o evropskih poslancih in Evropskem parlamentu Evropske volitve 2014: Kdaj bodo in kako poteka postopek? Volitve 2014: Kako poteka imenovanje predsednika Evropskega parlamenta in predsednikov odborov? Volitve 2014: Oblikovanje in financiranje političnih skupin Volitve 2014: Kako poteka imenovanje predsednika Komisije in komisarjev? Volitve 2014: Politične stranke in politične ustanove na evropski ravni Volitve 2014: Medskupine Volitve 2014: Kaj se zgodi z nezaključeno zakonodajo ob koncu parlamentarnega obdobja? Parlament: Pooblastila Parlamenta in zakonodajni postopki Parlament: Zakaj se seli med Brusljem in Strasbourgom? Koliko to stane? Parlament: Koliko jezikov se uporablja v Parlamentu? Parlament: Koliko ljudi je zaposlenih v Parlamentu? Parlament: Koliko nepremičnin ima EP? Parlament: Koliko je akreditiranih lobistov in novinarjev? Parlament: Kakšen je proračun EP? SL Tiskovna služba Direktorat za medije Direktor Predstavnik za tisk: Jaume DUCH GUILLOT Telefonska centrala: (32-2) 28 33000
Evropski poslanci: Koliko jih imamo? Evropski poslanci: Preverjanje veljavnosti mandatov novih evropskih poslancev Evropski poslanci: Imuniteta Evropski poslanci: Plače in pokojnine evropskih poslancev Evropski poslanci: Nadomestila Evropski poslanci: Osebje - parlamentarni pomočniki Evropski poslanci: Sedežni red v sejni dvorani Obiskovalci: Skupine obiskovalcev Obiskovalci: Parlamentarium Obiskovalci: Hiša evropske zgodovine 2/26
Evropske volitve 2014: Kdaj bodo in kako poteka postopek? Državljani EU vsakih pet let izberejo svoje predstavnike v Evropskem parlamentu, neposredno izvoljeni instituciji, ki predstavlja njihove interese v postopku odločanja v EU. Na evropskih volitvah, ki bodo potekale od 22. do 25. maja 2014, bodo lahko Evropejci ponovno odločili o prihodnji politični usmeritvi EU. Državljani vsake države članice imajo pravico, da izvolijo določeno število poslancev Evropskega parlamenta. Razdelitev sedežev med države je določena v ustanovnih pogodbah Evropske unije, in sicer po načelu padajoče sorazmernosti: države z več prebivalci imajo več sedežev kot manjše države, a imajo slednje vseeno več sedežev, kot bi jih imele, če bi veljala stroga sorazmernost. Po Lizbonski pogodbi bodo na volitvah leta 2014 najmanj sedežev, šest, dobili Malta, Luksemburg, Ciper in Estonija ter največ, 96, Nemčija; skupno število sedežev v Evropskem parlamentu je 751. Volitve v Evropski parlament so v veliki meri organizirane v skladu z nacionalnimi zakonodajami in tradicijami. Tako je od vsake države članice odvisno, ali bo uporabila sistem odprtih ali zaprtih seznamov. Nekatere svoje ozemlje razdelijo na regionalne volilne enote, medtem ko se odločijo druge za eno samo volilno enoto. Skupna evropska pravila kljub temu določajo, da morajo biti volitve svobodne, zaupne, splošne in neposredne. Prav tako morajo biti poslanci Evropskega parlamenta izvoljeni na podlagi proporcionalne zastopanosti. Volilno obdobje je določeno na ravni vse EU, države pa se lahko v skladu z lastno volilno tradicijo odločijo, na kateri dan bodo potekale volitve. Evropske volitve po navadi trajajo štiri dni, pri čemer volivci v Združenem kraljestvu in na Nizozemskem volijo v četrtek, prebivalci večine drugih držav pa svoje glasove oddajo v nedeljo. Na volitvah v Evropski parlament imajo državljani EU, ki živijo v državi članici, ki ni njihova matična država, pravico, da v tej državi volijo in so voljeni, vendar lahko nacionalne zakonodaje v zvezi s tem predvidevajo posebne postopke. Evropske volitve edinstvena uresničitev večnacionalne demokracije so vedno najpomembnejši čas v političnem procesu EU. Ena izmed prvih nalog novoizvoljenega Parlamenta je izvolitev novega predsednika Evropske komisije (izvršilni organ EU). V Lizbonski pogodbi je določeno, da je treba pri izbiri predsednika Evropske komisije upoštevati volilne rezultate. Skozi strog parlamentarni izbirni postopek morajo tudi kandidati za komisarje. Več informacij o volitvah: www.elections2014.eu 3/26
Volitve 2014: Kako poteka imenovanje predsednika Evropskega parlamenta in predsednikov odborov? Na prvem plenarnem zasedanju po evropskih volitvah Parlament izvoli novega predsednika, 14 novih podpredsednikov in kvestorje. Vsi voljeni mandati v Evropskem parlamentu, to so mandati predsednika, podpredsednikov in kvestorjev, ter mandati predsednikov in podpredsednikov odborov ter predsednikov in podpredsednikov delegacij, se obnavljajo vsako poltretje leto, torej enkrat v petletnem zakonodajnem obdobju Evropskega parlamenta. Trenutni nosilci funkcij, če bodo izvoljeni in bo njihov mandat potrjen, lahko tako ostanejo na položaju še drugi mandat. Pri volitvah predsednika, podpredsednikov in kvestorjev je treba zagotoviti celovito in pošteno zastopanost držav članic in političnih usmeritev. Predsednik Evropskega parlamenta Novoizvoljeni Evropski parlament najprej izvoli svojega predsednika. Do izvolitve predseduje glasovanju o svojem nasledniku odhajajoči predsednik; če to ni mogoče, parlamentu predseduje eden izmed odhajajočih podpredsednikov po vrstnem redu, če pa še to ni mogoče, poslanec z najdaljšim stažem (člen 12 Poslovnika Evropskega parlamenta). Kandidate za predsednika lahko predlagajo politične skupine ali najmanj 40 evropskih poslancev (člen13 Poslovnika). Glasovanje za predsednika Evropskega parlamenta je tajno. Evropski poslanci glasujejo tako, da ime kandidata obkrožijo na volilnem lističu in ga nato oddajo v volilno skrinjico, kar sicer ni v navadi pri glasovanjih v Parlamentu. Ta postopek nadzoruje osem opazovalcev, med njimi tudi nekaj evropskih poslancev. Da je izvoljen, mora kandidat prejeti absolutno večino veljavnih oddanih glasov, to je 50 odstotkov plus en glas (člen 14 Poslovnika). Prazne ali neveljavne glasovnice v izračun potrebne večine ne štejejo. Če v prvem krogu kandidat ni izvoljen, lahko v drugi krog pod enakimi pogoji imenujejo iste ali druge kandidate. To velja tudi za tretji krog, če je potreben. Če v tretjem krogu ni nihče izvoljen, dva kandidata z največjim številom glasov napredujeta v četrti krog, v katerem zmaga tisti, ki prejme več glasov (če dobita enako število glasov, postane predsednik tisti, ki je starejši). Preden predseduje izvolitvi podpredsednikov in kvestorjev, lahko lahko zasede predsedniški sedež in ima otvoritveni nagovor.(lahko se odloči tudi za nekaj uvodnih stavkov, medtem ko ima uradni govor pozneje). Podpredsedniki in kvestorji Tudi kandidate za podpredsednike in kvestorje predlagajo politične skupine ali najmanj 40 evropskih poslancev. Izvolitev podpredsednikov prav tako poteka tajno in na papirnatih glasovnicah izvoljeni 4/26
