Reciklirani papir je v prejšnjem letu doživel pravi razcvet, tako pravi Amra Bačić,, vodja prodajnega programa papir in posebni mediji pri Xeroxu Slovenija. 32 PAPIR [ RAZVOJ ] Kljub hitremu razcvetu magnetnih, optič papir med nosilci informacij ohranja primat Papir ostaja številka ena Papir ima v življenju ljudi pomembno vlogo, ki jo bo ohranil tudi v prihodnje, čeprav mu drugi nosilci informacij na mnogih področjih močno konkurirajo. Pri izbiri papirja pa ima vedno pomembnejšo vlogo cena. Urednik priloge: Samo Kranjec, tel.: (01) 30 91 558 E-pošta: samo.kranjec@finance.si Trženje: Sandra Flis, tel.: (01) 30 91 462 E-pošta: sandra.flis@finance.si Pred iznajdbo papirja kot nosilca informacije pred dvema tisočletjema so ljudje pisali in risali na naravne materiale: na kamen, kosti, glinaste ploščice, drevesno skorjo, les, papirus in pergament, pravi dr. Bogomil Breznik, direktor Inštituta za celulozo in papir. Šele v zadnjem stoletju pa svoje misli zapisujemo na novejše nosilce, kot so film, mikrofilm, magnetni zapisi, optični diski in vseh vrst elektronski zapisi. Novejši pogled na pomembnost tiskanih medijev dokazuje, da njihova uporabnost množično narašča po vsem svetu. To potrjuje tudi dejstvo, da je ob koncu tisočletja Time Magazine potrdil sociološko in kulturno pomembnost Gutenbergovega izuma tiskanja, ki so ga izbrali za enega odločilnih dogodkov minulega tisočletja. Papir je prisoten povsod Velika prednost papirja je, da je prijazen do okolja. Tako pravi dr. Bogomil Breznik, direktor Inštituta za celulozo in papir. Čas elektronskih medijev je primerjalno šele na začetku, vendar tiskana informacija ostaja prisotna povsod, razlaga sogovornik. Razvoj novih tehnologij, zlasti grafične, komunikacijske in računalniške, ki povzroča informacijsko revolucijo in prehod v informacijsko družbo, producira eksponencialno rast informacij in znanj na novih materialih, ki ne pomenijo vedno tudi kakovosti. Danes zapisi niso hranjeni le na papirju kot prevladujočem nosilcu informacij, temveč na novih materialih, kar zadevo dodatno otežuje, saj so novejši zapisi glede na trajnost dosti slabši od klasičnega nosilca papirja, vedno pogosteje pa zaradi hitre spremembe tehničnih sredstev, s katerimi zapise lahko uporabimo, tudi težje dostopni, razlaga Breznik. Prav zaradi takšnih težav ostaja papir zelo zanimiv nosilec informacij. Žal pa se zaradi velikega povpraševanja po ekonomsko dostopnem papirju znižuje kakovost ter s tem njegova trajnost in obstojnost. Trajnost je časovno omejena Ker je papir izdelan iz relativno nestabilnih organskih surovin, je njegova trajnost časovno omejena, saj so lastnosti časovno spremenljive. Šele vrednotenje kemijske in fizikalne stabilnosti, mehanske odpornosti in optične obstojnosti pokaže razliko med posameznimi vrstami papirja in njihovo uporabnostjo zdaj in čez sto in več let, pravi sogovornik. Metla za gozd Papir ima veliko konkurenco v drugih materialih, predvsem na področju embalažerstva, ravno tako v računalniški opremi in zlasti v medijih (radio, televizija, film, internet), vendar ohranja pred njimi tudi prednosti, ki so v današnjem času vedno pomembnejše zaradi zahtev ohranjanja okolja. Papir je izdelan iz obnovljivih surovin in ga je mogoče po uporabi reciklirati. Lesna vlakna za proizvodnjo celuloznih vlaken pridobivamo iz manj kakovostnega lesa. Zato celulozno-papirna industrija ne ogroža gozdov, kot je v medijih večkrat napačno predstavljeno, temveč je, ravno nasprotno, zelo potrebna kot»metla«za gozd. V raziskavah, ki so jih naredili na BOKU na Dunaju, ugotavljajo, da se poraba papirja kljub povečanju uporabe elektronskih komunikacij na leto povečuje za odstotek do dva. Kompleksen material Papir je zelo kompleksen material, pravi sogovornik. Njegove strukturne in površinske
