POLITIKE EVROPSKE UNIJE Varnost hrane Od njive do krožnika: varna in zdrava hrana za vse Skrb za visoko stopnjo varovanja zdravja ljudi in interesov p

POLITIKE EVROPSKE UNIJE Varnost hrane Od njive do krožnika: varna in zdrava hrana za vse Skrb za visoko stopnjo varovanja zdravja ljudi in interesov potrošnikov

KAZALO Zakaj evropska politika varne hrane... 3 POLITIKE EVROPSKE UNIJE Publikacija je del zbirke, v kateri predstavljamo delovanje EU na različnih področjih politik, razloge za ukrepanje in rezultate teh ukrepov. Publikacije lahko prenesete s spletne strani: http://europa.eu/pol/index_sl.htm http://europa.eu/!fw37hp Kako ravna EU.... 5 Vidiki evropske politike varne hrane... 6 Prihodnost... 15 Dodatne informacije.... 16 Kako deluje Evropska unija Evropa v 12 poglavjih Evropa 2020: Strategija EU za gospodarsko rast Ustanovni očetje Evropske unije Bančništvo in finance Boj proti goljufijam Carina Digitalna agenda Ekonomska in monetarna unija ter evro Energija Humanitarna pomoč in civilna zaščita Izobraževanje, usposabljanje, mladi in šport Javno zdravje Kmetijstvo Konkurenca Kultura in avdiovizualno področje Mednarodno sodelovanje in razvoj Meje in varnost Migracije in azil Notranji trg Obdavčenje Okolje Podjetništvo Podnebni ukrepi Pomorske zadeve in ribištvo Potrošniki Pravosodje, temeljne pravice in enakost Promet Proračun Raziskave in inovacije Regionalna politika Širitev Trgovina Varnost hrane Zaposlovanje in socialne zadeve Zunanje zadeve in varnostna politika Politike Evropske unije Varnost hrane Evropska komisija Generalni direktorat za komuniciranje Informacije za državljane 1049 Bruselj BELGIJA Rokopis je bil posodobljen novembra 2014. Slika na naslovnici in strani 2: istockphoto.com/oliver Hoffmann 16 str. 21 29,7 cm ISBN 978-92-79-42456-4 doi:10.2775/78951 Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2014 Evropska unija, 2014 Reprodukcija je dovoljena. Za uporabo ali reprodukcijo posameznih fotografij je treba pridobiti dovoljenje neposredno od imetnikov avtorskih pravic.

V A R N O S T H R A N E 3 Zakaj evropska politika varne hrane Varovanje zdravja ljudi, živali in rastlin na vseh stopnjah pridelave hrane je najpomembnejša zdravstvena in ekonomska naloga. EU si s politiko varne hrane prizadeva zagotoviti prebivalcem zdrava in hranilna živila, pridelana iz zdravih rastlin in živali, živilski industriji, ki je največji proizvodni sektor in največji delodajalec, pa najboljše pogoje za delo. Politika EU je namenjena varovanju zdravja v celotni agroživilski verigi, to je na vsaki stopnji pridelave in predelave hrane od kmetije do potrošnikov: preprečuje kontaminacijo hrane ter uveljavlja higieno živil, označevanje živil in skrb za zdravje rastlin ter zdravje in dobrobit živali. Politika EU si prizadeva uresničiti tri glavne vidike: varnost in prehranska vrednost hrane in živalske krme, visoka stopnja varovanja zdravja in dobrobiti živali ter rastlin, ustrezne in transparentne informacije o izvoru, sestavinah (oznake) in uporabi hrane. Skrb za zdravo hrano je čezmejno vprašanje, saj veliko živil na poti do potrošnika prečka meje. Evropska unija je enotni trg, blago se torej lahko prodaja v vseh državah EU. To velja tudi za hrano. Konkurenca je močnejša, zato je ponudba hrane večja in cene nižje, kot če bi hrano prodajali samo v državi njenega izvora. Toda to tudi pomeni, da je treba kakovost in varnost živil urejati z vseevropskimi predpisi. Prosta blagovna menjava ne bi bila možna, če bi nadzor nad živili urejala vsaka država s svojimi pravili. Različna pravila po državah bi tudi omogočila proizvajalcem v posamezni državi ugodnejši konkurenčnejši položaj. EU je pristojna za kmetijsko politiko v celoti in lahko za kakovost in varnost hrane skrbi tudi s predpisi in finančno pomočjo kmetom. Predpisi EU zagotavljajo evropskim prebivalcem nekatere najvišje standarde varnosti hrane na svetu. Obvezne kontrole, ki se izvajajo po vsej prehranski verigi, zagotavljajo, da so rastline in živali zdrave ter da so živila in krma varna, visokokakovostna, pravilno označena in izpolnjujejo stroge standarde EU. Na sodobnem globalnem trgu je pogosto težko vzdrževati te standarde. Treba je: preprečiti, da bi se rastlinske in živalske bolezni pojavile v EU; preprečiti, da bi se bolezni razširile z živali na ljudi. Trenutno poznamo 200 bolezni, ki se s prehransko verigo lahko prenesejo z živali na ljudi, med njimi je denimo salmoneloza; zagotoviti, da se v vsej EU uporabljajo skupna pravila, ki varujejo potrošnike in preprečujejo nepošteno konkurenco; istockphoto/morganl Predpisi EU zagotavljajo varno hrano.

