževanje morajo biti nameščena izven nevarnih območij. Nastavljanje, vzdrževanje, popravljanje, čiščenje in servisiranje mora biti omogočeno, ko naprava ne obratuje. Zagotovljena mora biti diagnostika napak. Sestavni deli, ki jih je potrebno pogosto menjavati, zlasti pri menjavi v proizvodnji, kjer so izpostavljeni obrabi ali se pogosto pokvarijo, morajo biti takšni, da jih je mogoče enostavno in varno odstraniti in nadomestiti. Dostop do sestavnih delov mora biti tak, da se lahko delo opravi s standardnimi tehničnimi sredstvi (orodja, merilni inštrumenti itd.). V primeru, da to ni možno, je proizvajalec dolžan o tem vnaprej obvestiti TPV in ob dobavi dostaviti tudi potrebna specifična orodja za taka dela. 8.3 Rezervni deli Dobavitelj je načeloma dolžan zagotavljati rezervne dele za čas življenjske dobe naprave, če ni drugače dogovorjeno. Dogovor o morebitni zalogi rezervnih delov pri dobavitelju mora biti dosežen med TPV in dobaviteljem pred uradnim naročilom in zapisan v pogodbi o dobavi opreme oziroma pogodbi o vzdrževanju. Vzdrževanje TPV in odgovoren za kontrolne naprave na osnovi ocene posledic odpovedi kontrolne naprave, prejete dokumentacije (seznam rezervnih delov in seznam obrabljivih delov z dobavnimi roki in cenami), definira zalogo rezervnih delov, ki je potrebna za nemoteno delovanje kontrole naprave. Zaloga rezervnih delov je lahko v TPV ali pri dobavitelju.
Številka zvezka zahtev: 1000257 Izdaja: 01 Stran 23 od 24 9. Izobraževanje Dobavitelj mora zagotoviti teoretično in praktično usposabljanje osebja TPV, ki bo upravljalo z dobavljeno kontrolno napravo, in sicer do te mere, da bo opremo mogoče nemoteno uporabljati in jo pravilno vzdrževati. Število ur predvidenih za vsa izobraževanja mora dobavitelj določiti in upoštevati v ponudbi. Dobavitelj mora glede na tveganja, ki jih naprava predstavlja za varnost in zdravje pri delu, varstvo okolja in varstvo pred požarom, pripraviti izobraževalno gradivo in navodila za varno delo. Del dokumentacije, ki služi kot izobraževanje delavcev in vzdrževalcev mora biti predan 5 dni pred izvedbo izobraževanj v TPV. Dobavitelj mora izdelati predlog izobraževanj: - koga je potrebno izobraziti (operaterje, tehnično osebje, vzdrževanje, vodstveno osebje), - etape izobraževanja, - sredstva za izobraževanje, - vsebino vzdrževanja, - kraj in čas izobraževanja. 10 Varstvo okolja Proizvajalec mora pri načrtovanju in izdelavi upoštevati predpise glede varstva okolja države uporabnika. Vsa električna in elektronska oprema mora biti skladna z direktivo 2011/65/EC in pripadajočimi aneksi k direktivi. 11 Varnost in zdravje pri delu Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik lahko daje delovno opremo (stroj, napravo, varnostne komponente) v obratovanje, če je izdelana v skladu s Pravilnikom o varnosti strojev Ur. l. RS 75/2008 in standardom SIST EN ISO 12100:2011 varnost strojev, drugo veljavno zakonodajo s področja varnosti in zdravja pri delu v RS. Upoštevane morajo biti tudi interne zahteve kupca TPV. Delovna oprema s svojim delovanjem ne sme motiti delovnega okolja oziroma s svojimi emisijami škodljivo vplivati na delavca in delovno okolico, predvsem pa mora biti preprečeno: - sevanje-bleščanje v okolje, - emisija hrupa v okolje, ki ni v skladu z določili Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu, zaradi vpliva delovne opreme, - nedopustno dvigovanje in spreminjanje mikroklimatskih pogojev temperature okolice zaradi vpliva delovne opreme ali delovnega procesa v skladu z določili zakonodaje, - ustvarjanje nedopustnih emisij prahu, plinov in drugih stranskih produktov. V primeru predvidenih ali zaznanih emisij mora proizvajalec delovne opreme izvesti z zakonodajo predpisane meritve (zaprašenosti, vsebnosti oljnih hlapov, sevanja, ) in o izvedenih meritvah priložiti uradno poročilo z izmerjenimi vrednostmi. Osvetljenost delovnega mesta mora biti izvedena v skladu z določili zahtev zakonodaje in standarda SIST EN 12464. Delovna oprema, ki proizvaja vibracije mora biti izvedena v skladu z zahtevami zakonodaje in ne sme presegati dovoljenih mej, ki bi vplivale na človeka. Proizvajalec delovne opreme mora oceniti in po
Številka zvezka zahtev: 1000257 Izdaja: 01 Stran 24 od 24 potrebi zagotoviti meritve ravni mehanskih vibracij, ki jim bodo uporabniki izpostavljeni, v skladu z zahtevami Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti vibracijam pri delu. 12 Logistika in transport Oprema mora biti dobavljena naročniku na način, da ne pride do poškodb, uničenja ali sprememb, ki vplivajo na funkcionalnost opreme. Dobavitelj mora pripraviti tudi skico s prijemalnimi mesti za dvigovanje in transport opreme. V primeru transporta in razlaganja s strani podizvajalca mora biti ob prevzemu opreme prisoten predstavnik dobavitelja. Dobavitelj mora ob zasnovi opreme predvideti takšne naprave (če je možno), ki ne zahtevajo izrednega transporta.