ODGOVORI NA VPRAŠANJA IN POBUDE 18. SEJE OBČINSKEGA SVETA Mateja POLJANŠEK, št. 173/2011 V soseski Mali grad je zelo veliko mladih družin in zato veliko otrok, ki potrebujejo igrišče. V bližini soseske ni otroškega igrišča. Zato predlagam, da občina v notranjem atriju soseske postavi nekaj igral oziroma otroško igrišče. Prav tako manjka vsaj nekaj osnovne urbane opreme, predvsem koši in klopi, ki bi jih lahko uporabili starši in drugi, ki pazijo na otroke ali pridejo na dvorišče. Na ta način bi ustvarili tudi nov trg urbano površino v mestu. Prosim, če se oceni vrednost del ter preveri kako je z lastništvom ter možnostjo ureditve igrišča in postavitvijo opreme že spomladi 2013. Občinska uprava zaradi omejenih proračunskih sredstev v letu 2013 ne predvideva ureditve otroškega igrišča v soseski Mali grad. Glede namestitve tipske mestne opreme, med katere sodijo koši za odpadke, klopi ipd., predlagamo, da lastniki stanovanj omenjene soseske Mali grad izvedejo skupaj z upravnikom sestanek, na katerem je treba pridobiti ustrezen odstotek soglasja vseh lastnikov, da se na njihovih površinah namesti tipska mestna oprema. Na podlagi tako sprejetega predloga večine vseh stanovalcev soseske, se le-ta posreduje pristojni službi OGJS, ki bo opravil skupen terenski ogled postavitve te opreme, ter v okviru zagotovljenih finančnih sredstev v proračunu 2013 izvedel postavitev. Mateja POLJANŠEK, št. 174/2011 Predloga za izboljšanje krožnega prometa Kamnik busa Kot redna uporabnica javnega potniškega prometa pozdravljam uvedbo krožnih avtobusnih prevozov po občini in iskreno upam, da se jih bodo občani navadili ter jih uporabljali v čim večjem številu. Če bo potnikov dovolj se bo prevoz ohranil in morda nadgrajeval, če pa zanimanje ne bo zadostno predvidevam, da bodo proge v nekem trenutku ukinjene. V zvezi s krožnim avtobusnim prometom pa imam dva predloga za njegovo izboljšanje. En predlog je, da se proga avtobusa podaljša do Arboretuma Volčji potok. Gre za res rahlo podaljšanje poti, ki ne bi bistveno porušilo voznega reda niti ne podražilo vožnje, mnogim pa bi omogočilo obiskovanje še ene kamniške znamenitosti. Še posebej, ker do Arboretuma starejši, starši z vozički in majhnimi otroci težko pridejo oziroma je vse vezano na avtomobilski prevoz. Upam sicer, da bo akcija KS Volčji potok za izgradnjo pločnika od Arboretuma do Kamnika uspešna (njihovo pobudo in opis prizadevanj smo občinski svetniki prejeli po elektronski pošti). Predlagam, da se pot avtobusa, ki se zaključi pri Qlandiji podaljša do Arboretuma Volčji potok. Drugi predlog pa se dotika voznega reda Kamnik busa. Analize o uporabi javnega potniškega prometa povedo, da je eden pomembnejših faktorjev za njegovo uporabo zadostna pogostnost voženj. Med vikendi so avtobusi na relaciji Kamnik-Ljubljana-
Kamnik manj pogosti, oziroma vozijo na polno uro. Pri tem sem postala pozorna na sobotni vozni red Kamnik busa v smeri od Qlandie do Avtobusne postaje Kamnik. Opazila sem namreč, da se vozni red Kamnik busa takorekoč popolnoma pokriva z voznim redom običajnega avtobusa in tako gresta v smeri Kamnika v soboto ob določenih urah 2 avtobusa v razmiku 5 minut. V smeri Kamnik-Qlandija je vozni red smiseln, saj se avtobusa, običajni in krožni lepo razporedita in dopolnjujeta, v obratni smeri pa žal ne. Menim, da bi bilo to dobro popraviti, glede na to, da gresta v eni uri le 2 avtobusa na tej relaciji in bi bilo logično, da sta razporejena čim bolj narazen in tako pokrijeta čim širši krog potnikov. Ne glede na