4 P O L I T I K E E V R O P S K E U N I J E skrbeti za dobrobit živali; zagotoviti, da imajo potrošniki jasne in nedvoumne informacije o sestavinah in izvoru živil; skrbeti za globalno prehransko varnost in omogočiti ljudem dostop do varne in kakovostne hrane. Po napovedih bo leta 2030 treba nahraniti 8 milijard ljudi, vse več bo povpraševanja po prehrani, bogati z mesom. Če naj zadovoljimo te potrebe, se bo morala pridelava hrane v svetu povečati za najmanj 40 %, pri čemer bo 80 % tega povečanja na račun intenzivnejše pridelave poljščin. Pet dejstev o prehranski politiki EU Prehranska industrija je drugi najmočnejši sektor v EU: zaposluje več kot 48 milijonov ljudi, letno ustvari približno 750 milijard evrov. Hrano in živila je prepovedano označevati s trditvami, ki niso znanstveno podprte in jih ni odobrila Evropska komisija. Prizadevanja EU, da izkorenini živalske bolezni, so pripomogla, da se je v zadnjih desetih letih število primerov goveje spongiformne encefalopatije (BSE) z 2 124 primerov letno znižalo na 18. Z uvedbo programov nadzora nad salmonelo pri jatah perutnine se je v času od leta 2007 do 2011 število okužb ljudi s salmonelo S. Enteritidis zmanjšalo za 60 %. EU je vodilni pridelovalec semena na svetu: iz EU prihaja 60 % izvoženega semena in rastlinskega razmnoževalnega materiala.

V A R N O S T H R A N E 5 Kako ravna EU Temeljna načela politike EU za varno hrano so navedena v splošni zakonodaji o hrani, ki jo je EU sprejela leta 2002 in je namenjena olajšavam za trgovino s hrano med državami EU ter enako visoki stopnji varstva potrošnikov v vseh državah EU. Zakonodaja EU o hrani ureja najrazličnejša vprašanja v zvezi s hrano na splošno in varnostjo hrane posebej, tudi informacije o hrani in dobrobit živali. Predpisi zajemajo vse dele prehranske verige od pridelave hrane in živalske krme do predelave, skladiščenja, prevoza, uvoza in izvoza ter prodaje na drobno. S takim integriranim pristopom EU zagotavlja, da sta vsa hrana in krma, ki sta pridelani in prodani v EU, sledljivi od vil do vilic in da so potrošniki dobro seznanjeni s sestavinami živil. Zakonodaja EU o hrani določa tudi načela glede analize tveganja, ki predpisujejo, kako, kdaj in kdo opravi znanstvene in tehnične ocene, ki zagotavljajo ustrezno varstvo ljudi, živali in okolja. Takšen skupni pristop jamči, da v vsej EU veljajo minimalni varnostni standardi. Državam EU omogoča preprečiti in obvladovati bolezni, ter da se s tveganji za varnost hrane in krme spopadejo usklajeno, učinkovito in s sprejemljivimi stroški. Temeljna načela Zakonodaja EU o hrani temelji na skupnih načelih, ki jih morajo uveljavljati vse države članice EU: Varovanje javnega zdravja, zdravja rastlin ter zdravja in dobrobiti živali. Analiza tveganja in neodvisno znanstveno mnenje. Previdnostni ukrepi. Sledljivost izdelkov do njihovega izvora. Preglednost, jasnost in nedvoumnost podatkov na embalaži hrane in krme. Jasno določene obveznosti vseh deležnikov v prehranski verigi. Dolžnost vseh deležnikov v prehranski verigi je skrb za varno hrano. Strog nadzor in redni pregledi. Usposabljanje in izobraževanje.

6 P O L I T I K E E V R O P S K E U N I J E Vidiki evropske politike varne hrane Potrošniki morajo zaupati v varnost hrane, ki jo kupujejo v EU. Prve predpise EU o higieni živil so uvedli leta 1964. Do današnjega dne so se razvili v proaktivno, dosledno in celovito orodje za varstvo zdravja ljudi, živali in rastlin ter okolja. Omogočajo tudi nemoteno trgovino s hrano in krmo. Previdnost in znanstveno mnenje Prehranska politika EU temelji na trdnih znanstvenih dejstvih in natančni oceni tveganja. Institucije EU se pri tem opirajo na delo znanstvenih odborov in neodvisno znanstveno mnenje agencij, denimo Evropske agencije za varnost hrane (EFSA). Agencijo za varnost hrane so ustanovili leta 2002 v Parmi v Italiji. Agencija opravi oceno tveganja za živila, še preden jih je dovoljeno prodajati v EU. Z znanstvenimi nasveti pomaga Evropski komisiji in državam EU pri sprejemanju učinkovitih ukrepov za zaščito potrošnikov. Odločilno pripomore tudi k hitremu ukrepanju EU v kriznih razmerah prehranske varnosti. Nadzor Po predpisih EU je treba s temeljitimi kontrolnimi pregledi poskrbeti, da vsi izdelki v prehranski verigi izpolnjujejo ustrezne standarde. Sem sodijo testi, s katerimi iščejo v živilih škodljive ostanke veterinarskih zdravil, pesticidov in onesnaževal, denimo dioksinov. istockphoto/pushlama Inšpektorji EU pregledujejo tudi kmetije in organizacije, povezane s pridelavo hrane. Za kontrole na zunanjih mejah EU so pristojni nacionalni organi. Preverjajo, ali hrana in živali, ki vstopajo v prostor EU, izpolnjujejo evropske standarde. Aditivi in arome Živilski aditivi in arome so kemične snovi, ki jih namenoma dodajo hrani in tako izboljšajo njen okus, teksturo in videz ter podaljšajo rok uporabe. Predpisi zagotavljajo, da ti izdelki niso nevarni za zdravje ljudi. Vsi aditivi, ki se uporabljajo v EU, tudi konzervansi, barvila in sladila, so pred uporabo laboratorijsko pregledani in odobreni. Preglede opravijo za vsakega posebej, vendar je njihova uporaba tudi po odobritvi največkrat omejena na določeno količino v posameznih živil. Po predpisih EU je treba vse aditive jasno navesti na embalaži živila. Arome je dovoljeno dodati živilom samo, če je znanstveno potrjeno, da niso nevarne za zdravje ljudi. V EU je več kot 2 100 odobrenih arom, še 400 jih trenutno analizirajo v Agenciji za varnost hrane. Varnost snovi, ki prihajajo v stik z živili K snovem v stiku z živili štejemo vse, kar lahko pride v stik s hrano, denimo embalažo, stroje za predelavo, pribor in posodje. Predpisi EU določajo osnovne zahteve glede varnosti teh snovi. Tako mora na primer Agencija za varnost hrane opraviti oceno varnosti za vse snovi, ki se uporabljajo za izdelavo plastične živilske embalaže, preden jih je v EU dovoljeno uporabljati. Po sedanjih predpisih EU snovi, ki prihajajo v stik s hrano, ne smejo povzročiti kemičnih reakcij, ki bi lahko vplivale na okus, videz, teksturo, vonj in kemijsko sestavo hrane. Predpisi EU za zaščito ljudi, živali in okolja temeljijo na znanstvenih ocenah.

