Vrednotenje tvorbnih nalog dr. Simona Kranjc Ljubljana, 11. aprila 2012
Kaj ocenjujemo? Razumevanje Tvorjenje
Razumevanje in tvorjenje besedil Dejavnost sprejemanja (branje) Dejavnost tvorjenja (pisanje)
Dejavniki, ki vplivajo na obe dejavnosti Prenosnik. Dobro poznavanje teme. Značilna zgradba besedilne vrste. Okoliščine sporočanja. Prvine verbalnega jezika.
Odnos med tvorjenjem in razumevanjem pomen smisel
Od česa je odvisno, kako bomo tvorili in razumeli besedilo? Kontekst
Kontekst Fizični kdo, kje, kdaj, o čem sobesedilo. Socialni kdo odnosi, starost, spol. Mentalni namen, želje, prepričanja, vedenje.
Kontekst Kontekst tvorca = učenec Kontekst naslovnika = učitelj
Izbiranje Izbiramo vedno. Izbiramo nezavedno. Izbire niso enakovredne. Izbiranje poteka na vseh jezikovnih ravneh. Izbiranje strategije, sloga. Izbiranje pri produkciji in recepciji (tvorjenju in sprejemanju/razumevanju).
Proces izbiranja pri razumevanju in tvorjenju Kako kaj povedati/napisati? Kdaj kaj kako povedati/napisati? Kje kaj kako povedati/napisati? Kako kaj razumeti? Kdaj kaj kako razumeti? Kje kaj kako razumeti?
Kaj ocenjujemo? Razumevanje (vsebina) Tvorjenje (vsebina, oblika, način)
Tvorjenje Vsebina (skladno z navodili, izhodiščnim besedilom) Oblika (besedilna vrsta) Način (izbira na ravni opisnih ravnin jezika, pravopis)
Kaj torej ocenjujemo? Znanje Metajezikovno zmožnost Jezikovno zmožnost
Pomensko razmerje med deli besedila in načini razvijanja teme Opis prevladuje naštevalno razmerje Pripoved Razlaga Utemeljitev Obvestilo prevladuje časovno razmerje prevladuje vzročnostno razmerje, to je vzročno, posledično, namerno in pogojno prevladuje pojasnjevalno ali sklepalno razmerje po navadi v eni sami povedi predstavljeni temeljni podatki
Vilmorinova davidija Davidia Involucrata var. Vilmoriana Davidija je dobila ime po francoskem jezuitskem misijonarju in naravoslovcu Armandu Davidu (1826 1900), ki je bil prvi zahodnjak, ki jo je odkril v JZ Kitajski (zahodni Sečuan) in opisal leta 1869. Način rasti: listavec Hitrost rasti: srednja Prostorske zahteve: sončna ali delno senčna lega zaščitena pred vetrom, ustreza ji vlažna, a dobro prepustna prst, bogata s humusom Oblika: piramidasta v mladosti; okroglasta v odrasli dobi; gosto vejevje Višina: 3 do 5 m v prvih desetih letih, 10-12 m odrasla rastlina Širina: 2,5 do 3 m v prvih desetih letih, 10-12 m odrasla rastlina Listi: 5 do 14 cm izmenični, enostavni, neizrazita jesenska barva, pozimi je zanimiva skorja cimetove barve. Najbolj spektakularna je v drugi polovici maja in v začetku junija, ko je v polnem cvetenju. Vsak cvet obdajata dva neenako velika (do 15 cm) smetanasto bela ovršna lista, ki spominjata na golobico. Sadike rastejo hitro in po približno desetih letih začne cveteti. Umetno vzgojena podvrsta sonoma je nagnjena k cvetenju v zelo rani mladosti. Novocepljena drevesca v petlitrskih loncih včasih cvetijo že v prvem letu po kaljenju. Veličastno drevo, a precej redko v gojenju. V sušnih obdobjih jo je treba zalivati.
Plodovi so okrogli koščičasti, veliki 2 do 5 cm. Včasih nabrazdani kot majhne bučke, ki visijo na dvocentimetrskih rdečih pecljih. Na začetku so zeleni, potem postanejo rjavo pegasti, ko pa pozno jeseni dozorijo, so rdečkasto rjavi. V globoko nabrazdani zaprti koščici je lahko do deset semen. Svetlo do temno zeleni listi so srčaste oblike in ob robu rahlo nazobčani. S spodnje strani imajo listi dlačice, ki spominjajo na belo tanko klobučevino. Najpogosteje gojena je podvrsta involucrata vilmoriniana. Njena posebnost so listi, ki so na spodnji strani bledo zeleni ali sivkasti in brez dlačic. Vzgoja V obdobju oblikovanja potrebuje zatišno lego, ko pa zraste ji lahko nudi zavetje le malo katero drevo. Za rast mora imeti dovolj prostora, da lahko doseže svoj poln potencial. Čeprav tolerira nekaj obrezovanja, davidije ni mogoče uspešno vzdrževati pri zmanjšani velikosti. Ustreza ji bližina rododendronov, japonskih javorjev in kavčukovcev. Za razmnoževanje je najbolje posaditi celo seme. Čeprav je lahko v semenu več zarodkov, lahko vzkali le eden. Iz zaščitne lupine jih ne smemo odstraniti. Žilavo meso ščiti koščico pred izsušitvijo, kar bi preprečilo kalitev. Kalitev lahko traja do 18 mesecev, vendar sadike in mladike rastejo tako hitro, kot bi hotele nadoknaditi zamujeno. Med počasno kalitvijo semenu koristi izpostavljenost sezonskim temperaturam. Zaščititi jih je treba le, če temperature padejo precej pod -5 C.