to, da je v ceni prevoza med njima razlika sem prepričana, da gre večina ljudi na prvi avtobus, ki pride na postajo, kar pomeni, da se eden vozi prazen. Voznih redov na drugih relacijah nisem preverjala, verjetno pa je še kje podobno. Upam, da bo prevoznik vozne rede Kambusa lahko prilagodil, vse z namenom čim večje uporabe javnega prevoza. Občinska uprava bo v mesecu decembru izvedla sestanek, na katerem se bodo preučile zgoraj navedene možnosti, vse pobude in pripombe občanov, ter pregledala analizo letošnjega testnega projekta Kamnik bus, saj je cilj vseh nas, da v okviru zagotovljenih finančnih sredstev v proračunu 2013, izboljšamo učinkovitost in namen projekta. Mateja POLJANŠEK, št. 175/2011 Na letošnjem Kamfestu so mnogi Kamničani odkrili Keršmančev park, velika večina do letošnjega leta za ta park sploh ni vedela. V zvezi s parkom, ki bi moral postati osrednji mestni park severnega dela občine predlagam, da občina v proračunu 2013 predvidi sredstva, ki bodo omogočila stalno ureditev površin kot so bile v času Kamfesta, ureditev obrežja za posedanje in igro otrok, občasno pristanišče za plovila in podobne rešitve, ki so jih podrobno izdelali v društvu Štajn in jih s pomočjo prostovoljcev tudi uspešno uresničili. Name pa so se obrnili tudi občani s prošnjo, da bi v Keršmančevem parku uredili fitnes na prostem, kot je to že primer po drugih mnogih občinah. V parku se že sedaj odvijajo različne vadbe in fitnes na prostem bi bil še dopolnilo tem aktivnostim. Pripravljena idejna zasnova projekta ureditve Keršmančevega parka vsebuje program fitnesa na prostem, vendar je potrebno poudariti, da se bodo ureditev parka izvedla v okvirih zagotovljenih finančnih sredstev v proračunu 2013. Mateja POLJANŠEK, št. 176/2011 Medobčinski muzej Kamnik je pred časom uspešno zaključil postopke denacionalizacije in vračila gradu prvotnim lastnikom ne bo. Tako se je po skoraj 20 letih zaključilo t.i. vmesno oziroma negotovo stanje Medobčinskega muzeja Kamnik, ko ni bilo jasno ali se bo muzej moral izseliti ali bo lahko ostal v svojih prostorih. To je
bil ves čas tudi priročen izgovor, da ni bilo večjih investicij v muzej in v njegovo okolico. Sedaj so ti izgovori odpadli in je čas za ukrepe. Ena izmed perečih točk muzeja je njegova dostopnost do gradu ter varnost tega dostopa. V grad vsakodnevno prihajajo zaposleni v muzeju, obiskovalci muzeja, med katerimi je veliko otrok in šolskih skupin, v njem se dogaja veliko prireditev v večernem času (otvoritve razstav, koncerti, predavanja ), na gradu se odvijajo poroke. Vse to pomeni, da je obiskovalcev precej in so zelo raznoliki v svojih potrebah. Zato menim, da je potrebno vložiti nekaj denarja v osnovno infrastrukturo. Vsak večji naliv odnese del ceste pod gradom, ki naj se jo celostno uredi in asfaltira v vsej dolžini. Ob urejanju ceste je potrebno urediti javno razsvetljavo do gradu, saj je dostop v večernih urah težaven, za mnoge ljudi pa čisto nemogoč. Pri tem ne gre za udobje, ampak za varnost obiskovalcev. Nujen je tudi dogovor s Slovenskimi železnicami o postavitvi zapornic pri prehodu čez železniško progo, ki je na tem delu zelo nepregledna, in ker ni razsvetljave je v večernih urah in pozimi za obiskovalce nevarna. Do postavitve zapornic je nujna osvetlitev vsaj prehoda, občina pa naj v dogovoru z občani, ki so mejaši tega področja izvede tudi druge ukrepe ( npr. znižanje živih mej), ki bodo omogočali varen prehod proge. Občinska uprava zaradi omejenih proračunskih sredstev v letu 2013 ne predvideva