V A R N O S T H R A N E 7 Dodatki v krmi, fitofarmacevtska sredstva in veterinarska zdravila Po predpisih EU je treba opraviti popolno znanstveno oceno dodatkov v krmi, zdravil za veterinarsko uporabo in fitofarmacevtskih sredstev. Samo če so neškodljivi za ljudi, živali in okolje, dobijo dovoljenje za promet. Če niso varni, je njihova raba prepovedana. Ostanki v krmi ne smejo preseči določenih najvišjih mejnih vrednosti. Higiena živil Bakterije, virusi in paraziti so lahko zelo nevarni za javno zdravje, zato je treba upoštevati stroge postopke higiene živil. Med najbolj znanimi so salmonela (perutnina), listerija (mlečna živila, mesni in ribji izdelki) ter BSE (govedo). Predpisi EU zato zahtevajo celosten in usklajen pristop k higieni živil v celotni prehranski verigi v vseh državah EU. Najbolj odgovorni so seveda podjetja in posamezniki, ki hrano pridelujejo in prodajajo. Obvezno morajo uporabljati program samokontrole. EU je leta 2003 za vse jate perutnine uvedla kontrolne programe za salmonelo, ki zagotavljajo, da se na vseh stopnjah proizvodne verige uporabljajo pravilni in učinkoviti ukrepi za odkrivanje in obvladovanje salmonele in drugih zoonotičnih bakterij. Preventivni ukrepi so najpogostejši v prireji, z njimi zmanjšujejo pojavnost bakterij in morebitno nevarnost okužbe za ljudi. Poleg teh kontrolnih programov se vzdolž prehranske verige, pri zakolu, predelavi, distribuciji, prodaji in pripravi hrane, izvajajo še drugi kontrolni ukrepi. Posledično se je v letih od 2007 do 2011 za 60,5 % zmanjšalo število obolelih za salmonelozo, za 42,3 % pa število obolelih, pri katerih so bila izvor okužbe jajca in jajčni izdelki (z 248 izbruhov okužb na 143). istockphoto/simplycreativephotography ZABELEŽENI PRIMERI IN IZBRUHI OKUŽBE S SALMONELO V EU 2007-2011 Primeri okužbe s S. enteritidis na 100 000 prebivalcev 25 20 15 10 5 0 Onesnaževala v živilih Predpisi EU temeljijo na načelu, da je treba z dobrimi delovnimi praksami kar najbolj omejiti vrednosti onesnaževal v živilih. Za nekatera onesnaževala (dioksin, težke kovine, nitrati) so na podlagi znanstvenega mnenja določili najvišje dovoljene mejne vrednosti. Zdrava prehrana Okužbe s S. enteritidis/100 000 Izbruhi okužbe s S. spp., vzrok okužbe jajca in jajčni izdelki 2007 2008 2009 2010 2011 Med sedmimi glavnimi dejavniki zgodnje smrti v EU jih je pet povezanih s prehrano in pijačo: visok krvni tlak, holesterol, indeks telesne mase, nezadostno uživanje sadja in zelenjave, prekomerno uživanje alkohola. Za javnozdravstvene ukrepe je pristojna vsaka država zase, ne Evropska unija. Toda nekatere pobude se vseeno uskladijo na ravni EU, na primer v okviru platforme EU za ukrepanje na področju prehrane, telesne dejavnosti in zdravja ter skupine na visoki ravni za prehrano in telesno dejavnost. V eni in drugi sodelujejo predstavniki iz vse EU in obravnavajo zdravstvena vprašanja, povezana s prehrano, denimo debelost in diabetes. 500 400 300 200 100 0 Število izbruhov Predpisi EU uveljavljajo celosten in usklajen pristop k higieni živil.