so z eno samo glasovnico. Kandidati morajo za izvolitev pridobiti podporo absolutne večine veljavnih oddanih glasov. Če v prvem glasovanju ni bilo zapolnjeno vseh 14 sedežev, poteka drugo glasovanje pod enakimi pogoji. Če so sedeži še vedno prosti, se lahko opravi še tretje glasovanje, pri čemer za izvolitev na enega izmed preostalih sedežev zadostuje navadna večina. Prednostni vrstni red podpredsednikov določa zaporedje, po katerem so bili kandidati izvoljeni (člen 15 Poslovnika). Če je število predlaganih kandidatov 14, kolikor je sedežev, so podpredsedniki izvoljeni s ploskanjem, glasovanje pa se izvede samo za določitev prednostnega vrstnega reda. Podoben postopek se uporablja za izvolitev kvestorjev (člen 16 Poslovnika). Po potrebi lahko podpredsedniki nadomeščajo predsednika pri opravljanju njegovih nalog, vključno s predsedovanjem plenarnemu zasedanju (člen 21 Poslovnika). Podpredsedniki so tudi člani predsedstva Evropskega parlamenta, telesa, ki je odgovorno za vse zadeve na področjih administracije, človeških virov in organizacije. Pet kvestorjev obravnava administrativne zadeve, ki se nanašajo neposredno na evropske poslance (člen 26 Poslovnika). Predsedniki odborov Po ustanovni seji Parlamenta (in po vmesnem delnem zasedanju, na katerem so izvoljeni nosilci funkcij) stalni odbori Parlamenta izvolijo svoje predsednike in podpredsednike. Na glasovanju na polovici zakonodajnega obdobja lahko predsednikom in podpredsednikom potrdijo še drugi mandat, to pa velja tudi za medparlamentarne delegacije Parlamenta. Vsi stalni odbori na ločenih glasovanjih izvolijo svoje predsedstvo, t. j. predsednika in podpredsednike. Število izvoljenih podpredsednikov določi Parlament na predlog konference predsednikov. Kadar je število kandidatur enako številu razpoložljivih mest, se lahko glasuje s ploskanjem. V nasprotnem primeru je glasovanje tajno. Če je kandidat samo eden, za izvolitev zadostuje absolutna večina oddanih glasov, ki vključujejo glasove za in proti. Kadar je na prvem glasovanju za vsako mesto več kandidatov, je izvoljen kandidat, ki dobi absolutno večino oddanih glasov, ki vključujejo glasove za in proti. Na drugem glasovanju je izvoljen kandidat, ki je dobil največ glasov. Če je izid glasovanja neodločen, je izvoljen najstarejši kandidat. Kadar je potrebno drugo glasovanje, lahko - podobno kot pri izvolitvi predsednika - predlagajo tudi druge kandidate. Stalne medparlamentarne delegacije Evropskega parlamenta prav tako izvolijo svoje predsednike in podpredsednike, in sicer po enakih postopkih kot potekajo volitve v odborih (člena 191 in 198 Poslovnika). Volitve 2014: Oblikovanje in financiranje političnih skupin Evropski poslanci iz različnih držav članic EU se lahko glede na svojo politično pripadnost združujejo v politične skupine. Da pridobi uradni status, mora imeti politična skupina najmanj 25 članov, ki so bili izvoljeni v najmanj četrtini držav članic (t. j. prihajati morajo iz najmanj sedmih različnih držav). Poslanec lahko pripada le eni politični skupini. 5/26
Ko se skupina sestavi, mora o tem obvestiti predsednika Parlamenta z izjavo, v kateri mora navesti svoje ime in imena članov ter člane predsedstva. Parlamentu običajno ni treba ocenjevati politične pripadnosti članov političnih skupin. S tem, ko se pridružijo določeni skupini, poslanci že po definiciji izrazijo svojo politično pripadnost. Le če poslanci to zanikajo, Parlament oceni, ali je bila skupina ustanovljena v skladu s pravili. Politične skupine imajo sekretariat in pisarniške prostore, ki se financirajo iz proračuna Parlamenta. Predsedstvo parlamenta določa pravila za upravljanje in revizijo teh sredstev in prostorov. Samostojni poslanci (torej tisti, ki ne pripadajo nobeni politični skupini) imajo prav tako sekretariat in pravice v skladu s pravili, ki jih določi predsedstvo. Razpoložljiva sredstva so namenjena za kritje administrativnih in operativnih stroškov zaposlenih v političnih skupinah ter izdatkov za njihovo politično in informacijsko dejavnost, če je povezana s političnimi dejavnostmi Evropske unije. Proračunskih sredstev ni dovoljeno uporabiti za financiranje kakršne koli evropske, nacionalne, regionalne ali lokalne volilne kampanje ali za financiranje političnih strank ali njihovih teles na evropski in nacionalnih ravneh. Letni računovodski izkazi političnih skupin so dostopni na: http://ropa.eu/groups/accounts_en.htm Več informacij in povezal na spletne strani obstoječih političnih skupin najdete na: http://ropa.eu/aboutparliament/sl/007f2537e0/political-groups.html Volitve 2014: Kako poteka imenovanje predsednika Komisije in komisarjev? Predsednik Komisije Z Lizbonsko pogodbo je dobil Parlament pomembnejšo vlogo pri izvolitvi predsednika Komisije. Evropski svet, ki ga sestavljajo predsedniki držav in vlad EU, mora svojega kandidata za predsednika Komisije predlagati glede na rezultate volitev v Evropski parlament. Evropski parlament nato glasuje o predlaganem kandidatu, ki potrebuje kvalificirano večino, t. j. zanj mora glasovati najmanj polovica vseh evropskih poslancev. Če kandidat ne zbere zahtevane večine, ima Evropski svet na voljo en mesec, da s kvalificirano večino predlaga novega kandidata (člen 9d(7) Lizbonske pogodbe). 6/26
Komisarji Svet skupaj z izvoljenim predsednikom Evropske komisije sprejme seznam kandidatov za člane Komisije. Kandidati za komisarje se najprej predstavijo parlamentarnim odborom, ki pokrivaj področja, za katera naj bi bili odgovorni. Predstavitve so javne. Sledi za javnost zaprta seja odborov, kjer ti pripravijo oceno strokovnosti in kandidata, ki jo nato pošljejo predsedniku Parlamenta. Kandidati so v preteklosti že morali odstopiti, ker niso dobili ocene pristojnega odbora. Novoizvoljeni predsednik Komisije na zasedanju Parlamenta predstavi ves kolegij komisarjev in svoj program. Predsednika Komisije, visokega predstavnika EU za zunanjo in varnostno politiko ter druge člane Komisije mora z glasovanjem potrditi Parlament. Parlament lahko glasovanje preloži do naslednjega zasedanja (člen 106(5) Poslovnika). Potem ko Parlament potrdi predsednika Evropske komisije in komisarje, jih Svet imenuje s kvalificirano večino. Če pride do večjih sprememb na določenem področju pristojnosti med mandatom Komisije, oziroma do zapolnitve prostega položaja ali imenovanja novega komisarja po pristopu nove države članice se ti komisarji ponovno predstavijo pristojnim odborom. 7/26