proizvodnje papirna in papirnopredelovalna industrija izvozi. Novejše raziskave v svetu kažejo, da se ne glede na tehniko tiskanja povečuje poraba papirja standardne kakovosti z nizkimi stroški izdelave, ki mora dosegati kar najboljšo tiskarsko prehodnost in zadovoljivo tiskovno kakovost; ta obsega okrog 80 odstotkov vseh papirjev. Manjši, do 15odstotni delež imajo papirji višje kakovosti (boljše površinske, optične in barvnometrične lastnosti), ki imajo višjo ceno. Le okrog pet odstotkov papirjev dosega zelo visoko tiskovno kakovost in občutljivost videza, kar pomeni še višjo ceno izdelka, razlaga direktor Inštituta za celulozo in papir Bogomil Breznik. ičnih in elektronskih medijev TELEKOMUNIKACIJE in MOBILNA TELEFONIJA 74% Pri tisku in papirju se zelo pazi na stroške Napovedujemo izid priloge TELEKOMUNIKACIJE in MOBILNA TELEFONIJA Izid priloge: 20. april 2011 Informacije za oglaševanje: Darinka Žemlja, tel.: 01 30 91 539, darinka.zemlja@finance.si PRILOGA [DODAJAMO VREDNOST] Odločajo izvirnost, kakovost in okretnost Mali tiskarji lahko preživijo predvsem z ustvarjalnostjo, inovativnimi tehnologijami in prilagajanjem čedalje manjši nakladi tiska Na zelo zahtevnem in konkurenčnem tiskarskem trgu lahko mali tiskarji preživijo le z zelo kakovostnimi storitvami in prilagajanjem zahtevam naročnikov. Za to pa morajo poleg zelo prilagodljive organizacije biti tudi vrhunsko tehnološko opremljeni. Uspešnost poslovanja oziroma preživetja je odvisna predvsem od ustvarjalnosti, sledenja razvoju inovativnih tehnologij in prilagajanja čedalje manjši nakladi tiska, razlaga Metka Golc, direktorica Tiskarne Golc. Kot manjša tiskarna so se specializirali za izdelavo reklamnega gradiva (letaki, katalogi, reklamne vrečke in drugega). Po teh izdelkih je na trgu povpraševanje tudi največje. Povečuje se povpraševanje po izdelkih iz recikliranega papirja V Tiskarni Golc opažajo, da povpraševanje po izdelkih iz papirja upada. Povečujejo pa se naročila tistih iz reciklira- lastnosti so odvisne od celotne surovinske sestave, tehnoloških pogojev izdelave in površinskega oplemenitenja ter od postopkov tiskanja in dodelave. Ker se kakovost grafičnih papirjev med seboj razlikuje, je treba določiti karakteristike in uporabnost za posamezne vrste tiska in uporabnost končnega izdelka. Zaradi vse večjega povpraševanje po hitri in kakovostni reprodukciji nas poleg klasičnih tiskarskih tehnik vedno bolj spremljajo digitalne tehnike. Vsaka nova tehnika tiska prinaša nove vrste tiskarskih barv, tonerjev oziroma črnil, ki zahtevajo povsem prilagojeno površino papirja. Uporabniki običajno želijo, da bi lahko uporabili eno vrsto papirja za več tehnik tiska. Razvoj je odvisen od proizvajalcev strojne opreme in tiskarskih barv, papirna industrija pa mora slediti tem spremembam in prilagajati kakovost papirja tako, da bo za posamezno tiskarsko tehniko najboljša. Vedno širša uporaba nekonvencionalnih tehnik tiska glede na specifíčne zahteve posamezne tehnike terja sodelovanje med proizvajalci papirja, tiskarskih barv ter sredstev za površinsko