8 P O L I T I K E E V R O P S K E U N I J E Hrana za posamezne skupine Za nekatera živila, namenjena posebnim skupinam prebivalstva, denimo dojenčkom in majhnim otrokom, veljajo natančnejša pravila glede hranilne vrednosti in informacij za potrošnike. istockphoto/brosa Z zdravo prehrano se lahko izognemo boleznim. Inovacije v prehrani Nova živila so živila in sestavine živil, ki se v preteklosti niso množično uporabljale za prehrano ljudi. Po pravni definiciji iz predpisov EU so to živila, ki se niso uporabljala pred letom 1997. Mednje sodita sucromalt, mešanica saharidov (sladil), ki so bogati z maltozo, in guar gumi, beli moki podobna snov, pridobljena iz fižola guar. Obe živili sta leta 2010 dobili dovoljenje za promet v EU. Vsa nova živila in sestavine so znanstveno pregledali in ocenili njihovo varnost, preden so dobile dovoljenje za promet v EU. Dovoljenje za promet obsega tudi posebne pogoje glede uporabe in označevanja novega živila. Zdravstvene trditve Predpise EU v zvezi s prehranskimi in zdravstvenimi trditvami morajo upoštevati proizvajalci, ki svoja živila oglašujejo kot koristna za zdravje (denimo za zdravo srce ali znižuje holesterol ). Takšne trditve na embalaži ali v oglasih so dovoljene samo, če so jih potrdila znanstvena dejstva in Evropska agencija za varnost hrane. Poleg 31 dovoljenih prehranskih trditev se je Evropska komisija maja 2012 odločila, da odobri še 222 zdravstvenih trditev, potem ko je prejela več kot 4 600 vlog. Kakovostna in tradicionalna živila Predpisi o označevanju hrane potrošniku omogočajo prepoznati ekološko pridelano hrano ter izdelke višje kakovosti ali posebne pridelave. Za živila, ki so vezana na posebne geografske predele, se uporabljata logotipa EU zaščitena označba porekla (ZOP) in zaščitena geografska označba (ZGO), za živila, pridelana ali pripravljena na tradicionalen način, pa zajamčena tradicionalna posebnost (ZTP). Označevanje živil Predpisi EU določajo, da morajo biti živila označena tako, da bodo potrošniki dobili izčrpne in točne informacije o vsebnosti in sestavinah živil, na podlagi katerih bodo lahko sestavljali svojo prehrano. Na nalepkah morajo biti jasno navedeni ključni podatki o alergenih in hranilni vrednosti živila, denimo energijski vrednosti, vsebnosti maščob, nasičenih maščobah, ogljikovih hidratih, sladkorju, beljakovinah in soli. Živila morajo biti opremljena tudi s podatki o proizvajalcu, prodajalcu, uvozniku, pogojih za shranjevanje, nekatera tudi s podatki o pripravi živila. Nalepke in oznake morajo biti takšne, da jih je zlahka videti, prebrati in razumeti ter nemogoče odstraniti. istockphoto/dlewis33 Živila v EU morajo imeti jasne nalepke s podatki o hranilni vrednosti, sestavinah in izdelavi.

V A R N O S T H R A N E 9 Ekološki logotip EU se lahko uporabi za vsa predpakirana ekološka živila, ki so proizvedena v EU in izpolnjujejo standarde EU za ekološko pridelavo. Konec leta 2012 je navedene logotipe imelo 1 138 živil, denimo šampanjec (zaščitena označba porekla), parmski pršut (zaščitena geografska označba) in pivo Gueuze (zajamčena tradicionalna posebnost). ŠTEVILO PRIMEROV SALMONELOZE V EU 250 000 200 000 150 000 100 000 Zdravje živali 50 000 0 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 Zakonodaja EU o zdravju živali temelji na načelu, da je bolje preprečiti kot zdraviti. Kadar kužne bolezni vseeno izbruhnejo, morajo imeti države pripravljene načrte ukrepov, s katerimi zaustavijo širjenje bolezni, zavarujejo ogrožene živali in omejijo posledice bolezni za kmete, gospodarstvo in družbo. EU vsako leto finančno podpre ukrepe preprečevanja, obvladovanja in nadzora različnih bolezni živali. Sem sodijo programi cepljenja, pregledi in zdravljenje ter nadomestila za zakol oziroma izločitev živali. Vsi ti programi so uspešno pripomogli k zmanjšanju pojavnosti številnih bolezni v EU, tudi stekline, salmoneloze in bolezni BSE pri govedu. Evropska unija je leta 2012 naročila tudi študijo o poginih čebeljih družin in preiskave virusa Schmallenberg, novega virusa, ki se pojavlja pri govedu, ovcah in kozah in so ga prvič zaznali leta 2011. Ob sumu na izbruh kužne bolezni je treba obvezno uvesti ukrepe obvladovanja bolezni. Sem sodijo omejitve gibanja živali, cepljenje in obvezna izločitev živali, s katerimi preprečijo širjenje bolezni. EU ima na zalogi cepiva za nekatere bolezni živali, ki bi lahko imele hude posledice. ŠTEVILO PRIMEROV BOLEZNI BSE V EU 2500 Prenos bolezni z živali na ljudi Zoonoze so bolezni, ki se lahko prenesejo z živali na človeka, denimo salmoneloza in tuberkuloza. Pomenijo veliko nevarnost za javno zdravje. Predpisi EU zagotavljajo, da so bolezni živali pod nadzorom in da lahko v prehransko verigo vstopi samo meso zdravih živali. EU finančno podpira raziskave zoonoz. Izdatki EU za varno hrano EU je za politiko varne hrane v zadnjih desetih letih namenila 3,3 milijarde evrov, od tega 2,2 milijarde evrov za programe izkoreninjenja posameznih bolezni. Za politiko varne hrane v obdobju 2014 2020 je načrtovanih 2,2 milijarde evrov proračunskih sredstev, in sicer prednostno za: izkoreninjenje živalskih bolezni, veterinarski sklad za nujne primere, vključno z referenčnimi laboratoriji, programi usposabljanja in bankami cepiva. 2000 1500 1000 500 0 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