Volitve 2014: Politične stranke in politične ustanove na evropski ravni Politične stranke na evropski ravni Kaj je politična stranka na evropski ravni? Politična stranka na evropski ravni je organizacija, zastopana v več državah članicah, ki deluje v skladu s političnim programom in katere člani so nacionalne stranke in posamezniki (člen 10(4) Pogodbe o Evropski uniji in člen 224 Pogodbe o delovanju Evropske unije). Kako se financirajo politične stranke na evropski ravni? Evropske politične stranke od julija 2004 letno prejemajo sredstva Evropskega parlamenta. Financiranje se izvaja v obliki donacij za poslovanje in lahko krije največ 85 % izdatkov stranke, preostalo pa morajo stranke kriti z lastnimi sredstvi, kot so članarine in donacije. Kaj je mogoče financirati z donacijo in česa ne? Donacijo je mogoče porabiti za izdatke, ki so neposredno povezani s cilji, opredeljenimi v političnem programu stranke, denimo za: seje in konference, publikacije, študije in oglaševanje, upravne, osebne in potne stroške, stroške kampanje v okviru evropskih volitev. Donacije ni mogoče porabiti za izdatke, kot so denimo: stroški kampanje za referendume in volitve (razen za evropske volitve), neposredno ali posredno financiranje nacionalnih strank, kandidatov na volitvah in političnih ustanov na nacionalni in evropski ravni, dolgovi in stroški servisiranja dolgov. Politične ustanove na evropski ravni Kaj je politična ustanova na evropski ravni? Politična ustanova na evropski ravni je organizacija, ki je povezana s politično stranko na evropski ravni ter podpira in dopolnjuje cilje te stranke. Politična ustanova na evropski ravni opazuje, analizira in prispeva k razpravi o vprašanjih evropske javne politike. Razvija tudi s tem povezane dejavnosti, kot je organizacija seminarjev, usposabljanj, konferenc in študij. Kako se financira politična ustanova na evropski ravni? Politične ustanove je v obdobju od oktobra 2007 do avgusta 2008 financirala Evropska komisija z donacijami za delovanje v okviru pilotnega projekta. Septembra 2008 je financiranje prevzel Evropski parlament, ki zdaj ustanovam dodeljuje letne donacije za poslovanje. Donacija lahko krije največ 85 8/26
% izdatkov ustanove, medtem ko morajo preostanek sredstev ustanove zagotoviti iz lastnih sredstev, kot so članarine in druge donacije. Kaj je mogoče financirati z donacijo in česa ne? Donacijo je mogoče porabiti za izdatke, ki so neposredno povezani z dejavnostmi, opredeljenimi v programu dejavnosti ustanove, denimo za: seje in konference, publikacije, študije in oglaševanje, stroške administracije in človeške vire ter potne stroški. Donacije ni mogoče porabiti za izdatke, ko so denimo: stroški kampanj za referendume in volitve, neposredno ali posredno financiranje nacionalnih strank, kandidatov na volitvah in nacionalnih političnih ustanov, dolgovi in stroški servisiranja dolgov. Za dodatne informacije in finančna poročila političnih strank in političnih ustanov pojdite na: http://ropa.eu/aboutparliament/sl/00264f77f5/grants-to-political-parties-andfoundations.html 9/26
Volitve 2014: Medskupine Medskupine so neuradna združenja poslancev Evropskega parlamenta, ki jih zanima določena tema, ki morda ne sodi med običajne naloge Evropskega parlamenta, vendar je pomembna za širšo družbo. V medskupinah se izmenjujejo neuradna mnenja in spodbujajo stiki med poslanci in civilno družbo. Ker medskupine niso uradni organi Parlamenta, njihova stališča ne predstavljajo stališč Parlamenta. Medskupine prav tako ne smejo opravljati dejavnosti, ki bi jih bilo mogoče zamenjati z uradnimi dejavnostmi Parlamenta. Predsedstvo parlamenta na začetku vsakega parlamentarnega obdobja oblikuje pogoje za ustanovitev medskupin (npr. prošnjo morajo podpisati najmanj tri politične skupine, za ustanovitev je potrebna letna izjava o finančnih interesih). Če so ti pogoji izpolnjeni, lahko politične skupine medskupinam nudijo logistično podporo. Predsedniki medskupin morajo kakršnokoli podporo (denimo denarno), ki jo prejme medskupina. Te prijave morajo vsako leto obnavljati, zabeležene pa so v javnem dosjeju. Seznam medskupin in Pravilnik o medskupinah sta na voljo na: http://ropa.eu/aboutparliament/sl/00c9d93c87/intergroups.html Volitve 2014: Kaj se zgodi z nezaključeno zakonodajo ob koncu parlamentarnega obdobja? Čeprav se poslanci Evropskega parlamenta izjemno trudijo, da bi do konca tekočega parlamentarnega obdobja končali zakonodajne postopke, je neizogibno, da nekateri ostanejo nezaključeni. Zato tako imenovano načelo kontinuitete določa, da vsa zakonodaja, o kateri se glasuje na plenarnem zasedanju bodisi na prvi ali drugi obravnavi bodisi v postopku posvetovanja, obdrži svoj pravni položaj do sestave naslednjega Parlamenta. Poslance novega Evropskega parlamenta tako pravno zavezuje besedilo, ki je bilo sprejeto v prejšnjem obdobju. To pomeni, da lahko Svet po volitvah sprejme prvo obravnavo starega Parlamenta in zakonodaja začne veljati. Ta postopek se razlikuje od tistih, ki so v veljavi v večini nacionalnih parlamentov Evropske unije, kjer vsi nezaključeni zakonodajni predlogi, ki jih je obravnaval prejšnji parlament, samodejno propadejo. 10/26