oplemenitenje in zaščito pred zunanjimi vplivi. Čeprav je bilo v zadnjih desetletjih na področju prenosa informacij mnogo revolucionarnih sprememb, ostaja dokument na papirju v primerjavi z novejšimi nosilci informacij in zapisov na elektronskih medijih še vedno trajnejši in obstojnejši. Trajnost novejših nosilcev informacije, kot so zvočni in optični diski ter slikovni trakovi, je največ 10 do 20 let, precej večja do dveh stoletij je za mikrofilm, vendar ni odvisna le od trajnosti nosilca, ampak precej tudi od ustrezne opreme za uporabo, ki mora biti dostopna tudi v prihodnosti. Trajnost analognih dokumentov je odvisna od lastnosti materi- alov, razmer pri hranjenju ter opreme za uporabo in hrambo, medtem ko je trajnost digitalnih informacij poleg opisanega zelo omejena z razpoložljivo računalniško opremo, razlaga Bogomil Breznik. Za dediščino na papirju moramo skrbeti vsi»prepričan sem, da bo papir tudi v prihodnosti ostal eden od pomembnejših prenašalcev in nosilcev pisne, risane in tiskane kulturne dediščine. Vendar tudi papir ni večen, zato zaščita pisne, tiskane in risane kulturne dediščine na papirju zahteva zelo kompleksno in široko znanje o vplivu notranjih in zunanjih dejavnikov na staranje gradiva. Potrebno je predvsem čim boljše sodelovanje vseh udeleženih v procesu izdelave dokumenta, od proizvajalcev papirja in grafične dejavnosti do uporabnikov v arhivih, knjižnicah, muzejih, ob ustrezni podpori vladnih ustanov,«meni sogovornik. Brez ustrezne tehnološke opremljenosti danes ne gre. nega papirja, najpogosteje pri izdelavi reklamnih vrečk. Dolgoletna družinska tradicija V Tiskarni Golc delujejo kot družinsko podjetje, vsi člani družine aktivno sode- lujejo v poslovno-delovnem procesu. Na trgu se dokazujejo že 27 let. Njihovo vodilo je prilagajanje in svetovanje naročnikom, kratki dobavni roki, kakovostne tiskovine in zadovoljen naročnik, ki se rad vrača.
30 OGLASNA PRILOGA Papirna in papirnopredelovaln tudi pojemanje globalne krize Panoga na surovin in g Recikliranje starega papirja zahteva ustrezne postopke in tehnologijo. Star papir je kakovostna surovina Da bi bil star papir primeren za recikliranje, mora biti ustrezno zbran in razvrščen. V Sloveniji spet uporabimo nekoliko manj kot polovico starega papirja, kar je manj od povprečja EU. Lani se je krepko podražil, letos se je cena ustalila na zgornjih mejah. V družbi Vipap je star papir temeljna surovima za njihovo proizvodnjo časopisnih in grafičnih papirjev. Star papir je v celoti primeren za predelavo in ponovno uporabo v proizvodnji papirja, torej za recikliranje, če je seveda ustrezno zbran in razvrščen, pravijo v Vipapu. Predvsem je pomembno, da ga zbiramo ločeno od preostalih odpadkov, saj s tem preprečimo čezmerno obremenjevanje okolja, denimo z olji, barvami ali drugimi snovmi, zaradi česar postane neuporaben za recikliranje. Proizvajalci papirja si prizadevajo za to, da bi zbrali čim več starega papirja in ga namenili ponovni uporabi. Države se po količini spet uporabljenega papirja zelo razlikujejo. Po nekaterih podatkih je povprečje v EU okrog 68 odstotkov, v Sloveniji se ta delež giblje okoli 42 odstotkov. Uporaben do šestkrat Starega papirja ni mogoče reciklirati v nedogled, saj se z vsakim postopkom predelave vlakna dodatno poškodujejo, njihova kakovost se slabša in so čedalje manj primerna za uporabo v proizvodnji novega papirja. Nekako velja, da lahko papir recikliramo od