10 P O L I T I K E E V R O P S K E U N I J E istockphoto/lillisphotography Dobrobit živali velja za bistveni del dobre kmetijske prakse : rejci morajo upoštevati minimalne standarde, če želijo pridobiti finančno podporo skupne kmetijske politike EU. Za nekatere rejne živali veljajo posebne zahteve glede njihove dobrobiti, denimo za kokoši nesnice prepoved uporabe neobogatenih kletk, saj v njih ni prostora za gnezda in gredi. Sledljivost za žive živali ter hrano in krmo živalskega izvora Predpisi EU o dobrobiti živali urejajo življenjske pogoje kokoši nesnic. Skrb za dobrobit živali Politika EU v zvezi z dobrobitjo živali temelji na načelu, ki je zapisano v Pogodbi EU in govori o živalih kot o čutečih bitjih, tj. bitjih, ki imajo zavest. Ali natančneje: Pri oblikovanju in izvajanju politik Unije na področju kmetijstva, ribištva, prometa, notranjega trga, raziskav in tehnološkega razvoja ter vesolja Unija in države članice v celoti upoštevajo zahteve po dobrem počutju živali kot čutečih bitij, pri čemer spoštujejo zakonodajne ali upravne določbe in ustaljene običaje držav članic, zlasti glede verskih obredov, kulturnih tradicij in regionalne dediščine (člen 13 Pogodbe o delovanju Evropske unije). EU uveljavlja dobrobit živali s standardi, ki so med najstrožjimi na svetu in zagotavljajo osnovne pravice živali: imeti morajo ustrezno bivališče, ne smejo biti lačne in žejne, obvarovati jih je treba strahu in vznemirjenja, bolečin, poškodb in bolezni, imeti morajo možnost naravnega vedenja. Od uvedbe prvih predpisov o dobrobiti živali leta 1974 se politika EU loteva vse več področij. V EU vsak dan uvozimo in prodamo številne pošiljke živih živali in proizvodov živalskega izvora. Za varnost prevoza je poskrbljeno s strogimi postopki. Sledljivost živih živali ter hrane in krme živalskega izvora, ki vstopijo in se prodajajo v EU, zagotavlja denimo računalniški veterinarski sistem TRACES. Sistem povezuje veterinarske inštitute v EU in zunaj EU ter omogoča veterinarskim službam hitro posredovanje, kadar se pojavi nevarnost za zdravje. Po potrebi proizvode takoj umaknejo iz trgovin. Zahteve EU glede sledljivosti izdelkov določajo tudi, da morajo imeti govedo, prašiči, ovce in koze vseživljenjski identifikacijski žig. Ta veterinarskim službam omogoča, da ob morebitnem izbruhu bolezni natančno ugotovijo gibanje živali. Vse žive živali in velike količine proizvodov živalskega izvora morajo biti ob vstopu v EU opremljene z veterinarskim spričevalom, ki ga izda uradni veterinar in ki potrjuje, da živali oziroma proizvodi izpolnjujejo osnovne zahteve EU glede zdravja živali. Sem sodijo prepoved preskušanja kozmetičnih izdelkov in kozmetičnih sestavin na živalih ter posebna pravila za ravnanje z živalmi v klavnicah. Zelo strogi predpisi urejajo tudi prevoz živali, tako je na primer prevoz živali, ki traja dlje od osem ur, mogoče izvesti samo z vozili, ki imajo uradno dovoljenje in so opremljena s sistemom za nadzor temperature vozila in sistemom za napajanje živali. istockphoto/brianajackson Govedo v EU mora imeti ušesne znamke s podatki o njihovem izvoru.