Kljub temu člen 59 Poslovnika Evropskega parlamenta dovoljuje, da novi Parlament (na zahtevo odbora in v dogovoru s konferenco predsednikov, v kateri sodelujejo predsednik Evropskega parlamenta in vodje političnih skupin) Komisijo pozove, naj mu ponovno poda predlog ali predloge, da se lahko novi poslanci do njih opredelijo. Če se postopki ali pravna podlaga spremenijo (kot se je zgodilo, ko je začela veljati Lizbonska pogodba, ki je prinesla spremembe glede sprejemanja odločitev s prehodom s posvetovanja na soodločanje), lahko novi Parlament o katerikoli zadevi sprejme novo stališče. Vse nezakonodajne resolucije z novim mandatom Evropskega parlamenta ne veljajo več.. Parlament: Pooblastila Parlamenta in zakonodajni postopki Večino evropske zakonodaje sprejme Parlament skupaj s Svetom EU v rednem zakonodajnem postopku oziroma v soodločanju. V ta okvir sodi zakonodaja na področju ekonomskega upravljanja, finančnih storitev, enotnega trga, prostega gibanja delavcev, storitev, kmetijstva, ribištva, zanesljive oskrbe z energijo, vizumske in azilne politike, priseljevanja, pravosodja in notranjih zadev, potrošniške politike, vseevropskih omrežij, okolja, kulture (spodbude), raziskav (okvirni program), socialne izključenosti, javnega zdravja, boja proti goljufijam, ki škodujejo EU, spodbud za boj proti diskriminaciji, posebnih podpornih ukrepov za industrijo, ukrepov za ekonomsko in socialno kohezijo in statuta evropskih političnih strank. Na nekaterih področjih se uporabljajo posebni postopki odločanja, ko Parlament o predlogu Komisije zgolj izrazi svoje mnenje. V teh primerih se mora Svet sicer seznaniti z mnenjem Parlamenta, preden glasuje o predlogu Komisije, vendar ga to mnenje ne zavezuje. Najpomembnejše zakonodajno področje, kjer se t, i. postopek posvetovanja še vedno uporablja, je obdavčitev. Zakonodaja na teh področjih se lahko sprejme samo, če je v Svetu doseženo soglasje. V nekaterih drugih primerih je za sprejetje odločitve potrebna odobritev Parlamenta. Tu gre za preprosto in zavezujoče glasovanje z da ali ne. Ta postopek se uporablja tudi za pristop novih držav članic EU ter v primeru mednarodnih sporazumov med EU in tretjimi državami oziroma skupinami držav. Enako velja za potrditev dokončnega imenovanja Evropske komisije. Več informacij najdete na: http://ropa.eu/aboutparliament/sl/007c895f4c/powers-and-procedures.html Parlament: Zakaj se seli med Brusljem in Strasbourgom? Leta 1992 so se nacionalne vlade EU soglasno odločile o stalnih sedežih institucij EU. Odločitev je vplivala tudi na delovne dogovore Evropskega parlamenta: uradni sedež Parlamenta in kraj večine plenarnih delnih zasedanj je v Strasbourgu; parlamentarni odbori se srečujejo v Bruslju; generalni sekretariat Parlamenta (njegovo osebje) pa ima sedež v Luxembourgu. Leta 1997 so bili ti dogovori vključeni v Pogodbo EU. 11/26
Spremembo sedanjega sistema bi lahko dosegli samo z novo pogodbo, ki bi jo soglasno sprejelo vseh 28 držav članic in bi jo ratificirali vsi nacionalni parlamenti. V resoluciji, ki jo je Parlament sprejel novembra 2013, so evropski poslanci pozvali k spremembi Pogodbe, ki bi Parlamentu omogočila, da se sam odloči, kje bo zasedal. Parlament je izjavil, da bo začel postopek za spremembo Pogodbe EU in predlagal potrebne spremembe, da bo lahko sam odločal o kraju svojega sedeža in administrativnih služb. Poslanci pravijo, da bi bilo bolj uspešno, stroškovno učinkoviteje in spoštljivo do okolja, če bi imel Parlament sedež na enem samem kraju. V resoluciji (ki je bila sprejeta s 483 glasovi za, 141 glasovi proti in 34 vzdržanimi glasovi) so nadalje zapisali, da je "nadaljevanje mesečnih selitev med Brusljem in Strasbourgom med državljani postalo simbolno in ima negativen predznak, zlasti v času, ko je finančna kriza povzročila resno in boleče znižanje porabe v državah članicah". Evropski poslanci so priznali, da bo potreben ustrezen kompromis, da bi lahko obstoječe stavbe Parlamenta ostale v uporabi. Koliko to stane? Kakšni so stroški, povezani s sedežem Parlamenta v Strasbourgu? V nedavni študiji Evropskega parlamenta so ugotovili, da bi na letni ravni lahko privarčevali 103 milijone evrov, če bi vse dejavnosti Parlamenta iz Strasbourga prenesli v Bruselj (podatki za leto 2014). Leta 2014 bo infrastruktura v Strasbourgu (zakup parkirišč, pisarniška oprema, čiščenje, poraba energije in varnost) Parlament stala 35,7 milijona evrov, dodatnih 13,6 milijona pa bodo zahtevali še posamezni projekti, zlasti prenova nedavno pridobljene stavbe Václava Havla. Evropski parlament za stavbe v Strasbourgu ne plačuje najemnine, saj so v njegovi lasti. Ker ima Evropski parlament v lasti stavbe v Strasbourgu in večino stavb, ki jih uporablja v Bruslju, bi veliko stroškov obratovanja, ki so povezani z delnimi zasedanji v Strasbourgu, ostalo vsaj deloma - tudi če bi vsa delna zasedanja potekala v Bruslju (npr. potni stroški evropskih poslancev, stroški za tolmačenje in prevajanje, avdiovizualni stroški itd.). Nekateri drugi stroški, denimo za prevoz dokumentov v Strasbourg in za službena potovanja uslužbencev Parlamenta ali pomočnikov poslancev, so povezani zgolj s selitvami Parlamenta iz Strasbourga v Bruselj in nazaj. Kakšni so stroški, ker delo Parlamenta potekajo v treh mestih (Bruselj, Luxembourg in Strasbourg) namesto v enem? Stroški, povezani z uporabo sedeža Parlamenta v Strasbourgu, se razlikujejo od stroškov, ki nastanejo, ker poteka delo Parlamenta na treh krajih. Poleg mesečnih štiridnevnih plenarnih delnih zasedanj, ki potekajo v Strasbourgu, številna dvodnevna delna zasedanja ter seje odborov in 12/26
političnih skupin potekajo v Bruslju. Veliko članov administrativnega osebja Parlamenta dela v Luxembourgu. Dodatne letne stroški, ki nastanejo, ker ima Parlament sedeže v Bruslju, Luxembourgu in Strasbourgu, ocenjujejo na 119,9 milijona evrov. Vseeno bi morali pri oceni, koliko denarja bi lahko privarčevali, če bi tri kraje, kjer dela Parlament, nadomestili z enim (npr. Brusljem), upoštevati, da bi moral denimo Parlament tam kupiti tudi pisarniške prostore za sodelavce, ki so sedaj v Luxembourgu (2482 ljudi). Po oceni bi ta strošek lahko dosegel14 milijonov evrov letno, enkratni strošek selitve luksemburških dejavnosti Parlamenta v Bruselj pa ocenjujejo na 58,6 milijona evrov. Če bi se odločili za en kraj dela Evropskega parlamenta, bi na letni ravni privarčevali 88,9 milijona evrov, kar ustreza 4,96 % predlaganega proračuna Evropskega parlamenta za leto 2014. Emisije CO 2, povezane s prevozi do in iz treh mest, ocenjujejo na 11.000 ton (podatki iz leta 2011), kar ustreza 11 % celotnega ogljičnega odtisa Parlamenta v letu 2011. Parlament: Koliko jezikov se uporablja v Parlamentu? Evropski poslanci imajo pravico govoriti, poslušati, brati in pisati v katerem koli od 24 uradnih jezikov EU. Temeljno demokratično načelo je, da se nobenemu državljanu EU ne sme prepovedati, da postane poslanec Evropskega parlamenta zato, ker ne govori enega izmed njegovih delovnih jezikov. Vsak državljan, ki postane poslanec Evropskega parlamenta, mora zato imeti možnost, da opravlja svoje poslanske naloge brez posebnega jezikovnega znanja. Da bi vsem evropskim poslancem zagotovili enake delovne pogoje, morajo imeti zagotovljen popoln dostop do informacij v njihovih jezikih, razen če želijo drugače. Prav tako ima vsak evropski državljan pravico, da je o zakonodaji in delu Parlamenta obveščen v svojem jeziku. Govori evropskih poslancev v enem od uradnih jezikov se simultano prevajajo v druge uradne jezike. Po pristopu Bolgarije in Romunije k EU in potrditvi irščine kot uradnega jezika 1. januarja 2007 ter priključitvi Hrvaške k EU 1. julija 2013 se je skupno število uradnih jezikov povečalo na 24. Ti so: angleščina, bolgarščina, češčina, danščina, estonščina, finščina, francoščina, grščina, hrvaščina, irščina, italijanščina, latvijščina, litovščina, madžarščina, malteščina, nemščina, nizozemščina, poljščina, portugalščina, romunščina, slovaščina, slovenščina, španščina in švedščina. 