ŽUPAN OBČINA LOGATEC www.logatec.si e: obcina.logatec@logatec.si Tržaška cesta 50 A, 1370 Logatec t: 01 759 06 00, f: 01 759 06 20 Številka: 842-5/2009-5 Datum: 30.3.2010 OBČINSKI SVET OBČINE LOGATEC ZADEVA: PREDLOG PLANA RAZVOJA VARSTVA PRED POŢAROM OBČINE LOGATEC DO LETA 2015 PREDLAGATELJ: - Janez NAGODE, ţupan POROČEVALEC: - Damjan BARUT, svetovalec II PREDLOG SKLEPA: Občinski svet Občine Logatec sprejme predlog Plana razvoja varstva pred poţarom do leta 2015 v predloţenem besedilu. Janez NAGODE ŢUPAN PRILOGI: - Mnenje o usklajenosti Gasilske zveze Logatec (naknadno na klop) - Predlog Plana razvoja varstva pred poţarom do leta 2015
OBČINA LOGATEC ŽUPAN www.logatec.si e: obcina.logatec@logatec.si Tržaška cesta 50 A, 1370 Logatec t: 01 759 06 00, f: 01 759 06 20 Priloga: Mnenje o usklajenosti Gasilske zveze Logatec:
ŽUPAN OBČINA LOGATEC www.logatec.si e: obcina.logatec@logatec.si Tržaška cesta 50 A, 1370 Logatec t: 01 759 06 00, f: 01 759 06 20 PREDLOG PLANA RAZVOJA VARSTVA PRED POŽAROM OBČINE LOGATEC DO LETA 2015 I. UVOD 1. Ocena stanja in razlogi za sprejetje Plana razvoja varstva pred požarom do leta 2015 Različne analize trenutnega stanja varstva pred poţarom v občini, posebno še gasilstva ter poizkusi reševanja teh problemov, so pokazali, da v občini nimamo izdelane prave vizije razvoja varstva pred poţarom. Ţe mnogokrat je bilo ugotovljeno, da je na področju poţarnega varstva zatečeno stanje, ki ne zadostuje, da bi lahko ocenili občino Logatec, kot absolutno poţarno varno občino. Iz teh in drugih dejstev je generirala potreba po določitvi plana razvoja varstva pred poţarom, ki bo moral biti skladen z zakonodajo, z oceno ogroţenosti območja in z razvojnimi trendi. Ugotovljeno je bilo tudi, da nimamo občinskega predpisa - odloka, ki bi specifično urejal to področje. Pojavila se je tudi potreba po iskanju novih virov financiranja varstva pred poţarom. 2. Cilji in načela Plana razvoja varstva pred požarom do leta 2015 Cilji srednjeročnega plana razvoja poţarnega varstva v občini Logatec, kakor tudi v drugih lokalnih skupnostih, so srednjeročno (dolgoročno) planiranje prioritet, organizacije, potreb in financiranja gasilstva v širšem pomenu besede. Baza oziroma podlaga za določitev planov iz prejšnjega odstavka so načela varstva pred poţarom, trenutno stanje gasilstva v občini ter interakcija med subjekti poţarnega varstva v občini (njihovimi izraţenimi in upravičenimi predlogi) in oblastjo (njenimi zakonsko določenimi obvezami, zmoţnostmi in politično usmerjenostjo). Cilji razvoja poţarnega varstva so: povečati kvaliteto trenutnega stanja gasilstva, ohranjati in povečati tradicijo z vidika kulturne dediščine, povečati stopnjo poţarne varnosti na celotnem področju občine (z gradbenimi, prostorskimi, tehničnimi in drugimi ukrepi), vzpostaviti oz. zaključiti petletni ciklus opremljanja, usposabljanja, organiziranja in pridobivanja članstva gasilskih društev ter poklicnih gasilcev ter zagotoviti občanom čim bolj kvalitetno javno sluţbo za dano ogroţenost, vključujoč finančne moţnosti oz. omejitve ter gospodarnost uporabe sredstev.