Upoštevanje temeljnih značilnosti besedilne vrste Besedilo ima tri dele: začetek, v katerem učenec napove temo, pritegne pozornost ; osrednji del, v katerem opisuje, pripoveduje, ocenjuje, obnavlja ; konec, v katerem besedilo sklene s sklepom ( naukom ), povzetkom. Opis?
Značilnosti besedilnih vrst Pri opisu uporablja glagole v sedanjiku, pri pripovedih v pretekliku (razen za poživitev v jedru); če piše o svojem doživljaju, so glagoli v prvi osebi, drugače v tretji osebi; pri opisu so glagoli večinoma v tretji osebi.
V večpovednih besedilih ne ponavlja besed (npr. uporablja različne glagole, sopomenke, nadpomenke, pozaimlja, izpušča ipd.). Pri večpovednih besedilih ne ponavlja stavčnih vzorcev besedilo oblikuje tako, da je jasno/razumljivo in so razmerja eksplicitno izražena (npr. povedi ne povezuje le v vezalno razmerje, temveč neposredno izraža časovno razmerje, vzrok in posledico dogodkov).
Opis osebe Predstavitev zunanjosti, kraja bivanja, način življenja. Glagol biti, ob njem pa so pridevniki. Glagoli so v sedanjiku, ki pomeni brezčasnost (preteklik uporabljamo le tedaj, če opisujemo bitje, ki ne živi več ali ga nimamo pred seboj). Objektivnost (prevladujoče).
Opis kraja Opiše kraj, navede npr. njegov upravni status, nadmorsko višino, lego, obliko, število prebivalcev in njihovo dejavnost, pomembnejše stavbe v kraju in okolici, kulturno-umetnostne znamenitosti. Glagol biti, ob njem pa so pridevniki. Glagoli so v sedanjiku.
Kozolec Kozolec je naprava za sušenje nekaterih poljskih pridelkov, zlasti žita v snopih, detelje, fižola in sena. Enojni kozolec je sestavljen iz ene vrste stebrov, povezanih z latami. Na Gorenjskem je pokrit z ozko streho, na Goriškem in v Podjuni pa je brez strehe. Dvojni kozolec je iz dveh vzporedno postavljenih vrst stebrov z latami, pokrit je s štirikapno ali dvokapno streho. Razdeljen je v dva dela. V spodnjem pridelke sušijo, v zgornjem, ki je neke vrste nadstropje pod varno streho, pa pridelke tudi skladiščijo. Pri obeh vrstah kozolcev so bili stebri najprej iz lesa, kasneje so jih izdelovali iz kamna ali opeke, v zadnjih desetletjih pa predvsem iz betona. Pri nekaterih kozolcih je streha lahko podaljšana, lahko pa je kozolec tudi sestavni del gospodarskega poslopja in je nanj prislonjen.
Opis naprave Napišemo, iz česa sestoji in kakšno vlogo ima posamezni del. Predstavljamo njene dele in njihovo zunanjost, položaj in sestavine, delovanje posameznih delov naprave oz. njihovo vlogo, namembnost.
Glagoli so v sedanjiku. Glagoli izražajo sestavinskost (ima, vsebuje, je sestavljen) in poimenujejo dejanje (poveča). Navadno so v 3. osebi ednine (če izražajo delovanje sestavnega dela) ali v 1. osebi množine (če izražajo dejavnost uporabnika naprave). Slikovno gradivo. Objektivnost.
Opis postopka Ponavljajoči se potek dejanj, ki peljejo k določenemu cilju. Več korakov/faz, ti si sledijo v časovnem zaporedju. Predstavimo ga tako, da navajamo njegove korake, pri tem pazimo na zaporedje.
Značilnosti: vsebuje glagole za poimenovanje dejanja, glagoli si sledijo v ustreznem zaporedju, so v sedanjiku (navadno v 1. osebi množine), saj z njimi poimenujemo splošne/ponavljajoče se korake, ki so časovno nedoločeni (kadarkoli). Glagoli so v pretekliku, če gre za opis nekdaj veljavnega postopka. Če želimo, da bi postopek naslovnik izpeljal, so glagoli v velelniku (navodilo).
Ocena Vrednotenjsko besedilo (svoje mnenje, utemeljitev). Vpliva na naslovnika in ga spodbuja k lastni presoji. Navedba splošnih podatkov o vrednotenem predmetu, nato vrednotenje vsebine oz. sestave in izvedbo. Pogosti so vrednotenjski pridevniki in prislovi, ocena je lahko izražena tudi z neverbalnimi prvinami.
Pripoved O dogodku, doživetjih, potovanju, življenju osebe. Navaja pretekle dogodke v časovnem zaporedju. Glagoli so v pretekliku. Ob njih so časovni prislovi (najprej, potem) oz. časovne prislovnodoločilne zveze (leta 2002).