24 uradnih jezikov pomeni 552 jezikovnih kombinacij (24 x 23). Nasploh velja, da vsi tolmači in prevajalci prevajajo v svoj materni jezik. Da bi bilo mogoče vse te jezikovne kombinacije obvladati, Parlament uporablja sistem veznih jezikov: govor ali besedilo se najprej tolmači ali prevede v enega najbolj razširjenih jezikov (angleščina, francoščina ali nemščina), nato pa še v preostale. 13/26
Tolmačenje in prevajanje sta dva različna poklica: tolmači ustno sproti prevajajo iz enega jezika v drugega med sejami; medtem ko delajo prevajalci z dokumenti v pisni obliki, rezultat njihovega dela pa je natančna različica izvirnega dokumenta v ciljnem jeziku. Parlament zaposluje 430 tolmačev, najame pa lahko tudi do 2500 tolmačev, zunanjih sodelavcev.. Na plenarnem zasedanju je v pripravljenosti od 800 do 1000 tolmačev. Parlament zaposluje tudi okoli 700 prevajalcev, ki vsak mesec prevedejo več kot 100.000 strani. Parlament je leta 2013 za večjezičnost porabil približno četrtino vseh sredstev. Predsedstvo Parlamenta se je 26. septembra 2011 odločilo, da bo uvedlo koncept polne večjezičnosti, ki je gospodarna z viri, in sprejelo zmanjšanje sredstev, namenjenih tolmačenju in prevajanju, za približno 21 milijonov evrov. Več informacij o večjezičnosti najdete na: http://ropa.eu/aboutparliament/sl/007e69770f/multilingualism.html Parlament: Koliko ljudi je zaposlenih v Parlamentu? Maja 2013 je bilo število uradnikov in začasnih uslužbencev, zaposlenih v Parlamentu (vključno s političnimi skupinami) na različnih mestih, naslednje: SKUPAJ Bruselj Strasbourg Luxembourg Druge lokacije 6817 4036 100 2445 236 Večina uslužbencev Parlamenta so ženske (59 %). Povprečna starost uradnikov znaša 46 let. Povprečna starost uslužbencev iz starih držav članic je 48 let, iz novih držav članic pa le še 36 let. Največji generalni direktorat je GD za prevajanje, v okviru katerega je zaposlenih kar 23,5 % vseh sodelavcev sekretariata Parlamenta (1234 delovnih mest). Če upoštevamo še tolmače in pravnike lingviste, se število delovnih mest, na katerih se zaposleni ukvarjajo z jezikom, povzpne na več kot tretjino vseh zaposlenih. V sekretariatu Parlamenta 14 % delovnih mest zasedajo uslužbenci, ki delajo za politične skupine (924 delovnih mest). 14/26
Uslužbenci Parlamenta prihajajo iz vseh držav članic Evropske unije in iz nekaterih drugih držav. Najbolj so zastopani Belgijci, sledijo jim Italijani, Francozi, Nemci in Španci. Junija 2013 so imeli evropski poslanci 1566 akreditiranih pomočnikov. Zaposleni iz zasebnega sektorja delajo v oddelkih Parlamenta za upravljanje stavb, informacijsko tehnologijo in čiščenje ter v menzah. Novinarji, obiskovalci in lobisti prav tako prispevajo k številu navzočih v poslopjih Parlamenta, ki včasih v treh krajih, kjer dela Parlament, skupaj znaša več kot deset tisoč ljudi. Parlament: Koliko nepremičnin ima EP? Kot so odločile države članice EU (Evropski svet), ima Parlament tri kraje dela Strasbourg (uradni sedež), Bruselj in Luxembourg. SKUPAJ Bruselj Strasbourg Luxembourg Število nepremičnin 28 16 4 6 Površina (m 2 ) 1.115.000 561.000 342.000 212.000 Parlament postopoma kupuje stavbe, ki jih uporablja za glavne sedeže dela, in je trenutno lastnik večine izmed njih. Da bi zadovoljil potrebo po večjemu številu pisarniških prostorov, na primer po širitvi EU leta 2004, se je odločil, da bo stavbe raje kupoval, kot pa najemal, če bo to mogoče. To je vse bolj značilno tudi za informacijske pisarne v državah članicah. Z nakupom se prihrani veliko denarja po podatkih Računskega sodišča je nakup dolgoročno za od 40 do 50 % cenejši kot najem. Skupaj ima Parlament v lasti 84 % svojih stavb, kjer dela (183.000 m 2 je najetih in 957.000 m 2 je v njegovi lasti). Če bi lastne stavbe najemali, bi to Parlament stalo približno 163 milijonov evrov na leto (znesek na podlagi odgovorov na razrešnico za proračun 2010). Parlament: Koliko je akreditiranih lobistov in novinarjev? Evropski parlament in Evropska komisija sta 23. junija 2011 v želji po večji preglednosti vzpostavila skupni javni register oziroma t. i. register za preglednost s podatki o tistih, ki želijo vplivati na evropsko politiko. Kot je bilo predvideno, so zdaj v register vpisani tudi odvetniške pisarne, nevladne organizacije in drugi, ki sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju politik EU, ter tudi tradicionalni lobisti. V novi register za preglednost Evropskega parlamenta in Evropske komisije je trenutno vpisanih 5750 subjektov (podatki z dne 17. julija 2013). Registracija je tudi pogoj za pridobitev izkaznice Evropskega parlamenta za vstop kot lobist, v tem okviru je pri Evropskem parlamentu registriranih 2.858 oseb (podatki z dne 12. julija 2012). 15/26