3. Ocena finančnih in drugih posledic Plana razvoja varstva pred požarom do leta 2015 Nedvomno pomeni dvig kvalitete varstva pred poţarom, povečanje za to namenjenih sredstev, ker gre predvsem za posodabljanje opreme, povečanje pripravljenosti ter dodatna investicijska sredstva. V Planu so navedeni tudi ocenjeni odhodki in prihodki, s katerimi bi lahko zagotavljali povečanje standarda poţarnega varstva. V ta name se bo indeks iz leta 2010 na 2011 na celotni postavki za poţarno varnost dvignil za 15 odstotkov. Investicijske izdatke bomo, zaradi zagotavljanja zadostnih virov za celoten investicijski ciklus (s finančnim dolgoročnim najemom), postavko za nakup opreme dvignili za cca. 30 odstotkov. Ta dvig pomeni velik preskok, vendar tudi dokončno zagotovitev vse opreme z optimalnem in zakonsko določenem roku. Nujno potrebo, pa je razmisliti in v najkrajšem moţnem času poiskati nov vir financiranja varstva pred poţarom v občini.
II. BESEDILO PLANA: OBČINA LOGATEC Varstvo pred požari SREDNJEROČNI PLAN RAZVOJA VARSTVA PRED POŽAROM OBČINE LOGATEC DO LETA 2015 Št. dokumenta: 842-5/2009 (Načrt varstva pred požarom v skladu z 11. členom ZGas-UPB1 Ur. list RS, 113/05) Verzija 1.1 IZDELAL POTRDIL / SOGLAŠA SPREJEL ORGAN Svetovalec za zaščito, reševanje Upravni odbor Gasilske zveze Logatec Poveljnik Civilne zaščite Občinski svet DATUM PODPIS ODGOVORNE OSEBE 18.02.2010 Damjan Barut Predsednik Marinka Cempre Turk 18.02.2010 Boštjan Rupnik Župan Janez Nagode
VSEBINA 1. Temeljne predpostavke plana razvoja varstva pred požarom... 4 1.1. Splošna organizacija gasilstva... 4 1.2. Splošna načela varstva pred požarom... 6 1.3. Cilji in namen plana razvoja požarnega varstva v občini Logatec. 8 2. Trenutno stanje varstva pred požarom v občini... 9 2.1. Trenutno stanje gasilstva v regiji... 9 2.2. Trenutno stanje gasilstva v občini Logatec... 11 2.2.1. Prostovoljno gasilstvo... 11 2.2.1.1. Prostovoljno gasilsko društvo Dolnji Logatec (PGD Dolnji Logatec)... 11 2.2.1.2. Prostovoljno gasilsko društvo Gornji Logatec (PGD Gornji Logatec)... 13 2.2.1.3. Prostovoljno gasilsko društvo Rovte (PGD Rovte)... 13 2.2.1.4. Prostovoljno gasilsko društvo Hotedršica (PGD Hotedršica)... 14 2.2.1.5. Prostovoljno gasilsko društvo Medvedje Brdo (PGD Medvedje Brdo)... 14 2.2.1.6. Prostovoljno gasilsko društvo Vrh Sv. treh kraljev (PGD Vrh Sv. treh kraljev). 14 2.2.1.7. Prostovoljno gasilsko društvo Laze-Jakovica (PGD Laze-Jakovica)... 15 2.2.1.8. Gasilska zveza Logatec (GZ Logatec)... 15 3. Analiza sistema financiranja gasilstva v občini... 17 3.1. Proračunske postavke... 17 3.2. Potek financiranja v zadnjih letih in novosti... 19 3.3. Možnosti drugih virov financiranja... 19 3.3.1. Analiza možnosti drugih virov za gasilska društva... 20 3.3.2. Požarni sklad... 20 3.3.3. Požarni davek, turistična taksa, samoprispevki... 21 4. Razvojne možnosti požarnega varstva v občini Logatec 22 4.1. Opis območja... 22 4.2. Požarna varnost v bivalnem okolju... 27 4.2.1. Projekti v urbanem okolju mesta Logatec in mestnih četrti... 27 4.2.2. Projekti na podeželju... 28 4.2.3. Opomnik za ugotavljanje in določanje: požarnih žarišč, organizacij s povečanim tveganjem, cone povečane požarne ogroženosti ter način odmere požarnega prispevka... 29 4.3. Požarna varnost v naravnem okolju... 33 4.3.1. Projekti za povečevanje varnosti naravnega okolja v občini Logatec... 34 4.4. Razvoj prostovoljnega gasilstva... 35 4.4.1. Smoter javne gasilske službe v lokalni skupnosti... 35 Stran
