Ljubljana, 26. oktober 2016 DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino Dr. Mirjam Bon Klanjšček, predsednica ZADEVA: Zahteva za sklic nujne seje Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino. Na podlagi drugega odstavka 48. člena poslovnika DZ in v povezavi z 32. členom poslovnika DZ, v PS SDS zahtevamo sklic seje Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino in sicer z obravnavo naslednje točke:»problematika neustrezne športne infrastrukture v Republiki Sloveniji«I. Obrazložitev: V Republiki Sloveniji imamo okoli 6700 športnih društev, od tega jih ima okoli 1500 status društva v javnem interesu. In ne samo člani društev, tudi mnogi rekreativci, predvsem pa slovenske izobraževalne ustanove (vrtci, osnovne šole, srednje šole, fakultete) za svoje delovanje potrebujejo prostor in potrebujejo športno infrastrukturo. Ta pa je po zadnjih znanih podatkih v povprečju stara 37 let. V teh dneh v DZ RS razpravljamo o rebalansu proračuna RS za leto 2017 in proračunu za leto 2018. Iz obeh dokumentov je razvidno, da bo država v okviru Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport tako v letu 2017 kot tudi v letu 2018 namenila področju»športna infrastruktura«800.000 evrov. Skupaj torej 1.6 mio evrov. Pred kratkim je izšel tudi Javni razpis Fundacije za šport za sofinanciranje gradnje športnih objektov v letih 2017, 2018, 2019, kjer je za gradnjo športnih objektov v teh letih predvideno okoli 2.4 mio evrov (1.714.285 evrov v 2017, 171.429 evrov v 2018 in 514.286 evrov v 2019). Torej bo država v okviru proračuna in razpisa Fundacije za šport v letih 2017 in 2018 namenila za športno infrastrukturo (obnova, nujna dela, nedokončana dela, novogradnje, ) manj kot 3.5 mio evrov. Kar pa je dovolj sredstev le za kakšen nov pokrit objekt in kakšno preplastitev igrišča in to ne v neki večji občini, ampak na ravni celotne države.
2 Po drugi strani pa je potreb veliko. Ministrstvo je v preteklih letih opravilo analizo stanja (ki je nedodelana), pripravilo strategijo investicij v športno infrastrukturo 2014-2020 (ki je nedodelana) ter v začetku 2016 pozvalo občine, da posredujejo svoje predloge oziroma potrebe po prostočasni infrastrukturi: čez 630 projektov z investicijsko oceno čez 800 mio EUR. Če vemo, da niso vse občine z resnostjo opravile domače naloge in da so nekatere pretiravale pri cenah, je ocena verjetno dokaj realna. Od kje torej pridobiti manjkajoča sredstva med razliko 3.5 mio evrov (sredstva države preko proračuna in Fundacije za šport) in teh cca. 800 mio evrov? Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport pravijo, da v tej EU perspektivi EU sredstev ni. Torej ostanejo sredstva lokalnih skupnosti ki pa zaradi mačehovskega odnosa te vlade komaj opravljajo zakonsko opredeljene naloge. Prostovoljno (udarniško) delo pa želi ta vlada izničiti. V PS SDS smo za področje»športna Infrastruktura«predlagali amandmaje k rebalansu proračuna za leto 2016 in proračunu za leto 2017 za vsako leto 5 mio evrov več sredstev. Koalicija SMC, DeSUS in SD je amandmaje brez obrazložitev zavrnila. Tudi pri rebalansu proračuna RS za leto 2017 in proračunu za leto 2018 smo predlagali dvig sredstev. Na srečo marsikatere občine je Vlada RS v letu 2012 izvedla razpis za energetsko obnovo stavb v lasti lokalnih skupnosti (52 mio evrov, od tega 30 mio za leto 2013, 15 mio za leto 2014 in 7 mio za leto 2015). S sredstvi evropske kohezijske politike je bilo po tem javnem razpisu sofinanciranih 100 % javno upravičenih izdatkov operacije, od tega so predstavljala namenska sredstva Kohezijskega sklada 85 - odstotni delež, slovenska udeležba za kohezijsko politiko pa 15 - odstotni delež. Iz tega naslova je bila obnovljena oziroma zaščitena marsikatera telovadnica in druga športna infrastruktura. Če samo na primer vzamemo povprečje dvajsetih največjih občin (po velikosti ali po številu prebivalcev), bi verjetno vsaka izmed teh občin lahko predlagala državi v letih 2017 in 2018 prošnjo po izgradnji ali obnovi športne infrastrukture v znesku 3.5 mio evrov, ki ga proračun države in sredstva Fundacije za šport namenjata za to področje. Primer: občina Sevnica si že več kot 10 let prizadeva za izgradnjo atletsko nogometnega stadiona. Bazen je potreben temeljite obnove, športna dvorana pri OŠ Sevnica je potrebna obnove, dijaki Srednje šole Sevnica so brez možnosti izvajanja športne vzgoje v zimskem in deževnem vremenu. Strelska dvorana v Sevnici je potrebna temeljite obnove ali novih prostorov. Lisca potrebuje pokritost