štiri- do šestkrat. Vedno pa moramo dodajati določen delež svežih vlaken, celuloznih ali lesovinskih, razlagajo v Vipapu. Večino papirja uvozijo V Vipapu potrebujejo približno 200 tisoč ton starega papirja na leto. Del potreb po njem zadovoljijo z domačimi zbiralci papirja, dobrih 85 odstotkov pa morajo uvoziti iz bližnjih držav. Za glavno surovino uporabljajo štiri vrste starega papirja: časopisni in revijalni papir, tako imenovano mešanico»deinking«(to so ti isti papirji, vendar že pripravljeni v ustreznem razmerju) in ostanke iz tiskarn. Te surovine so se od decembra 2009 do decembra 2010 podražile za povprečno 70 odstotkov, kar se je ob hkratni pocenitvi njihovih končnih izdelkov za povprečno 20 odstotkov pokazalo kot negativno v njihovem poslovanju. Cene starega papirja so se ustalile na zgornjih mejah. Letos so razmere pri prodaji njihovih končnih izdelkov, predvsem časopisnega papirja, precej boljše in je ob vseh vpeljanih ukrepih za racionalizacijo poslovnih procesov poslovanje uspešnejše. Star papir naj ne bo odpadek Vključili so se tudi v akcijo Star papir za novo upanje. Menijo, da lahko take akcije pripomorejo k ozaveščanju ljudi, da je ustrezno odlaganje in zbiranje za posameznika ne več uporabnih materialov izredno koristno. S tem zmanjšujemo količino odloženih materialov v okolje (takrat ti materiali dejansko postanejo odpadek) oziroma povečujemo količino materialov, ki jih je z ustreznimi postopki mogoče predelati in pripraviti za vnovično uporabo. V tej akciji so sodelovali pri pripravljanju in snemanju reklamnega filma, ki prikazuje življenjsko pot papirja. Stavijo na odzivnost V Vipapu gradijo svojo konkurenčno moč predvsem na prožnosti proizvodnje in hitremu odzivanju na dogajanje na trgu papirja in tudi želje svojih odjemalcev. Pozorno spremljajo nove razvojne smernice in poskušajo kupcem čim hitreje ponuditi nove izdelke. Proizvajalci papirja in izdelkov iz njega, ki so v velikem deležu v tuji lasti, so močno izvozno usmerjeni. Poiskali so tržne niše, veliko pa tudi vlagajo. Tržne razmere jim niso naklonjene, predvsem jih pesti rast cen ključnih surovin. Slovensko papirno in papirnopredelovalno industrijo sestavlja dobrih 100 podjetij, od tega sedem papirnic, torej tistih, ki papir proizvajajo. Ta podjetja so velika, kapitalsko in energetsko intenzivna, močno usmerjena v izvoz, polovica od njih pa je v tuji lasti, razlaga Petra Prebil Bašin, direktorica Združenja industrije na gospodarski zbornici. Delo za okoli 10 tisoč ljudi Panoga zaposluje 4.500 ljudi, od tega papirnice približno 2.500, treba pa je opozoriti, da je s to industrijo v Sloveniji povezanih še vsaj enkrat toliko o zvajalskih, vzdrževalnih, valnih, podi- servisnih in drugih nih profilov, ki»dihajo«s poklic- papirno industrijo. Papirnopredelovalna ovalna podjetja večinoma proizvajajo papirno in kartonsko embalažo, papirne vrečke, kuverte, papirno galanteri-anterijo, toaletne in gospodinjske papirne izdelke in podobno. V tem segmentu imamo dve večji podjetji, tudi del večjega tujega papirnopredelovalnega sistema, nekaj srednjih podjetij ter žico malih, ki so bolj delov- mnono intenzivna in praviloma bolj navezana na domači trg, zlasti pri proizvodnji embalaže. Pod udarom rasti cen surovin Panoga ustvari li 700 milijonov evrov oko- prihodkov, od tega samo papirnice 488,8 milijona evrov. Slednji so se v letu 2010 nekoliko povečali radi dvigov prodajnih cen za- izdelkov, ki