4.4.2. Prioritete razvoja in aktivnosti prostovoljnega gasilstva v občini Logatec do leta 2015... 4.4.3. Analiza potrebnih sredstev za osebno in drugo opremo gasilcev in društev... 38 4.4.3.1. 1. del: Osebna in skupinska zaščitna, gasilna in reševalna oprema... 38 4.4.3.2. 2. del: Gasilska vozila... 39 4.4.3.3. 3. del: Tekoči stroški delovanja društev / letno.... 44 4.5. Odlok o požarnem varstvu v občini Logatec... 45 5. Ocena pričakovanih stroškov in prihodkov... 46 6. Zaključek... 51 7. Priloge... 52 35
1. Temeljne predpostavke plana razvoja varstva pred požarom 1.1. Splošna organizacija varstva pred požarom Gasilstvo in varstvo pred požari v Republiki Sloveniji temelji na stoletni tradiciji, pravna podlaga za njegovo delovanje pa je sestavljena iz krovnega Zakona varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Poleg tega je pri načrtovanju učinkovitega varstva pred požarom potrebno upoštevati še naslednje zakone, podzakonske akte ter druge splošne in posamične pravne akte na državnem ter lokalnem nivoju: A: Zakoni 1 - krovni predpisi: A-1: Nacionalni program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (Ur. list RS, št. 44/2002), A-2: Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Ur. list RS, št. 64/94, 28/06), A-3: Zakon o varstvu pred požarom (Ur. list RS, št. 71/93, 105/06), A-4: Zakon o gasilstvu (Ur. list RS, št. 71/93, 28/00, 113/05), A-5: Zakon o javnih financah (Ur. List RS, št. 79/99, 14/2007), A-6: Zakon o društvih - samo v delu za organiziranje prostovoljnega gasilstva (Ur. list RS, št. 61/06, 58/09), A-7: Zakon o varstvu pred utopitvami (Ur. List RS, št. 44/2000), A-8: Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. List RS, št. 96/2005), A-9: Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč (Ur. List RS, št. 75/2003, 102/2007), A-10: Zakon o varstvu okolja, A-11: Zakon o gozdovih, A-12: Zakoni, ki urejajo prostor, A-13: Carinski zakon, A-14: Zakon o lokalni samoupravi, A-15: Zakon o graditvi objektov, A-16: Zakon o dimnikarski službi ter drugi zakoni, ki so tako ali drugače povezani z varstvom pred požari. B: Pomebnejši podzakonski akti: B-1: Uredba Vlade RS o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč (Ur. list RS, št. 92/07), B-2: Uredba o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja (Ur. list RS, št. 3/2002, 17/2002), B-3: Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju (Ur. list RS št. 4/2006), B-4: Uredba o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Ur. list RS, št. 57/96), B-5: Odredba o merilih za organiziranje in opremljanje Civilne zaščite (Ur. list RS, št. 15/00, 88/00), B-6: Navodilo o evidenci, razporejanju in pozivanju pripadnikov Civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč (Ur. list RS, št. 29/96), B-7: Navodilo za obveščanje o naravnih in drugih nesrečah (Ur. list RS, št. 42/00, 103/01), 1 Predpisi, označeni v poudarjenem tisku, so večjega pomena za obravnavano področje oz. so t.i. temeljni materialni predpisi področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
B-8: Pravilnik o požarnem redu (Ur. list RS, št. 52/2007), B-9: Uredba o emisiji snovi v zraku iz kurilnih naprav (Ur. list RS, 73/94). Zaradi posebno zanimivega stanja (tudi v regiji) in potrebe po razvoju, bo ta plan predvsem obravnaval gasilstvo, kot temelj varstva pred požarom v lokalni skupnosti. V občini Logatec imamo, v skladu s predpisi, navedenimi pod točkama A in B, trenutno naslednje akte: C: Lokalni predpisi Občine Logatec: C 1: Splošni akti (samo aktualni in še veljavni): C-1.1: S K L E P o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč ter Civilne zaščite v občini Logatec (št. 846-1 /2008, z dne 21.01.2008) C-1.2: Sklep o imenovanju poveljnika in namestnika poveljnika Civilne zaščite ter članov štaba Civilne zaščite občine (št. 846-3 /2007, z dne 22.05.2009) C 2: Medsebojne pogodbe (predvsem pogodbe o nalogah ZRP): C-2.1: Pogodba o opravljanju nalog zaščite in reševanja št. 842-3/09 z dne 12.05.2009: JP