V A R N O S T H R A N E 11 Potovanje z domačimi ljubljenčki Predpisi EU omogočajo, da prebivalci EU lahko varno in brez skrbi vzamejo s sabo na potovanje v drugo državo EU mačke, pse in bele dihurje. Potni list za domače ljubljenčke, ki je začel veljati leta 2004, vsebuje vse potrebne identifikacijske podatke o živali in podatke o njenem zdravju, tudi o cepljenju, pregledih in/ali zdravljenju zaradi parazitov. Tako preprečimo širjenje bolezni, kot je steklina. Potni list za domače ljubljenčke velja tudi v Andori, Monaku, na Norveškem in v Švici. istockphoto/andreasreh Uveljavljanje standardov dobrobiti živali v svetu Evropska unija tesno sodeluje z mednarodnimi organizacijami, kot sta Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo in Svetovna organizacija za zdravje živali, in si skupaj z njimi prizadeva za ozaveščenost ljudi in uveljavitev mednarodno priznanih standardov dobrobiti živali. Tudi pri sklepanju trgovinskih sporazumov z drugimi državami je dobrobit živali vedno točka na dnevnem redu pogajanj. Zdravje rastlin je neobhodno, da bo hrana v EU varna. Zatiranje rastlinskih zajedalcev Rastlinska pridelava v EU znaša letno 205 milijard evrov. Če želimo imeti trajnostno in konkurenčno kmetijstvo, vrtnarstvo in gozdarstvo, je treba nujno vlagati v varovanje zdravja rastlin. Predpisi EU o varovanju zdravja rastlin skrbijo, da kmetijski in vrtnarski pridelki ter gozd niso izpostavljeni najrazličnejšim boleznim, ki bi imele velike posledice za gospodarstvo. Pridelava citrusov v EU (vredna 4 milijarde evrov) denimo bi bila hudo ogrožena, če bi se v EU razširil rak citrusov (Xanthomonas axonopodis). Bolezen je nedavno izbruhnila v Ameriki, kjer je povzročila za več kot 800 milijonov evrov škode, vključno z izplačili nadomestil in stroški za uničenje nasadov. Predpisi EU določajo stroge pogoje pri uvozu in gibanju rastlin v EU ter tako preprečujejo vstop boleznim. Obvezne so tudi redne kontrole v času rasti in tik po pobiranju pridelkov. Predpisi EU hkrati zagotavljajo, da izdelki in škropiva za rastline ne škodijo ljudem in okolju. Rastlinski razmnoževalni material Rastlinski razmnoževalni material (seme in mlade rastline) je temelj kmetijske, vrtnarske in gozdarske pridelave. Gre za prvi člen v prehranski in krmni verigi, ki močno vpliva na raznovrstnost, kakovost in zdravje pridelkov. Leta 2012 je bilo v EU registriranih 19 580 sort poljščin in 18 450 sort zelenjadnic. Vrednost trga semen EU je istega leta znašala približno 6,8 milijarde evrov ali več kot 20 % svetovnega trga semena. 60 % svetovnega izvoza semena prihaja iz EU. Sektor rastlinskega razmnoževalnega materiala je poleg tega tudi zelo inovativen in veliko vlaga v raziskave. Evropska unija je vzpostavila sistem, ki podeljuje žlahtniteljske pravice Skupnosti za nove rastlinske sorte. Mednarodna pogodba o rastlinskih genskih virih za prehrano in kmetijstvo je svetovni sporazum, ki omogoča razpolaganje z genskimi viri kmetijskih rastlin. Podpisale so jo EU in države članice. Pomemben del pogodbe je standardni sporazum o prenosu materiala. Ta sporazum je vzorčni model za pogodbo med dvema zasebnima

12 P O L I T I K E E V R O P S K E U N I J E subjektoma, po kateri prvi subjekt da drugemu pravico do uporabe nekaterih genskih virov, oba pa si delita dobiček od morebitne prodaje pridelkov, ki izhajajo iz tega materiala. Pogodba vključuje več kot 1,5 milijona vzorcev, letno pa sklenejo 444 000 sporazumov o prenosu materiala. istockphoto/stoykosabotanov Gensko spremenjeni organizmi Gensko spremenjeni organizmi so organizmi, pri katerih so genske lastnosti umetno spremenili in jim tako dali nove. Tako na primer dobijo nove rastline in poljščine, ki so odporne na sušo, so neobčutljive za herbicide in nekatere insekte in imajo večjo hranilno vrednost. Trženje gensko spremenjenih organizmov je v EU strogo nadzorovano. Ti organizmi morajo dobiti predhodno dovoljenje, tega pa izdajo na podlagi dokazov, da niso škodljivi za ljudi, živali in okolje. Gensko spremenjene organizme tudi po odobritvi nadzorujejo in ugotavljajo nepredvidene učinke. Odobreni gensko spremenjeni organizmi se lahko uporabljajo za hrano in krmo oziroma za gojenje. Vloge za dovoljenje izdajajo na ravni EU po postopku, ki ga predpisuje zakonodaja EU. Vlogo pregledajo Evropska agencija za varnost hrane in nacionalni organi držav članic. Na podlagi ugodne ocene Agencije Evropska komisija predlaga odobritev gensko spremenjenega organizma. O predlogu Komisije nato glasujejo države članice v okviru regulativnega odbora. Tudi če je gensko spremenjeni organizem odobren na ravni EU, lahko države članice še vedno sprejmejo nacionalne zaščitne ukrepe, kadar ugotovijo veliko nevarnost za zdravje ali okolje. Vsak izdelek, ki vsebuje ali je pridelan iz odobrenih gensko spremenjenih organizmov, mora biti označen, razen če gre za neizogibno in nenamensko prisotnost, ki znaša manj kot 0,9 %. Pravilo glede označevanja se ne uporablja za izdelke iz mesa živali, ki so jih hranili z gensko spremenjeno krmo. Evropska komisija je naročila študijo o označevanju izdelkov, ki ne vsebujejo gensko spremenjenih organizmov, in bo preučila morebitne potrebe po usklajevanju na tem področju. Gensko spremenjeni organizmi, katerih uporaba je dovoljena v EU, so navedeni na naših spletnih straneh: http://ec.europa.eu/food/dyna/gm_register/index_en.cfm. EU s predpisi določa mejne vrednosti dovoljenih ostankov pesticidov v hrani in krmi. Pesticidi Fitofarmacevtska sredstva ali pesticidi se uporabljajo predvsem za zaščito poljščin pred škodljivci in boleznimi. Njihova uporaba je urejena s strogimi predpisi EU, ki preprečujejo kakršne koli škodljive stranske učinke za ljudi in okolje. Preden se sredstvo lahko prodaja ali uporablja v EU, njegovo varnost natančno preverijo. Vse aktivne snovi v pesticidih morajo imeti odobritev Evropske agencije za varnost hrane, ki s strogimi postopki oceni njihov učinek na človeka, živali in okolje. Evropska komisija nato na podlagi ocene Agencije odloči, ali bo uporabo snovi v EU odobrila ali ne. Toda zaradi izjemno raznovrstnih kmetijskih potreb ter podnebnih in okoljskih razmer v EU vsaka država članica sama odloči, ali bo odobrila prodajo fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo odobrene aktivne snovi. Evropska komisija lahko v posebnih okoliščinah močno omeji uporabo aktivne snovi, kadar je tak ukrep potreben za usklajeno obravnavanje nekaterih tveganj, ki bi lahko porušila visoko stopnjo varovanja zdravja ljudi in živali ter okolja. Predpisi EU o pesticidih določajo tudi mejne vrednosti ostankov pesticidov, ki jih je dovoljeno najti v živilih in krmi. Sistemi hitrega obveščanja Sistem hitrega obveščanja za živila in krmo je začel delovati 1979 in omogoča pristojnim organom na ravni držav in EU, da si hitro in učinkovito pošiljajo informacije o hrani in krmi. Ob opozorilu na tveganje lahko vlade držav hitro in usklajeno ukrepajo, na primer z umikom spornih živil. Leta 2012 so pristojni organi po sistemu poslali 3 424 obvestil. Več kot polovica se jih je nanašala na uvožene izdelke, ki so jih zaustavili na zunanji meji EU, ker niso ustrezali standardom EU glede varne hrane.