pa niso sledili velikosti dvigov cen vin in energentov, ki smo suro- jim bili priče lani. Surovine (celuloza, lesovina, dni papir, bombaž) so se odpazaradi različnih razlogov drastično podražile, tako da so se stroški materiala in storitev v prihodkih v zadnjem letu povišali za približno osem odstotnih točk in pomenijo skoraj 82 odstotkov prihodkov. Stroški za celulozo v celotni sestavi stroškov papirnic pomenijo od slabih 40 do 60 odstotkov vseh stroškov, odvisno od deleža porabe celuloze v surovinski sestavi. Slovenske papirnice se med seboj izjemno razlikujejo po sestavi končnih izdelkov (grafični papirji, etiketni papirji, časopisni papirji, kartoni, higienski papirji ) in tako tudi v rabi surovin, vse pa pesti velika podražitev tako celuloze kot odpadnega papirja. V sestavi surovin slovenske papirne industrije ima velik delež odpadni papir in tudi v tem segmentu se je glede na lani zgodil velik preobrat: cene so skočile v nebo, povišale so se v povprečju za 70 odstotkov, ponudbe na trgu pa ni, razlaga sogovornica. Rekordno se je podražil bombaž, katerega ostanki preje se uporabljajo za proizvodnjo vrednostnih papirjev. Cena je s 1.300 evrov narasla na 3.460 evrov na tono. Tudi razmerje med dolarjem in evrom nakupom surovin ni v prid in so evropski proizvajalci v slabšem položaju, poleg tega pa veliko izdelkov prodajo na evrskih trgih. Obeti za naprej niso jasni, vsekakor smo še nadalje priče naravnim katastrofam potresom in poplavam in kljub napovedim konec prejšnjega leta, da se bodo cene surovin nekoliko umirile in celo znižale, tega ni več pričakovati, razlaga sogovornica. Podobne so razmere tudi pri predelovalcih papirjev v papirne izdelke: embalažo, papirne vrečke, kuverte in druge izdelke. Tudi ti se ubadajo s težavami, saj podražitev surovin v kriznih časih ne morejo
PAPIR 31 a industrija močno čuti rast cen surovin in udaru dragih lobalnih tokov ublažiti z dvigi prodajnih cen svojih izdelkov. Velik problem je tudi povišanje cen energentov, ki v sestavi stroškov pomenijo velik delež od 13 do 15 odstotkov. V rdečih številkah Finančno so papirnice leto 2010 končale negativno, predelovalci pa nekoliko bolje, kar je dokaz, da je svetovna gospodarska kriza papirno industrijo najhuje prizadela»šele«lani, medtem ko je večino predelovalne industrije in nanjo vezane papirne predelovalce embalažerje že leto prej. Od vseh je situacija vsekakor terjala veliko dela pri znižanju lastnih stroškov, optimizaciji procesov in zmanjševanju specifičnih porab. Delež izvoza panoge v povprečju presega 74 odstotkov, če upoštevamo samo papirnice, pa dosega v povprečju 84,2 odstotka. Številne naložbe Slovenska papirna industrija je v minulih de- setletjih ogromno vlagala, samo v zadnjih petih letih prek 120 milijonov evrov, lani 33 milijonov evrov. Pom e m b e n vidik poslovanja v papirn i š t v u je varstvo okolja, kjer zakonodaja postavlja panogi visoke kriterije ustreznosti, a po desetletju trdega dela in velikih vlaganj (okoli 30 milijonov evrov na leto) se zdaj lahko pohvalimo, da so vse slovenske papirnice svoje delovanje okoljsko uskladile z zahtevami direktive IPPC in prejele okoljsko dovoljenje. Večje naložbe so tako bile povezane z ekološkim odtisom papirnic (biološke vodočistilne naprave, zmanjševanje izpustov in podobno), energetiko ter modernizacijo, avtomatizacijo in optimizacijo procesov, razlaga Petra Prebil Bašin. Precej sredstev so podjetja panoge