KOMUNALNO PODJETJE LOGATEC, D.O.O., C-2.2: Pogodba o opravljanju nalog zaščite in reševanja št. 842-3/09 z dne 12.05.2009: OBLAK, D.O.O., C-2.3: Pogodba o opravljanju nalog zaščite in reševanja št. 842-5/08 z dne 24.10.2008: OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA, C-2.4: Pogodba o opravljanju nalog zaščite in reševanja št. 842-3/09 z dne 12.05.2009: TREVEN, D.O.O., C-2.5: Pogodba o opravljanju nalog zaščite in reševanja št. 842-4/08 z dne 14.11.2008: DRUŠTVO TABORNIKOV LOGATEC»ROD SRNJAK«, C-2.6: Pogodba o opravljanju nalog zaščite in reševanja št. 842-3/08 z dne 9.10.2008: JAMARSKO DRUŠTVO LOGATEC, C-2.7: Pogodba o opravljanju nalog zaščite in reševanja št. 842-2/08 z dne 25.03.2008: TGM ŽAKELJ. C 3: Drugi dokumenti (programi, plani razvoja, investicijski programi, razvojni načrti itd.): C-3.1: Ocena ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč v občini Logatec (Občina Logatec, 2005, ažurirano 2008) Našteti državni in občinski predpisi so le del vseh pravnih aktov, ki urejajo to področje. Kot je razvidno, gre za zelo razvejano in kompleksno področje, ki prežema vsa področja našega vsakdana z namenom izpolnjevanja prej omenjenih ciljev. Hkrati obstajajo tudi še nekateri akti, t.i. Načrti zaščite in reševanja, ki opredeljujejo, katera nesreča lahko nastane na
določenem področju, kako moramo ravnati, da do nje ne pride ter kako ravnati, če do nesreče kljub vsemu pride - organizacija sil in sredstev, obveščanje ob nesrečah, aktiviranje sil, alarmiranje, upravljanje in vodenje ob ukrepanju, pristojnosti državnih in občinskih organov, pravice in obveznosti občanov ter drugo. C 4: Načrti zaščite in reševanja: državni (tudi regijski): ko gre za nesreče, ki lahko prizadenejo celo državo, več regij oz. je področje, kjer se predvideva nastanek nesreče, v državni pristojnosti (npr. morje), občinski: ko gre za nesreče, ki lahko prizadenejo občino oz. so specifične za občino in je izvirna pristojnost občine, da sprva sama rešuje svoje nesreče, načrti podjetij: ko gre za nesreče, ki lahko nastanejo v podjetju zaradi specifik delovnega procesa ter lahko ogrožajo širšo okolico oz. se razširijo na bližnjo okolico. Izdelavo ocen ogroženosti in načrte zaščite in reševanja lahko določenim podjetjem odredi tudi župan, v skladu z oceno tveganja in določili Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Po novi zakonodaji morajo biti Načrti zaščite in reševanja pred sprejemom tudi v javni obravnavi. Objavljeni morajo biti na spletni strani občine ali na drug krajevno običajen način, da si lahko zainteresirana javnost ogleda osnutke in predloge. Gasilstvo predstavlja del varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in je organizirano kot javna služba za zaščito, reševanje in pomoč in sicer v naslednjih organizacijskih oblikah: obvezna lokalna javna služba, ki temelji na prostovoljnih gasilskih društvih (enote), lokalna javna služba s poklicnim jedrom ali poklicna gasilska teritorialna enota, ki lahko pokriva tudi več lokalnih skupnosti (enota širšega pomena). Lokalno gasilsko službo izvajajo praviloma gasilska društva in njihove zveze, vzdržujejo pa jo lokalne skupnosti, v skladu z Zakonom o varstvu pred požarom in Zakonom o gasilstvu. Ta služba je namenjena gašenju in reševanju ob požarih, opravljanju splošnih nalog zaščite in reševanja, reševanju na vodah ter izvajanju določenih reševalnih nalog ob drugih nesrečah v skladu z načrti zaščite in reševanja. 1.2. Splošna načela varstva pred požarom 1.2.1. Pojem požarna varnost Požarna varnost pomeni varnost ljudi, živali in premoženja ob požaru. Po zakonu zahtevani ukrepi varstva pred požarom zagotavljajo predvsem varnost ljudi, živali in premoženja ter preprečujejo nastanek večjih požarov.