ureditve ceste do Medobčinskega muzeja Kamnik. Urejanje te ceste se bo izvajalo v okviru rednega vzdrževanja občinskih cest, s čimer se bo zagotavljala normalna prevoznost ceste. Največjo problematiko predstavlja neustrezno odvodnjavanje meteorne vode. Glede postavitve javne razsvetljave so bili pridobljeni predračuni, vendar zaradi omejenih proračunskih sredstev v letu 2013 ne predvideva postavitve le-te. Postavitev zapornic pri prehodu čez železniško progo in osvetlitev prehoda je v pristojnosti Slovenskih železnic, s katerimi so v letu 2012 že potekali pogovori o ustrezni ureditvi vseh prehodov v občini Kamnik, vendar sredstva s strani države za to niso bila zagotovljena. Občinska uprava bo še naprej opozarjala pristojne službe, da je treba to problematiko čim prej urediti, zaradi varnosti naših občanov in občank. Mateja POLJANŠEK, št. 177/2011 Leta 2010 je država sprejela Uredbo o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia. V uredbi piše, da je za zatiranje rastlin, ki so izjemno alergene odgovoren lastnik zemljišča. Dejstvo je, da država ta ukrep izvaja zelo omejeno, nekatere inšpekcijske službe, predvsem s kmetijskega resorja opozarjajo lastnike, da morajo rastline odstranjevati, posameznih akcij se lotevajo različna društva in nekatere občine. Še najbolj sistematično se je tega lotila Mestna občina Ljubljana na svojih zemljiščih. Ker gre za rastlino, ki se v zadnjih letih zelo hitro širi in pri tem povzroča hude zdravstvene probleme predlagam, da tudi občina Kamnik naredi korak naprej in se loti odstranjevanja oziroma omejevanja rasti ambrozije na občinskih zemljiščih ter spodbudi občane, da tudi sami ukrepajo preventivno. Občane je potrebno informirati, da se bodo zavedli problematike ter tudi s svojih zemljišč odstranjevali ambrozijo. Zato je nujno ozaveščanje in izobraževanje občanov o osnovnih dejstvih: kako rastlino prepoznati, kako in kdaj jo pravilno odstraniti, kaj storiti s kompostom
ambrozije in podobno. Predlagam, da občina manjšo vsoto denarja nameni izobraževanju občanov o rastlini in še o nekaterih invazivnih tujerodnih vrstah, ki tudi povzročajo škodo na zemljiščih in težave z zdravje ter za nekaj čistilnih akcij. Nujen bi bil tudi dogovor s Komunalnim podjetjem Kamnik, da bi odstranjevali rastline z občinskih zemljišč za katere skrbijo in jih primerno uničili. Pri uničenju tujerodnih invazivnih rastlin ima določene izkušnje podjetje Publicus. Ker gre za rastlino, ki se širi predvsem ob prometnicah in ob vodotokih so nujne skupne in usklajene akcije s sosednjimi občinami. Naj bo kamniška občina pobudnik sodelovanja na tem področju. Odgovor je pripravila Martina BAJDE: Občina Kamnik je po uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu rastlin vsako leto pri pojavu tujerodnih rastlinskih vrst (invazivk) ukrepala po navodilih fitosanitarne inšpekcije. V preteklih letih sta bili nahajališči ambrozije na območju občine Kamnik ustrezno sanirani v sodelovanju s Komunalnim podjetjem Kamnik d.d.. Ozaveščanje in obveščanje občanov je bilo izvedeno preko spletne strani (www.kamnik.si), kjer so bila objavljena obvestila ter informativne zloženke. Pobuda, da je potrebno občane še bolj ozavestiti in izobraziti o osnovnih dejstvih in nevarnosti tujerodnih rastlinskih vrst (invazivk) je dobrodošla, tako da bomo poskušali v prihodnjem letu večkrat v določenih časovnih intervalih občane oziroma lastnike zemljišč obveščati o njihovi dolžnosti, o nevarnostih rastlin ter kje lahko dobijo potrebne informacije. Mateja POLJANŠEK, št. 