V A R N O S T H R A N E 13 Sistem je EU omogočil hitre ukrepe denimo ob izbruhu okužb z bakterijo E. coli leta 2011 in leta 2013 ob škandalu s konjskim mesom v izdelkih, ki naj bi vsebovali goveje meso. Še istega dne so začeli kontrole sledljivosti in izvora. EU je nato predlagala nov akcijski načrt za preprečevanje goljufij s hrano, ki predvideva zaostrene kontrole in višje finančne globe. Podoben sistem je Europhyt, po katerem pristojni organi pošiljajo obvestila in opozorila v zvezi z rastlinskimi izdelki, ki vstopajo in se prodajajo v EU. Sistem pomaga preprečiti uvedbo in širjenje rastlinskih bolezni in škodljivih organizmov. Izpolnjevanje standardov: redne kontrole v EU Podjetja so najbolj odgovorna za to, da na trg dajejo varno hrano. Organi držav članic s strogimi in rednimi uradnimi pregledi skrbijo, da živila in krma izpolnjujejo stroge varnostne standarde. Z uradnimi pregledi preverjajo upoštevanje predpisov. Izvajajo jih neodvisni, nepristranski in dobro usposobljeni organi pri vseh podjetjih v prehranski verigi. Pri tem uporabljajo najsodobnejše tehnike in metode; teste in analize, s katerimi preverjajo skladnost s predpisi, pa opravljajo v široki mreži laboratorijev za uradni nadzor. V EU z rednimi kontrolami skrbijo za varnost hrane. Preglede v nacionalnih pristojnih organih izvajajo inšpektorji Urada Evropske komisije za prehrano in veterinarstvo ter tako zagotavljajo, da se predpisi EU uporabljajo v vsej EU. Delo opravljajo tudi v državah, ki se pripravljajo na članstvo v EU, in v državah, ki v EU izvažajo živali, rastline, živila in krmo. Uradne kontrole na mejah EU Mejne kontrole uvoženih rastlin, živali, hrane in krme so bistvenega pomena za varovanje zdravja živali, rastlin in človeka, saj zagotavljajo, da vsi uvoženi izdelki ustrezajo standardom EU in se lahko varno prodajajo v EU. Mejne kontrole so prilagojene različnim izdelkom in nevarnostnim, ki jih lahko ti izdelki pomenijo za zdravje. Pošiljke živih živali in rastlin na primer lahko vstopijo v EU samo na določenih vstopnih točkah in samo, če opravijo posebne kontrole. Strogo nadzorovan vstop in kontrole se uporabljajo tudi pri nekaterih živilih in krmi ter živalskih izdelkih (denimo volna, kože, zarodki, živalski stranski proizvodi). Večina teh izdelkov mora biti opremljena s posebnimi zdravstvenimi dokumenti (na primer z veterinarskim oziroma fitosanitarnim spričevalom). Izobraževanje inšpektorjev EU je pripravila strategijo usposabljanja, s katerim skrbi za ustrezno poznavanje in ozaveščanje o predpisih EU glede hrane ter zdravja rastlin in dobrobiti živali. Usposabljanje je namenjeno inšpektorjem, ki opravljajo uradne kontrole prehranske verige v državah EU in zunaj EU. Strategijo so uvedli leta 2006, do zdaj pa se je usposabljanja v zvezi s 30 različnimi temami udeležilo več kot 30 000 uradnih inšpektorjev iz 180 držav. Raziskave Po letu 2002 se veliko pozornosti namenja raziskavam v zvezi z varnostjo hrane ter zdravjem rastlin in živali. Raziskovalna področja segajo od bolezni, povezanih z alergijami na hrano, do učinkov živalske krme na zdravje ljudi in posledic, ki jih imajo nekatere proizvodne metode za okolje. istockphoto/marcopasqualini