1.2.2. Načelo celovitosti Država in tudi lokalne skupnosti zagotavljajo celovit sistem varstva pred požarom s sprejemanjem predpisov, načrtovanjem in izvajanjem ukrepov, nadzorom, politiko financiranja in drugimi ukrepi. 1.2.3. Načelo zaščite Osnovni namen predpisanih ukrepov varstva pred požarom je zagotavljanje zaščite življenja in zdravja ljudi, živali in premoženja. 1.2.4. Načelo zaščite sosedovega premoženja Predpisani ukrepi varstva pred požarom morajo preprečevati širjenje požara na sosedovo premoženje. 1.2.5. Načelo odgovornosti Vsaka fizična in pravna oseba je v skladu z zakonom kazensko in odškodninsko odgovorna za neizvajanje ukrepov varstva pred požarom ter za posledice, ki zaradi tega nastanejo. 1.2.6. Načelo preventive Ukrepi varstva pred požarom morajo biti načrtovani in izvedeni tako, da čim bolj preprečijo nastanek požara, ob požaru pa omejijo njegovo širjenje. V preventivo uvrščamo tudi naslednje dejavnosti: ocenjevanje požarne ogroženosti in požarne študije, omejevanje poseganja v prostor tam, kjer za to ni primerno, usposabljanje, opremljanje in planiranje za varnost pred požari. 1.2.7. Načelo spodbujanja Država in lokalne skupnosti so dolžne spodbujati razvoj požarno nenevarnih tehnologij in takih posegov v prostor, ki zmanjšujejo ali preprečujejo nastanek požarov. 1.2.8. Načelo javnosti Javnost ima pravico biti obveščena o dejavnostih in drugih zadevah varstva pred požarom. Podatki o stanju in varstvu pred požarom so javni. Državni organi in organi lokalnih skupnosti obveščajo javnost in dajejo podatke v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi. 1.2.9. Pravica do varstva pred požarom Vsakdo ima pravico do varstva pred požarom.
1.3. Cilji in namen plana razvoja požarnega varstva v občini Logatec 1.3.1. Cilji plana razvoja Cilji srednjeročnega plana razvoja požarnega varstva v občini Logatec, kakor tudi v drugih lokalnih skupnostih, so srednjeročno (dolgoročno) planiranje prioritet, organizacije, potreb in financiranja gasilstva v širšem pomenu besede. Podlago za določitev planov iz prejšnjega odstavka predstavljajo načela varstva pred požarom, trenutno stanje gasilstva v občini ter interakcija med subjekti požarnega varstva v občini (njihovimi izraženimi in upravičenimi predlogi) in oblastjo (njenimi zakonsko določenimi obvezami, zmožnostmi in politično usmerjenostjo). 1.3.2. Cilji in nameni razvoja Cilji razvoja požarnega varstva so: povečati kvaliteto trenutnega stanja gasilstva, ohranjati in povečati tradicijo z vidika kulturne dediščine, povečati stopnjo požarne varnosti na celotnem področju občine (z gradbenimi, prostorskimi, tehničnimi in drugimi ukrepi), vzpostaviti oz. zaključiti petletni ciklus opremljanja, usposabljanja, organiziranja in pridobivanja članstva gasilskih društev ter poklicnih gasilcev, zagotoviti občanom čim bolj kvalitetno javno službo za dano ogroženost, vključujoč finančne možnosti oz. omejitve ter gospodarnost uporabe sredstev.