178/2011 Dodatna pojasnila glede skate parka V zadnjem odgovoru občinske uprave glede gradnje skate parka piše, da lokacija za Kulturnim domom ni ustrezna, in da se bo iskalo novo lokacijo ter da bo organiziran sestanek z zainteresiranimi. Zanima me ali je sestanek z Društvom Debela Veronika, Kotlovnico ter drugimi zainteresiranimi že bil in kakšen je dogovor? Katere so možne druge lokacije za postavitev skate parka? Pri tem naj izrazim svoje začudenje nad odgovorom občine o neustreznosti lokacije. Že doslej se je na tem območju izvajal skate, pa ni bilo slišati velikih pritožb, poleg tega se dejavnosti odvijajo podnevi, tako, da skaterji s svojimi aktivnostmi ne motijo počitka okoliških prebivalcev. Naj poudarim, da gre predvsem za dejavnost mladih, zato mora biti skate park dostopen peš ali s kolesi in ga ne moremo postaviti v težje dostopen del občine. Upam, da bo NRP (načrt razvojnih planov) za leto 2013 uresničen, in da ne bo lokacija izgovor za ponovno ne postavitev objekta, ki ga mladina pričakuje in ga imajo že vse okoliške občine. Lahko bi sledili zgledu Domžal, ki ima skate park v centru mesta in pa Ljubljani (več skate parkov), kjer za mladinsko dejavnost ni nikoli škoda denarja, saj se zavedajo, da je to vlaganje v prihodnost, in da so to možnosti aktivnega preživljanja prostega časa, ki je najboljša preventiva pred različnimi odvisnostmi. Naša mladina lahko trenutno skejta na priložnostnih lokacijah, cestah in kjerkoli se jim zdi primerna lokacija.
Pripravljena idejna zasnova projekta ureditve Keršmančevega parka vsebuje postavitev skate parka, program fitnesa na prostem ipd., vendar je potrebno poudariti, da se bo ureditev parka izvedla v okvirih zagotovljenih finančnih sredstev v proračunu 2013. Dostopnost Keršmančevega parka je za uporabnike skate parka primernejša od prvotne lokacije pri Kulturnem domu Kamnik, pri čemer se ne bodo omejile obstoječe parkirne površine, ki jih pri Kulturnem domu Kamnik ob večjih dogodkih vedno primanjkuje. Mateja POLJANŠEK, št. 179/2011 Zanima me ali v Kamniku obstaja t.i. interdisciplinarna koordinacija za reševanje problemov starejših, ki jo na državnem nivoju in v občinah koordinira ZDUS (Zveza društev upokojencev Slovenije? Gre za organ, ki ga postavi župan in v katerem se nekajkrat na leto oziroma po potrebi srečajo predstavniki različnih občinskih in državnih institucij in preverijo stanje med starejšo populacijo in pa rešujejo najbolj zapletene primere pomoči starejšim. Odgovor je pripravila Katja VEGEL: Občina Kamnik za reševanje potreb starejših občanov skupaj z Zavodom Oreli uspešno vzpostavlja model pomoči starejšim občanom, ki vključuje svetovalno pisarno, informacijsko točko s podpornimi moduli ter razvijanjem sistema prostovoljstva in samopomoči. Zavod Oreli je koordinator srečanj o problematiki starejših in se uspešno povezuje z Društvom upokojencev Kamnik, Domom za starejše občane v Kamniku, Policijsko postajo Kamnik, Centrom za socialno delo Kamnik, Župnijskimi Karitasi, Zavodom Pristan, Zdravstvenim domom dr. Julija Polca Kamnik, Društvom Varius, Rdečim križem Kamnik, različnimi prostovoljskimi skupinami in strokovno službo na občini. V te namene nekajkrat letno potekajo skupni sestanki, kjer so predstavljeni problemi, s katerimi se sooča starejša populacija naše občine. Zadnje, 5. srečanje, je potekalo v Domu starejših občanov 20.11.2012. Na tem srečanju so svoje delovanje predstavili tudi predstavniki Medobčinskega društva invalidov Kamnik in Društva diabetikov Kamnik.