vložile tudi v pridobitev različnih standardov kakovosti, standardov za sistemsko ravnanje z okoljem, okoljskih znakov za izdelke in podobno. Največja naložba lani je bila 19 milijonov evrov vredna postavitev novega papirnega stroja za proizvodnjo vrednostnih in zaščitenih papirjev v papirnici Radeče papir. Precejšnje spremembe Panoga se je v prejšnjih desetletjih močno spremenila, prestrukturirala in privatizirala. Danes je v velikem delu v tuji lasti, njena moč pa izhaja iz znanja in ozke produktne usmerjenosti, saj so vse slovenske papirnice nišni proizvajalci, podobno pa je tudi pri predelovalcih. Proizvodni spekter slovenske industrije je tako precej širok. Panoga bo sicer nadalje ožila asortiman izdelkov, skrbela za energetsko in snovno učinkovitost, zapiranje krogotokov in proizvodnjo s čim manj odpadki po načelu trajnosti pač. Izkoristimo domači les Sogovornica pravi, da bi morali v Sloveniji v prihodnje bolj izkoristiti edini surovinski vir, ki ga imamo v izobilju gozd in les, ter tako dati spodbudo tudi papirni panogi, ki je ena od panog na osnovi lesa. Za proizvodnjo papirja se sicer uporabljajo lesni ostanki in les nižje kakovosti, pa vendarle bi interes panoge bil odkup več domačega lesa. Poleg tega pričakujejo podporo trajnostno usmerjenim panogam (obnovljive surovine, reciklabilni izdelki in okolju prijazni procesi), podporo pri razvojno-raziskovalnih projektih, kjer zdaj težko pridejo do spodbud, ter navsezadnje posluh in podporo na področju izobraževanja. Panoga nima nobenega formalnega izobraževanja več, kadre izobražuje sama, v tujini in na svoje stroške. Uspeh prinašata specializacija in kakovost Na zahtevnem mednarodnem trgu je mogoče uspešno poslovati z zagotavljanjem visoke dodane vrednosti za kupce Tega se v papirnici Goričane močno zavedajo, zato svoj položaj na trgu gradijo z visoko kakovostjo izdelkov, prilagodljivostjo in rešitvami po meri naročnika. Moč pa črpajo tudi iz stoletne tradicije papirništva na območju, kjer delujejo. Družba Goričane se želi razviti v prepoznavnega evropskega specialista za proizvodnjo nemasovnih brezlesnih nizkogramskih papirjev, razlaga Janez Pelhan, direktor trženja. Pri tem gre za visoko specializiran segment izredno kakovostnih papirjev. Prilagodljivost in kakovost V papirnici Goričane svojo konkurenčno moč gradijo na prilagodljivosti in visoki ravni storitev. Papir izdelajo po meri naročnika in mu ga dobavijo ob roku. Trudijo se kupcem zagotavljati visoko dodano vrednost in jim s tem omogočati poslovno uspešnost. To pa lahko dosegajo le z učinkovito organizacijo poslovanja. Pri tem jim pomagajo tudi standardi kakovosti v zadnjem desetletju so pridobili certifikata ISO 9001:2008 in ISO 14001:2004. Svojo vizijo udejanjajo z zagotavljanjem ekonomike poslovanja ob hkratni specializaciji za proizvodnjo specialnih papirjev in se osredotočajo na povečanje zadovoljstva kupcev ter hitro odzivanje na potrebe in zahteve trga. Stoletna tradicija Svojo konkurenčno moč pa črpajo tudi iz bogate tradicije. Družba Goričane izhaja iz ene najstarejših slovenskih papirnic, ki je bila ustanovljena leta 1740, na današnji lokaciji pa papir proizvajajo od leta 1788. Od leta 1890 do konca 20. stoletja so proizvajali tudi celulozo, zaradi strateške usmeritve v okolju prijazno proizvodnjo pa so proizvodnjo tega izdelka odpravili. Danes družba posluje skladno z okoljevarstvenim dovoljenjem (IPPC) ter veljavno okoljsko