14 P O L I T I K E E V R O P S K E U N I J E Mednarodno sodelovanje Evropska unija si prizadeva v sodelovanju z glavnimi partnericami in mednarodnimi organizacijami uveljaviti svojo politiko varne hrane in zagotoviti, da vsi uvoženi izdelki iz držav zunaj EU izpolnjujejo enake standarde. Med njimi je denimo Svetovna zdravstvena organizacija (SZO), s katero EU sodeluje v mednarodni mreži pristojnih organov za varnost hrane (Infosan). Mreža povezuje nacionalne kontaktne točke v več kot 160 državah, ki prejemajo informacije organizacije SZO o posameznih primerih tveganja za varnost hrane in jih razpošiljajo vsaka po svoji državi. Varnost hrane v svetu, razvojna in humanitarna pomoč EU ima pomembno vlogo pri zagotavljanju globalne varnosti hrane. Prehranska vprašanja si prizadeva vključiti v svoje politike razvojne pomoči, izobraževanja in zdravja. V sodelovanju z državami v razvoju vzpostavlja učinkovite sisteme upravljanja hrane, ki pripomorejo k boljši prehranski varnosti najrevnejših in najranljivejših prebivalcev sveta. K razvojni in humanitarni pomoči EU sodijo še strokovni veterinarski nasveti, programi usposabljanja in finančna pomoč za programe obvladovanja in izkoreninjenja bolezni. Evropska komisija je pripravila tudi pobudo z naslovom Z boljšim izobraževanjem do varnejše hrane, ki je deloma namenjena tudi državam zunaj EU. Trenutno financira projekt (8 milijonov evrov), ki državam v razvoju pomaga bolje razumeti sanitarne in fitosanitarne ukrepe ter posledično bolje izkoristiti regionalno in mednarodno trgovino. Kako ukrepa EU v kriznih razmerah? Okužbe z bakterijo E. coli V Evropski uniji je maja 2011 izbruhnila epidemija okužb z nevarnim sevom bakterije E. coli: v dveh mesecih je umrlo 55 ljudi, 850 jih je imelo hude zdravstvene težave, približno 3 000 se jih je slabo počutilo. E. coli je sicer običajna bakterija, ki živi v prebavnem traktu ljudi in živali. Ukrepi EU so si sledili takole: Okužbe so izbruhnile v Nemčiji in nemški organi so po sistemu hitrega obveščanja o tem takoj obvestili Evropsko komisijo. V vsej EU so se aktivirali sistemi hitrega obveščanja in ukrepanja. Znanstveniki so hitro izolirali sev E. coli, ki je povzročil bolezen. Ugotovili so vir okužbe seme triplata (božje rutice), uvoženo iz Egipta, ki se uporablja za kaljenje. EU je odredila uničenje vsega semena triplata (božje rutice) enega izvoznika in začasno prepovedala uvoz drugih tveganih proizvodov. Evropska komisija je na dnevnih sestankih z nacionalnimi organi za javno zdravje in varnost hrane spremljala izbruh bolezni in vsak dan obveščala prebivalce z obvestili na svojem spletišču. Evropska komisija se je skupaj z nacionalnimi organi, Uradom za prehrano in veterinarstvo, Evropsko agencijo za varnost hrane, Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni in referenčnim laboratorijem EU lotila dela, da bi določila področja nadaljnjega sodelovanja in opredelila spoznanja, ki jih je prinesel ta izbruh okužbe s hrano. (http://ec.europa.eu/food/ food/rapidalert/index_en.htm) Strog nadzor hrane, ki jo kupujemo zunaj Evrope. istockphoto/kulicki

V A R N O S T H R A N E 15 Prihodnost Varnost hrane ostaja prednostna naloga pristojnih evropskih organov. Evropska komisija je predlagala še številne posamezne ukrepe, ki naj bi utrdili, posodobili in poenostavili sedanje predpise EU glede zdravja živali in rastlin ter rastlinskega razmnoževalnega materiala. Predlagani ukrepi, ki jih je predstavila maja 2013, zadevajo tudi pravila, ki urejajo uradne kontrole živil. Tako naj bi izboljšali preprečevanje in izkoreninjanje bolezni živali in rastlin, hitrost ukrepanja EU ob tveganjih za zdravje, uvajanje novih tehnologij in uveljavljanje predpisov. Manj hrane v smeteh V Evropi vsako leto odvržemo v smeti več kot 100 milijonov ton hrane, pri čemer ta podatek ne zajema izgub hrane v kmetijstvu in zavržkov rib. Odpadki hrane se pojavljajo v celotni prehranski verigi: v pridelavi in predelavi hrane, trgovini na drobno/na debelo, prehranskih obratih in pri potrošnikih. To ima okoljske, ekonomske in družbene posledice. EU namerava do leta 2020 v okviru svoje strategije za gospodarno rabo virov za polovico zmanjšati odpadke hrane. Med kratkoročnimi ukrepi je tudi pobuda za ozaveščanje potrošnikov. EU je informativno kampanjo o gospodarnem ravnanju s hrano začela leta 2012 (http://ec.europa.eu/ food/food/sustainability/index_en.htm). Kampanja svetuje, kako zmanjšati odpadke hrane, in opozarja na pravilno razumevanje oznak o roku uporabnosti ( uporabno najmanj do in porabiti do ). Vsi deležniki si tudi skupaj prizadevajo odkriti ukrepe z dodano vrednostjo EU, ki omogočajo zmanjšati odpadke hrane, ne da bi bila zaradi tega ogrožena varnost hrane. istockphoto/asiseeit Politika EU glede varnosti hrane bo še naprej usmerjena v varovanje zdravja in interesov potrošnikov.

16 P O L I T I K E E V R O P S K E U N I J E NA-01-14-998-SL-C Dodatne informacije XX Spletne strani Evropske komisije o varni hrani: http://ec.europa.eu/food/food/index_en.htm XX Evropska agencija za varnost hrane (EFSA): http://www.efsa.europa.eu/ XX Vprašanja o Evropski uniji? Naslovite jih na službo Europe Direct: 00 800 6 7 8 9 10 11 http://europedirect.europa.eu ISBN 978-92-79-42456-4 doi:10.2775/78951