športnega igrišča, če še kdaj želimo v naš kraj pripeljati vrhunske evropske klube na priprave, vsaj tri nogometna igrišča potrebujejo preplastitev igrišča in nove varnostne ograje, OŠ Studenec potrebuje vsaj mini prostor za športno udejstvovanje. Pa še kakšen»outdoor fitness«bi bil osvežitev rekreacijskih površin vsaj ob reki Savi. Skupaj za cca 5 mio evrov potreb. Z zahtevo nujne seje želimo predlagatelji poudariti tudi to, da pogoji za delo in poučevanje športne vzgoje niso enaki po vseh šolah oziroma občinah. Dejstvo je, da imamo po Sloveniji še vedno veliko šol, ki delujejo v neprimernih pogojih za celovito izvajanje vzgojno - izobraževalnega programa, bodisi so šolski objekti dotrajani, dogaja pa se tudi, da imajo ponekod že lepe, nove objekte, pa ti žal niso dokončani v celoti. Po navadi pri teh objektih manjka ravno en segment in to so športni objekti, bodisi telovadnice ali pa športne dvorane. Nekako občinam ali pa državi uspe projekte pripeljati tako daleč, da se šolarji veselijo te lepe nove zgradbe, vendar pa učni program ne more potekati v celoti brez težav, kajti manjka tisti del izobraževalnega programa, ki je prav tako pomemben, in ki v sodobnem času postaja zaradi zdravega življenjskega sloga vedno bolj pomembnejši prostor za športno dejavnost. Predlagatelji zahteve se na tem mestu sprašujemo, koliko osnovnih šol v državi ima v tem trenutku dotrajane športne objekte ali pa so ti neprimerni za izvajanje športne dejavnosti? Dejstvo je, da so bili določeni projekti na šolah zasnovani že v preteklem obdobju, konec leta 2000, pa tudi še niso v celoti izvedeni. Razlog za to je, ker je država omejila sredstva za sofinanciranje v tovrstno infrastrukturo. Sprašujemo se, ali bo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport naredilo kaj, da povišala sredstva v ta namen? Tako so v letu 2010 imeli na ministrstvu za športno infrastrukturo namenjenih približno 4 milijone evrov, v letu 2012 in še kasneje pa so se ta sredstva znižala na milijon evrov in še manj.
3 Primerov tega, kako ministrstvo nima posluha za manjše občine, je ogromno. Eden izmed primerov je Osnovna šola Mirna Peč. Leta 1999 se je namreč začela gradnja Osnovne šole Mirna Peč. Leta 2013 je uspelo, da so se v šolo vselili učenci, problem pa še vedno ostaja telovadnica. Šola je še vedno nima, kar pomeni, da hodijo otroci na športno vzgojo kar kilometer in pol daleč, za kar pa potrebujejo prevozna sredstva, prilagoditev programa in s tem prihaja tudi do dodatnih stroškov. Dejstvo je, da je občina imela s strani ministrstva zagotovilo o sofinanciranju izgradnje šole in pripadajoče infrastrukture v letih 2016, 2017 in 2018, zato je občina temu ustrezno prilagodila tudi svoje aktivnosti. Zgodilo pa se je, kar verjamemo, da ni osamljen primer, da je občina s strani ministrstva prejela obvestilo, da se sredstva, ki so bila namenjena za leto 2017, prenašajo na 2018. Zato se predlagatelji sprašujemo, kam bodo šla sredstva, obljubljena občini Mirna Peč in omenjeni šoli? Ali bo ministrstvo sredstva prerazporedilo za druge namene? In ali bodo naši otroci ponovno na drugem mestu? Popolnoma neprimerno telovadnico za izvajanje športne vzgoje pa imajo tudi v OŠ Ivana Tavčarja v Gorenji vasi v Poljanski dolini. Telovadnica je v tako slabem stanju, da v njem ne sme biti več nobene športne prireditve, oteženo je tudi izvajanje dejavnosti športne vzgoje. Občina Gorenja vas Poljane je že pridobila gradbeno dovoljenje, vendar pa je za občino, ki ima 8 milijonov evrov proračuna, telovadnica, ki bi po grobi oceni stala 4 milijone evrov, velik finančni zalogaj. Izpostavljamo tudi Šolski center Šentjur, ki je je eden od redkih srednjih šol brez svoje telovadnice. V Šolskem centru si ves čas prizadevajo za pridobitev telovadnice oziroma objekta za izvedbo športne vzgoje, pri vseh ministrih in vsako leto posebej. Kompletna dokumentacija za telovadnico je bila sicer že pripravljena ob gradnji dijaškega doma leta 1983, vendar se takrat ni realizirala gradnja. Leta 2010 je bila že narisana skica za telovadnico in podpisana tudi pogodba, da bo ŠC upravljavec dvorane. 