Novi register je nadomestil register, ki ga je Komisija uporabljala od leta 2008, in seznam akreditiranih predstavnikov interesnih skupin Parlamenta. Komisija in Parlament s Svetom še vedno urejata možnost njegovega sodelovanja. Več informacij in statističnih podatkov najdete na: http://europa.eu/transparency-register/index_sl.htm Pri vseh institucijah EU je akreditiranih okoli 900 novinarjev, še približno 80 pa samo pri Parlamentu. Parlament: Kakšen je proračun EP? Proračun Evropskega parlamenta za leto 2013 znaša 1 milijardo 750 milijonov evrov vključno s stroški, ki so povezani s prihodom novih evropskih poslancev s Hrvaške. Od tega je 358 milijonov namenjenih za nepremičnine, pohištvo, opremo in podobne odhodke, 583 milijonov za zaposlene (stalne in začasne), 208 milijonov za plače in nadomestila evropskih poslancev, 187 milijonov za njihove pomočnike ter 116 milijonov evrov za druge uslužbence in zunanje storitve. Že leta 2011 so se strinjali, da bodo do konca tega mandata Parlamenta zamrznili individualne dodatke za evropske poslance. Vse proračunske postavke, povezane s potovanji, vključno s tistimi zaposlenih, se zamrznejo vsaj na ravni iz leta 2012. Skupna proračunska sredstva za potovanje so za 5 % zmanjšali že leta 2012. Več informacij na: http://eur-lex.europa.eu/budget/data/lbl2013/sl/sec01.pdf Evropski poslanci: Koliko jih imamo? V Evropskem parlamentu je trenutno 766 evropskih poslancev, čeprav jih je bilo na zadnjih evropskih volitvah junija 2009 izvoljenih 736, kar je v skladu s Pogodbo iz Nice. Z Lizbonsko pogodbo se je število evropskih poslancev zvišalo na 751, toda šele z naslednjimi volitvami, t. j. leta 2014. Države članice EU so se takrat dogovorile tudi o spremembi Pogodbe, ki omogoča, da se lahko 18 dodatnih poslancev Parlamentu pridruži že prej, kar se je zgodilo 1. Decembra 2011 po ratifikaciji vseh nacionalnih parlamentov v EU. Trenutno velja prehoden ukrep, po katerem bodo trije evropski poslanci, ki jih je Nemčija izgubila po Lizbonski pogodbi, ostali do konca mandata, zato se je število poslancev začasno povečalo s 751 na 754. Dodatnih 18 evropskih poslancev ("lizbonskih" 751 minus "niških" 736 plus trije nemški poslanci, ki začasno ohranjajo mandat) prihaja iz Francije (2), Združenega kraljestva (1), Italije (1), Španije (4), 16/26
Poljske (1), Nizozemske (1), Švedske (2), Avstrije (2), Bolgarije (1), Latvije (1), Slovenije (1) in Malte (1). 1. julija 2013 se je Evropskem parlamentu v mandatu 2009-2014 pridružilo 12 hrvaških poslancev, s čimer se je do naslednjih volitev skupno število poslancev povečalo na 766. Seznam evropskih poslancev: http://ropa.eu/meps/sl/full-list.html In po volitvah? Dvanajst držav članic Avstrija, Belgija, Bolgarija, Hrvaška, Češka, Grčija, Madžarska, Irska, Latvija, Litva, Portugalska in Romunija bo na evropskih volitvah 2014 izgubilo po en sedež, nobena pa ga ne bo pridobila. Nemčija pa bo namesto preteklih 99 poslej imela le 96 sedežev, kar je največje dovoljeno število sedežev. Takšno zmanjšanje predvideva Lizbonska pogodba z omejitvijo Parlamenta na 751 sedežev, pri čemer je treba zagotoviti prostor tudi za enajst hrvaških poslancev. Da bi zagotovili objektivno, pošteno, trajno in pregledno razdelitev sedežev tudi v prihodnosti, dogovor določa, da je treba na podlagi predloga, ki ga bo Parlament predstavil še pred koncem leta 2016, razdelitev poslanskih sedežev revidirati že pred volitvami 2019. Predlog mora spoštovati načelo upadajoče proporcionalnosti, kar pomeni, da poslanci iz večjih držav zastopajo več državljanov, kot tisti iz manjših. Odražati pa mora tudi spremenjeno število članic in demografske spremembe njihovega prebivalstva ter spoštovati splošno ravnovesje institucionalnega sistema. Preglednica razdelitve sedežev je dostopna na: http://ropa.eu/sides/getdoc.do?type=im- PRESS&reference=20130610IPR11414&format=XML&language=SL Evropski poslanci: Preverjanje veljavnosti mandatov novih evropskih poslancev Ko so novi poslanci izvoljeni, se preveri veljavnost njihovih mandatov z vidika morebitne nezdružljivosti njihove trenutne funkcije z mandatom v Evropskem parlamentu. Nezdružljive funkcije so funkcije v vladi ali parlamentu države članice EU, Evropski komisiji, na Sodišču Evropske unije, v upravnem odboru Evropske centralne banke, na Računskem sodišču ali v Evropski investicijski banki. Evropski poslanci prav tako ne morejo postati aktivni uradniki v institucijah in organih EU za upravljanje evropskih sredstev. Po volitvah predsednik Evropskega parlamenta prosi države članice EU za imena vseh izvoljenih in jih pozove, naj naredijo vse potrebno, da bi preprečile nezdružljivost funkcij. Preden začnejo svoj mandat, morajo evropski poslanci, o katerih izvolitvi je bil Parlament obveščen, podati pisno izjavo, da ne opravljajo nobene funkcije, ki bi bila v smislu člena 7(1) ali (2) Akta o 17/26
volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami (20. september 1976) nezdružljiva s funkcijo evropskega poslanca. To izjavo morajo podpisati najpozneje šest dni pred ustanovnim zasedanjem Parlamenta, t. j. do 8. julija. Veljavnost mandatov novih poslancev preveri Odbor za pravne zadeve Parlamenta, ki pripravi poročilo o obvestilih držav članic, potrdi pa jih Parlament, ki odloča o veljavnosti mandata vsakega novoizvoljenega poslanca in o morebitnih sporih v skladu z Aktom z dne 20. septembra 1976 (razen tistih, za katere velja nacionalna volilna zakonodaja). Če ugotovi, da evropski poslanec opravlja nezdružljivo funkcijo, Parlament potrdi sprostitev sedeža. Evropski poslanci: Imuniteta Parlamentarna imuniteta ni osebni privilegij poslancev, temveč zagotovilo neodvisnosti in integritete Parlamenta kot celote. Zoper poslanca Evropskega parlamenta ni mogoče uvesti preiskave, prav tako ga ni mogoče pripreti ali zoper njega začeti sodnega postopka zaradi mnenja ali glasu, ki ga je izrekel kot poslanec. Imuniteta poslanca Evropskega parlamenta je dvojna: na ozemlju svoje države članice uživajo imuniteteo, kot jih imajo poslanci nacionalnih parlamentov; na ozemlju vseh drugih držav članic uživajo imuniteto, zaradi katere ne morejo biti priprti ali v sodnem postopku (glej Protokol št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije, člen 9). Sklicevanje na imuniteto ni mogoče, če poslanca zalotijo pri kaznivem dejanju. Postopek odvzema imunitete Če pristojni nacionalni organi zaprosijo Evropski parlament, naj evropskemu poslancu odvzame imuniteto, predsednik Parlamenta to objavi na plenarnem zasedanju in prošnjo preda pristojnemu odboru (v sedanjem parlamentarnem obdobju je to Odbor za pravne zadeve). Odbor nato prošnjo nemudoma obravnava. Zadevne organe lahko zaprosi za razlago ali za potrebne informacije. Poslanec ima možnost, da ga zaslišijo, in lahko predloži ustrezne dokumente ali druge pisne dokaze. Odbor brez navzočnosti javnosti sprejeme dokument, v katerem priporoči, da Parlament kot celota sprejeme ali zavrne prošnjo, torej odvzame ali ohrani imuniteto poslanca Evropskega parlamenta. Parlament po odločitvi odbora med plenarnim delnim zasedanjem sprejme odločitev z glasovanjem z navadno večino. Če priporočilo odbora zavrne, velja, da je Parlament sprejel odločitev v nasprotju s stališčem odbora. 18/26