zakonodajo. Uporablja varne in okolju prijazne surovine ter se trudi zmanjševati porabo naravnih virov in energentov. Usmerjenost v izvoz Goričane svojo proizvodnjo skoraj v celoti (99 odstotkov) prodajo v tujini. Njihovi najpomembnejši trgi so Nemčija, Francija, Velika Britanija, Italija in Avstrija. V letu 2009 so ustvarili 58,7 milijona evrov prodaje. Na leto pa proizvedejo približno 80 tisoč ton papirja. Finančno so papirnice leto 2010 končale negativno, predelovalci pa nekoliko bolje. Tako pravi Petra Prebil Bašin, direktorica Združenja industrije na gospodarski zbornici
32 OGLASNA PRILOGA [ INTERVJU ] Ljudje so začeli spoznavati, kako zelo lahko k varovanju okolju pripomore posameznik Xerox se je začel na slovenskem trgu uveljavljati že v zgodnjih 60. letih, njegovo hčerinsko podjetje pa deluje pri nas več kot 17 let; skrbi za prodajo in servisiranje strojne in programske opreme, hkrati uporabnikom tudi svetuje pri tiskanju in optimizaciji poslovanja. Z Amro Bačić, vodjo prodajnega programa papir in posebni mediji pri Xeroxu Slovenija, smo se pogovarjali o njihovem programu papirja in čedalje več ekopisarnah. Xeroxov papir je zadnjih sedem let najbolje prodajani papir v Evropi. Kakšen tržni delež imate pri nas in po čem stranke najbolj povprašujejo? Kje vidite priložnost za rast? Xeroxov papir je najbolje prodajani papir v Evropi in tudi v svetu. V Sloveniji imamo 11,4odstotni delež na trgu. Lani je naša prodaja zaradi svetovne gospodarske krize, ki je zelo vplivala na ceno celuloze, rahlo upadla, letos opažamo njeno povečevanje. Menimo, da je priložnost za širjenje predvsem v prodaji recikliranega papirja in papirja večje kakovosti. Pri Xeroxu ste fotokopirni papir razdelili v tri kakovostne razrede. Po čem se razlikujejo in kaj jih odlikuje? Pri nas imamo tri razrede: A, B in C. V prvega spada papir naj- boljše kakovosti. Odlikujejo ga izjemna belina, kakovost in zanesljivost pri tisku manjših in večjih naklad. V Sloveniji se v razredu A predstavljamo s papirjema Xerox Premier in Xerox Exclusive. Kdor je preskusil naš papir in se prepričal o njegovi kakovosti, postane naš najzvestejši porabnik. V razredu B smo zelo ponosni na naš najbolje prodajani papir v Sloveniji, Xerox Business. Je kakovosten in cenovno ugoden. Predstavnik razreda C je papir Xerox Transit/Performer, namenjen je uporabnikom, za katere je najpomembnejša cena. Ta je zelo ugodna, papir pa je zelo dober za tiskanje večjih ali manjših naklad. Razlika med razredi je predvsem v belini. Papir, ki ga prodajamo v Sloveniji, je evropskega izvora in ima ustrezne certifikate. Okoljevarstveni certifikati, kot sta FSC ali PEFC, so čedalje pomembnejši tudi, kadar se prijavljamo na razpise. V poseben razred spada reciklirani papir, ki je lani doživel pravi razcvet. Prodaja se je v primerjavi z letom prej podvojila. Veseli smo, da so uporabniki v Sloveniji čedalje bolj ekološko ozaveščeni. Kdo so tipični uporabniki vašega papirja? Predvsem gre za pravne osebe, državne ustanove in tudi fizične osebe, saj je Xeroxov papir na voljo tudi v prodaji na drobno v hipermarketih in trgovinah s pisarniško opremo. Kako je z večjimi grama- turami, velikostmi in posebnimi mediji? Večje gramature že sodijo v skupino posebnih medijev. V Sloveniji je med njimi priznan predvsem papir za digitalni tisk Colotech, ki ga je mogoče dobiti v gramaturah od 90 do 300 ter velikostih A4, A3 in SRA3. V naši ponudbi je še