2. Trenutno stanje varstva pred požarom (gasilstva) v občini Logatec 2.1. Trenutno stanje gasilstva v regiji Gasilska organizacija skupaj z drugimi človekoljubnimi organizacijami sestavlja pomemben del socialnih mrež, v katerih ljudje iščejo oporo in pomoč pri obvladovanju razmer ob naravnih in drugih nesrečah. Večina gasilskih organizacij, kot človekoljubnih organizacij, je nastala kot potreba občanov zaradi nenehno grozečih požarov, potresov, poplav, vojn in drugih nevarnosti, v novejšem času pa tudi mednarodnega terorizma. Prostovoljno gasilstvo ima na Slovenskem 140-letno tradicijo. Ljudje so se združevali v gasilska društva, da bi učinkoviteje preprečevali in gasili požare, pomenila pa so tudi veliko več kot samo gašenje. V njih so ljudje našli socialno oporo in solidarno, nesebično podporo ob vsakršni nesreči. Povezanost ljudi je bila pomembna tudi iz vidika gradnje kulturne enotnosti. Skozi gasilska društva so, predvsem podeželski ljudje, izkazovali pripadnost slovenskemu narodu in obstoj te zavesti. Še dandanes so ponekod gasilska društva skupni imenovalec vasi ali določenih območij s skupnimi interesi. Tabela 1: Pregled števila gasilcev po regijah glede na površino in prebivalce Regije Površina v km 2 Št. prebivalcev Št. vseh gasilcev Št. gasilcev na km 2 Št. gasilcev na 1000 prebivalcev Ljubljanska 3.809,22 530.765 9.381 2,46 17,67 Gorenjska 2.136,60 194.681 4.435 2,08 22,78 Zasavska 263,54 46.790 802 3,04 17,14 Koroška 1.036,81 76.663 1.466 1,41 19,12 Zah. Štajerska 2.384,46 257.659 5.693 2,39 22,10 Vzh. Štajerska 1.310,42 237.369 2.400 1,83 10,11 Pomurska 1.337,64 130.119 6.339 4,74 48,72 Podravska 858,99 87.460 3.238 3,77 37,02 Posavska 708,21 55.080 1.392 1,97 25,27 Dolenjska 1.601,74 101.345 5.356 3,34 52,85 Notranjska* 2.116,44 72.573 1.530 0,72 21,08 Obalna 384,20 78.425 618 1,61 7,88 Severna Primorska 2.324,71 119.921 1.428 0,61 11,91 Skupaj 20.272,98 1.988.850 44.078 2,17 22,16 Vir: Pregled stanja gasilstva v Republiki Sloveniji, Uprava RS za zaščito in reševanje, 1998, gradivo za 15. kongres GZS 2008 * - pregled stanja v občini Logatec, ki je del področja Notranjske Občina Logatec 173,00 13.000 350 2,02 37,14
Zgornja tabela jasno kaže, da je notranjska regija po številu gasilcev v slovenskem povprečju, pokritost teritorija pa je podpovprečna. Glede na to, da se merila za določitev stopnje požarne ogroženosti nanašajo tako na število gasilcev kot tudi na pokritost terena, spada notranjska regija med požarno bolj ogrožene zaradi slabše operativne pripravljenosti 2. Malenkost bolje kaže statistika za področje občine, kar je nedvomno odraz vlaganja v gasilstvo v preteklih desetletjih. Št. gasilskih domov Št. gasilskih domov na Tabela 2: Pregled števila gasilskih domov po regijah na površino, s stanjem leta 1998 ter 2008 Regije Površina v km 2 km 2 Ljubljanska 3.809,22 309 0,08 Gorenjska 2.136,60 122 0,06 Zasavska 263,54 23 0,09 Koroška 1.036,81 33 0,03 Zah. Štajerska 2.384,46 144 0,06 Vzh. Štajerska 1.310,42 64 0,05 Pomurska 1.337,64 238 0,18 Podravska 858,99 81 0,09 Posavska 708,21 50 0,07 Dolenjska 1.601,74 