Po glasovanju predsednik Parlamenta o njegovi odločitvi nemudoma obvesti poslanca in pristojne organe v zadevnih državah članicah. Ali evropski poslanci obdržijo svoj sedež v Parlamentu, če jim je odvzeta imuniteta? Da. Mandat evropskega poslanca je nacionalni mandat in mu ga kateri koli drugi organ ne more odvzeti. Poleg tega odvzem imunitete evropskemu poslancu ne pomeni, da je obsojen, ampak samo omogoča nacionalnim sodnim organom, da nadaljujejo preiskavo ali sojenje. Ker so poslanci Evropskega parlamenta izvoljeni v skladu z nacionalno volilno zakonodajo, morajo organi držav članic v primeru, da poslanca spoznajo za krivega kaznivega dejanja, odločiti, ali se poslancu prekine mandat. 19/26
Evropski poslanci: Plače in pokojnine evropskih poslancev Plače Odkar je julija 2009 začel veljati enotni statut za evropske poslance, ti prejemajo enako plačo. Po tem statutu znaša bruto mesečna plača poslanca 7.956,87 evra (po podatkih iz junija 2013, kot tudi v letih 2011 in 2012). Izplača se iz proračuna Parlamenta in je obdavčena z evropskim davkom, tako da njen neto znesek znaša 6.200,72 evra. Države članice lahko plačo obdavčijo tudi z nacionalnim davkom. Osnovna plača znaša 38,5 odstotka osnovne plače sodnika Sodišča Evropske unije. Evropski poslanci o svoji plači ne morejo odločati. Evropski poslanci, ki so bili izvoljeni že v prejšnjem mandatu, ko še enotni statut za evropske poslance ni veljal, in so bili 2009 ponovno izvoljeni, so se lahko odločili, da bodo ves mandat v Evropskem parlamentu prejemali plačo, začasna nadomestila in pokojnine po nacionalnem plačnem sistemu Pokojnine Poslanci so upravičeni do starostne pokojnine od napolnjenega 63 leta starosti. Ta pokojnina lahko znaša 3,5 odstotka plače za vsako polno leto opravljanja mandata, vendar skupno ne več kot 70 odstotkov. Pokojnine se izplačajo iz proračuna Evropskega parlamenta. Več informacij najdete na: http://ropa.eu/aboutparliament/sl/0081ddfaa4/meps.html 20/26
Evropski poslanci: Nadomestila Večina dela evropskih poslancev poteka tako, da so odsotni z doma in iz matične države, zato so upravičeni do različnih nadomestil za stroške, ki pri tem nastanejo. Evropski poslanci so se 26. oktobra 2011 odločili, da bodo zamrznili svoja nadomestila za leto 2012. Februarja 2012 so se odločili, da bodo nadomestila zamrznili do konca zakonodajnega obdobja, to je do sredine leta 2014. Potni stroški Večina srečanj Evropskega parlamenta, denimo plenarna zasedanja ter seje odborov in političnih skupin, poteka v Bruslju ali Strasbourgu. Evropskim poslancem se ob predložitvi računov povrnejo dejanski stroški vozovnice za udeležbo, in sicer največ v višini letalske vozovnice poslovnega razreda, vozovnice za vlak prvega razreda ali 50 centov na kilometer za potovanje z avtomobilom; poleg tega se jim povrnejo fiksni stroški na podlagi razdalje in trajanja poti, ki vključujejo druge stroške potovanja (npr. cestnine, doplačila za presežno prtljago ali rezervacijo). Evropski poslanec lahko prejme do 4243 evrov letno za druga službena potovanja zunaj svoje države članice in povračilo za največ 24 povratnih potovanj znotraj domače države članice. Sistem pavšalnega nadomestila za potne stroške za potovanja v Bruselj in Strasbourg, ki se je uporabljal do junija 2009, je bil odpravljen. Dnevnice (dnevno nadomestilo) Parlament evropskim poslancem za vsak dan, ko so prisotni na uradnih dolžnostih in se podpišejo na seznam navzočih ter s tem potrdijo svojo prisotnost, za kritje namestitve in s tem povezanih stroškov izplača pavšalni znesek v višini 304 eure. Dnevnice so namenjene plačilu hotelskih računov, obrokov in vseh drugih stroškov. Nadomestilo je prepolovljeno, če poslanec tiste dni, ko poteka zasedanje, tudi če je na njem prisoten, zamudi več kot polovico poimenskih glasovanj. Dnevnice za srečanja zunaj EU znašajo 152 evrov (pogoj je podpis na seznamu navzočnosti) ; hotelski račun se poravna ločeno. Nadomestilo splošnih stroškov To pavšalno nadomestilo je namenjeno kritju stroškov, kot so najemnina za pisarniške prostore in stroški upravljanja, telefonski in poštni stroški, računalniki in telefoni. Poslancem, ki brez ustrezne obrazložitve manjkajo na polovici plenarnih zasedanj v enem parlamentarnem letu (od septembra do avgusta), se nadomestilo prepolovi. V letu 2013 je višina mesečnega nadomestila znašala 4299 evrov (takšno je bilo tudi leta 2011 in 2012). 21/26
Stroški zdravljenja Evropski poslanci so upravičeni do povračila dveh tretjin stroškov zdravljenja. Razen deleža, ki se povrne, za Evropske poslance veljajo povsem enaka pravila in postopki glede stroškov zdravljenja kot za uradnike EU. Nadomestilo ob koncu mandata Poslanci so ob koncu mandata upravičeni do začasnega nadomestila, enakovrednega njihovi plači, in sicer v dolžini enega meseca za vsako leto mandata, vendar za dobo največ dveh let. Do nadomestila niso upravičeni, če prejmejo mandat v drugem parlamentu ali zasedejo javno funkcijo. Če so poslanci hkrati upravičeni do starostne ali invalidske pokojnine, ne morejo prejemati obeh, temveč izberejo eno. Druge pravice Parlament evropskim poslancem zagotavlja opremljene pisarne v Bruslju in Strasbourgu. Prav tako lahko v obeh mestih za službene namene uporabljajo službena vozila Parlamenta. Več informacij najdete na: http://ropa.eu/aboutparliament/sl/0081ddfaa4/meps.html 22/26
Evropski poslanci: Osebje - parlamentarni pomočniki Poslanci lahko v okviru proračuna, ki ga določi Parlament, izberejo osebne sodelavce. Akreditirani pomočniki poslancev, ki delajo Bruslju (oziroma Luxembourgu ali Strasbourgu), sodijo neposredno pod upravo Parlamenta, zanje pa veljajo pogoji za zaposlovanje začasnih uslužbencev EU. Za pomočnike v državi članici poslancev EP skrbijo plačilni zastopniki, ki jamčijo za ustrezno davčno obravnavo in socialno varnost. V letu 2013 je najvišji mesečni znesek za te stroške znašal 21.209 evrov na poslanca, vendar tega denarja niso dobili izplačano neposredno (enak znesek kot leta 2011 in 2012). Največ četrtina teh sredstev lahko namenijo za storitve izvajalcev, ki jih izberejo poslanci, kot je denimo naročilo strokovne študije o določenem vprašanju. Poslanci načeloma za pomočnike ne smejo več zaposlovati ožjih sorodnikov, čeprav velja za zaposlene iz prejšnjega parlamentarnega mandata prehodno obdobje. Seznam pomočnikov je dostopen na: http://ropa.eu/meps/sl/assistants.html 23/26