2011 je bil narisan nov idejni načrt, prav tako pa so tekli pogovori z Vegradom o javnem zasebnem partnerstvu. V letu 2013 so potekali o javno zasebnem partnerstvu govorili s Trimom Trebnje, vendar so se po prihodu novega župana aktivnosti med šolo in županom ustavile. V letošnjem letu se na aktivno ukvarjajo z novim projektom telovadnice, iskali naj bi celo začasno rešitev v postavitvi balonske hale, vendar pa projekt zahteva dodatna finančna sredstva. So pa predstavniki Šolskega centra in Ministrstvo na to temo že imeli dva sestanka v letošnjem letu, vendar se ministrstvo izmika z odgovorom, da ni sredstev. Problem izvajanja športne vzgoje rešujejo tako, da se pouk izvaja v telovadnici OŠ Hruševec, ki pa je od Šolskega centra oddaljena 3 km in pol. To pa pomeni, da morajo dijak vsakič, ko imajo športno vzgojo, prehoditi 3,5 km do telovadnice in nazaj. Ponovno se srečujemo z organizacijo in kakovostjo pouka športne vzgoje in posledično organizacije drugih ur pouka. Rešitev problema z organizacijo športne vzgoje v OŠ Hruševec je za Šolski center v prihodnosti nesprejemljiva. Vseskozi pa se pojavlja tudi pritisk s strani staršev. Takih primerov pa je še veliko več. Predlagatelji zahteve želimo, da ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport aktivno pristopi k reševanju problematike izgradnje športne infrastrukture in tako omogoči enakopraven dostop vsem do kakovostne športne vzgoje v varnih in ustreznih telovadnicah. In da bodo imeli vrhunski slovenski športniki v lastni državi vsaj minimalne pogoje za vrhunske dosežke. Rekreativni športniki pa možnost aktivne vadbe in preprečevanja zdravstvenih težav. Z letom 2018 morajo biti vse nove javne zgradbe zelene in nič energijske. Tudi na področju športne infrastrukture. Ali bo ministrstvu uspelo to zagotoviti, bomo še videli. II. Odboru za izobraževanje, znanost, šport in mladino predlagamo, da po končani razpravi sprejme naslednje sklepe:
4 1. Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino se je seznanil s problematiko neustrezne športne infrastrukture v Republiki Sloveniji. 2. Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino poziva Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, da pripravi popis vseh nepremičnin in manjkajočih športnih objektov ter oceno stroškov za ureditev oz. izgradnjo objektov. 3. Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino poziva Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, da v roku meseca dni priskrbi podatke, koliko gradenj športnih objektov se je od začetka gradnje do danes zaustavilo in kakšna je materialna škoda, ki ob tem nastaja. 4. Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino poziva Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, da aktivno pristopi k reševanju problematike neustrezne športne infrastrukture na način, da preuči vse možnosti za pridobitev sredstev za dokončanje športnih infrastrukturnih objektov. 5. Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino poziva Vlado RS in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, da ob rebalansu proračuna za 2017 ne spreminja dinamiko sofinanciranja športnih objektov, kot je bila določena ob sprejemu proračuna in je ne prestavlja v prihodnja leta, saj na ta način občine ponovno postavlja v nemogoč položaj, ker so se na podlagi dogovorov o sofinanciranju gradnje že pričele. 6. Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino poziva Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, da pripravi osnutek terminskega načrta za ukrepe na področju športne infrastrukture. 7. Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino poziva Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, da v roku šestih mesecev o aktivnostih poroča pristojnemu odboru Državnega zbora. III. Poslanska skupina SDS predlaga, da na sejo Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino povabite: - dr. Majo Makovec Brenčič, ministrico za izobraževanje, znanost in šport; - dr. Petra Gašperšiča, ministra za infrastrukturo; - Fundacijo za šport RS; - Zavod za šport RS Planica; - Olimpijski komite RS; - SOS in ZOS; - Športno unijo Slovenije; - Inštitut za športne gradnje, g. Janeza Urbanca. Priloge: - UPV Tomaža Lisca in Anje Bah Žibert, postavljeni na redni seji DZ RS, 17.10. 2016; - Nacionalni program športa (NPŠ 2014-2023); - Rebalans proračuna RS za 2017 in proračun RS za 2018, objavljen na: http://www.mf.gov.si/si/delovna_podrocja/proracun/sprejeti_proracun/; - Javni razpis Fundacije za šport za sofinanciranje gradnje športnih objektov v letih 2017, 2018, 2019, objavljen na: http://www.fundacijazasport.org/si/razpisi/razpisi-2017; - Analiza šolskega športnega prostora s smernicami za nadaljnje investicije, dostopno na: http://www.fsp.uni-lj.si/cobiss/monografije/analiza_skupaj3.pdf.; - dopis županom, dostopno na: - http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/sport/pdf/dopis_zupano M.pdf Jože Tanko, vodja PS SDS
5