kar nekaj posebnih medijev in aplikacij, na primer Digiboard, Create Range, Photo Media, Never Tear, nalepke, Docucard, papir Transfer, Durapaper in Pin Tab. Posebni mediji in aplikacije so namenjeni predvsem grafični industriji za izdelavo trženjskega in promocijskega gradiva in omogočajo najvišjo raven personalizacije. Prednost nekaterih skupin naših medijev je v tem, da ponujajo že izdelane zamisli, kar je še posebno priročno za uporabnika. Vaše poslovanje temelji na modelu distribucije. Kaj to pomeni in zakaj ste se odločili za to možnost? Gre za način poslovanja Xeroxa v večini držav po svetu in velja za vse naše izdelke. Prodajo prepustimo tistim, ki to obvladajo, mi pa se lahko osredotočimo na širjenje poslovanja. Tako lahko ponudimo tudi popolno podporo distributerjem, kar vključuje pogajanje s tovarnami za dobro ceno, skrb za pravočasnost dobav in stalnost kakovosti. Za zdaj je v Sloveniji Xeroxov papir na voljo pri dveh pooblaščenih distributerjih, Mladinski knjigi trgovini in pri Uni-biroju. Novo leto se je za Xeroxov papir začelo dobro in tako bo tudi naprej. Tako pravi Amra Bačić, vodja prodajnega programa papir in posebni mediji pri Xeroxu Slovenija. Kako se oblikujejo cene papirja in kako je s tem pri nas? Cena papirja je predvsem odvisna od nihanja cen celuloze na svetovnem trgu. Leta 2009 se je papir izrazito pocenil, lani se je podražil za štirikrat. Posledice smo občutili vsi v papirni industriji. To so izkoristili ponudniki papirja iz držav tretjega sveta s kitajskim in indonezijskim izvorom in začeli v Evropo prodajati papir po smešno nizkih cenah. Takšni»padalci«z dampinškimi cenami rušijo trg, hkrati ne skrbijo za uravnoteženo pogozdovanje, s papirjem slabše kakovosti pa prašijo stroje. Posledice se seveda pokažejo pri drugih proizvajalcih in serviserjih strojev. Novo leto se je za Xeroxov papir začelo dobro in tako bomo tudi nadaljevali. Petra Nuzdorfer Ekopisarn je čedalje več Omenili ste reciklirani ekopapir. Zakaj se je njegova prodaja povečala? Razloga za povečanje prodaje sta ekološka ozaveščenost uporabnikov in izjemna kakovost papirja, ki ga ponujamo. Xeroxov reciklirani papir je namreč 100-odstotno recikliran. Trend ekopisarne se povečuje, saj so ljudje začeli spoznavati, kako pomembno lahko k varovanju okolja pripomore posameznik. Veseli smo, da čedalje več podjetij, za zdaj večinoma predvsem multinacionalke, prehajajo v»ekoposlovanje«. Odličen primer je naš strateški partner Gorenje, ki uporablja reciklirani papir za tisk navodil za svoje izdelke. Že nekaj let so zvesti uporabniki Xeroxovega recikliranega papirja, na kar smo izredno ponosni. Zadovoljstvo uporabnikov je namreč na prvem mestu. Kako je s kompatibilnostjo tiskalnikov s papirjem? Je glede kakovosti izpisa pomembno, s kakšnim tiskalnikom tiskamo na kakšen papir? Vsi Xeroxovi papirji se izredno dobro ujemajo z vsemi tiskalniki. Tiskati je mogoče obojestransko pri večji in manjši nakladi. Kakovost je izrednega pomena, saj to vpliva tudi na tiskalnik. Papir slabše kakovosti ga lahko praši, tiskalnik se lahko pokvari in nastanejo nepotrebni stroški servisa. Cena papirja ni pravo merilo. Presenečenje zadnjega leta pa je, da doseže najboljši izpis na naš ekopapir prav naš najbolj ekološki tiskalnik ColorQube. Ta za tisk namesto klasičnega tonerja uporablja inovativno tehnologijo trdovoščenih barv SolidInk. Eko gre z roko v roki z ekom, torej zeleno z zelenim.! "! # $