Evropski poslanci: Sedežni red v sejni dvorani Sklep o tem, kako bodo sedeži v sejni dvorani dodeljeni političnim skupinam, samostojnim poslancem in predstavnikom institucij EU, sprejme konferenca predsednikov političnih skupin. Obiskovalci: Skupine obiskovalcev Evropski parlament v Bruslju in Strasbourgu gosti vsako leto več kot 300.000 obiskovalcev iz EU in drugod. Vsako leto Parlament obišče približno 7000 skupin, večinoma na povabilo poslancev Evropskega parlamenta. Parlament lahko te skupine tudi subvencionira, tako da prispeva k plačilu njihovih potnih stroškov in prehrane. Zakaj se plačujejo subvencije? Evropskemu parlamentu je pomembna preglednost pri uresničevanju demokratičnih pravic v Evropski uniji, zato mora imeti javnost lahek dostop do njegovih postopkov in prostorov. Ker mnogim državljanom EU to onemogočajo stroški, povezani s fizično oddaljenostjo, in ker se državljanov, ki živijo blizu oziroma daleč od sedežev Evropskega parlamenta, ne sme med seboj diskriminirati, institucija prispeva k plačilu teh stroškov. Skupine, ki jih sponzorirajo evropski poslanci Vsak evropski poslanec lahko sponzorira 110 obiskovalcev na leto, v skupinah, ki morajo imeti najmanj 10 obiskovalcev. Poslanci lahko povabijo v Strasbourg ali Bruselj do pet skupin na leto. Obiskovalce sprejmejo uradniki in jim predstavijo EU in Evropski parlament. Sestanejo se z enim ali dvema poslancema in si z balkona za javnost ogledajo sejno dvorano. Prošnje in subvencije obravnava osebje Evropskega parlamenta. Subvencije se po obisku plačajo z bančnim nakazilom ali v gotovini vodji skupine, ko predloži svoj potni list in seznam dejanskih sodelujočih. Subvencija za potne stroške se izračuna v skladu s stopnjo, ki temelji na kilometrih med krajem odhoda skupine in Brusljem ali Strasbourgom. 24/26
Ta znaša 0,09 evra na kilometer za obiskovalca. Poleg tega lahko Parlament skupini subvencionira še stroške prehrane v višini 40 evrov na obiskovalca. Pod določenimi pogoji če skupina prihaja iz kraja, ki je oddaljen več kot 200 kilometrov, in ostane čez noč Parlament lahko plača tudi prispevek za stroške hotela v vrednosti 60 evrov na obiskovalca. Skupine oblikovalcev javnega mnenja Skupine oblikovalcev javnega mnenja, ki jih v Evropski parlament povabi Generalni direktorat za komuniciranje, lahko prejmejo prispevek za potne stroške v višini 50 % vsote za obiskovalca v skupini, ki jo sponzorirajo evropski poslanci. Te skupine sestavljajo oblikovalci javnega mnenja, kot so izvoljeni uradniki, predstavniki socialnih in strokovnih skupin ali nacionalnih oziroma regionalnih združenj in gibanj, učitelji, dijaki in študenti. Skupine, ki neodvisno zaprosijo za obisk obiskovalci posamezniki Neodvisne skupine obiskovalcev lahko na enoto Evropskega parlamenta za obiske in seminarje prav tako naslovijo prošnjo za obisk. Sprejeli jih bodo uradniki, ki jim bodo predstavili delo in vlogo Evropskega parlamenta, srečali pa se bodo lahko tudi z evropskimi poslanci. Ti obiski niso subvencioniani. Obiskovalcem posameznikom, ki posamezno in brez predhodnega povabila zaprosijo za obisk prostorov Evropskega parlamenta, je omogočen kratek avdio-voden obisk sejne dvorane Evropskega parlamenta v Bruslju ob določenih urah in določenih dneh, ko v Parlamentu ne potekajo delna zasedanja. Ti obiski prav tako niso subvencionirani. Spletno stran s praktičnimi informacijami najdete na: http://ropa.eu/visiting/sl/homepage.html Obiskovalci: Parlamentarium Evropski parlament je oktobra 2011 odprl nov center za obiskovalce Parlamentarium. To je največji parlamentarni center za obiskovalce v Evropi in prvi, ki v celoti deluje v 24 jezikih. Državljani spoznavajo Evropski parlament in druge institucije EU s pomočjo številnih interaktivnih multimedijskih orodij. Obiskovalci vstopijo v osrčje Evropskega parlamenta, kjer se seznanijo z načinom sprejemanja političnih odločitev, ki vplivajo na naše vsakodnevno življenje. Parlamentarium deluje v 24 jezikih, in v angleškem, francoskem, nizozemskem in nemškem znakovnem jeziku. Za državljane je odprt sedem dni v tednu, dostopen je brez posebnega dovoljenja ali vabila, njegov obisk pa je brezplačen. V prvem letu po odprtju za javnost ga je obiskalo več kot 270.000 ljudi, v 25/26
drugem letu pa okoli 350.000 obiskovalcev. Intervjuji in vpisi v knjigo gostov kažejo, da je bil obisk za večino obiskovalcev pozitivna izkušnja, Parlamentarium pa sodi tudi med 10 najbolj obiskanih znamenitosti v Bruslju. Parlamentarium ponuja tudi aktivnosti za dijake in študente, ki se hočejo seznaniti z delovanjem demokratično izvoljenega Evropskega parlamenta. Študenti lahko prevzamejo vlogo evropskega poslanca, ki sodeluje pri sprejemanju zakonodaje, in tako»vplivajo«na vsakodnevno življenje ljudi v Evropi. Za sodelovanje se lahko prijavijo s z elektronskim sporočilom na naslov Parlamenarium@europarl.europa.eu ali prek spletne strani Parlamentariuma. Parlamentarium je do julija 2013 prejel več kot deset nagrad: med drugimi leta 2012 posebno turistično nagrado bruseljskega turističnega urada VisitBrussels, avstrijsko nagrado za inovacije, nagrado Sinus, nagrado Nemškega kluba umetniških direktorjev in nagrado Evropskega kluba umetniških direktorjev v kategoriji "okoljski dizajn". Spletna stran Parlamentariuma je dostopna na: http://ropa.eu/visiting/sl/parlamentarium.html Obiskovalci: Hiša evropske zgodovine Jeseni 2015 bo v Bruslju vrata odprla tudi Hiša evropske zgodovine, ki bo obiskovalcem približala evropsko zgodovino in omogočila kritičen razmislek o njenem današnjem pomenu. Glavna tema stalne razstave v Hiši evropske zgodovine je evropska zgodovina 20. stoletja in zgodovina evropskega povezovanja, predstavljena s širokega zgodovinskega vidika in z vidika združevanja različnih izkušenj Evropejcev skozi zgodovino. Hiša evropske zgodovine gostuje v zgradbi Eastman, ki je v prenovi od konca leta 2012. Predvideni stroški razvojne faze za obdobje 2011 2015 so 31 milijonov evrov za obnovo in razširitev zgradbe, 21,4 milijona evrov za stalno razstavo in prve začasne razstave (15,4 milijona za opremljanje razstavnih in ostalih prostorov, 6 milijonov evrov za večjezičnost) in 3,75 milijona za vzpostavitev zbirke. Spletno mesto Hiše evropske zgodovine je dostopno na: http://ropa.eu/visiting/sl/visits/historyhouse.html 26/26