118 0,07 Notranjska* 2.116,44 49 0,02 Obalna 384,20 16 0,04 Severna Primorska 2.324,71 46 0,02 Skupaj 20.272,98 1293 0,06 Vir: Pregled stanja gasilstva v Republiki Sloveniji, Uprava RS za zaščito in reševanje, 1998, gradivo za 15. kongres GZS, 2008 * - pregled stanja v občini Logatec, ki je del področja Notranjske Občina Logatec 173,00 9 0,05 Iz zgornje tabele je razvidno, da ima notranjska regija v primerjavi z drugimi, tradicionalno gasilsko razvitimi regijami v Sloveniji, slabo pokritost teritorija z gasilskimi domovi. Ta podatek pomeni v smislu pridobivanja novih članov in zmožnosti združevanja slabe pogoje za gasilce oz. za potencialne gasilce. Povprečen podatek sicer bolje kaže občini kot regiji, saj se uvrščamo nekje v slovensko povprečje. Zgornjim statističnim podatkom botrujejo tudi neprilagojena merila, tako za opremljanje kot tudi za financiranje gasilcev oz. varstva pred požarom v notranjski regiji. Znano je namreč, da je eden izmed parametrov za določanje potrebe po finančnih sredstvih število 2 Operativno sposobnost lahko opredelimo kot sposobnost gasilske enote, da v času 15-20 minut od klica na pomoč prispe na najbolj oddaljen kraj požarnega okoliša, da ima potrebno opremo in sredstva za določeno nesrečo, da je sposobna vse izvesti z ustrezno enoto, da zagotavlja stalno pripravljenost, da ima organizirano logistično podporo ter da zagotavlja rezervno strukturo moštva.
preventivno delovanje? Preventivno delovanje in preprečevanje požarov se da meriti, tako da bi lahko ponderirali možne variacije merodajnih parametrov. Drugi problemi, ki izhajajo iz trenutnega stanja gasilskih enot v regiji (predvsem na našem območju), so tudi: 1. problem motivacije prostovoljnih gasilcev za delo v prostovoljni gasilski enoti zaradi nejasnih davčnih in delovno-pravnih zapletov pri opravljanju javne službe, 2. pomanjkanje srednjeročnih in dolgoročnih planov razvoja varstva pred požarom na nivoju države, da bi se odpravile neenakosti oz. nerazvitost določenih področij Slovenije, 3. zaradi večletnega (sicer učinkovitega) vlaganja v osnovna sredstva in zahtevno gasilno opremo, se je pojavila težava zaradi premajhnega vlaganja v medsebojne odnose in organizacijo dela v prostovoljnih enotah - gasilci so ljudje z različnimi interesi in so vplivni udeleženci gasilske organizacije, a so bili iz navedenih razlogov s strani države prezrti, 4. gasilske organizacije so zaradi neživljenjskih in težavnih meril za organiziranje, opremljanje in usposabljanje (relativno veliki izdatki za minimalno izpolnitev meril, ki so vprašljive upravičenosti), prepuščene precejšnjim vplivom politične fluktuacije na lokalnem nivoju, 5. povprečna slaba vključenost gasilskih organizacij v splošno družbeno dogajanje na lokalnem nivoju zmanjšuje vir, iz katerega bi se črpal bodoči kader (predvsem pomanjkanje vizije kadrovanja in načrta razvojnih možnosti mladih in manj mladih v organizaciji). 2.2. Trenutno stanje gasilstva v občini Logatec 2.2.1. Prostovoljno gasilstvo V občini Logatec obstaja sedem prostovoljnih gasilskih društev, ki so povezana v občinsko gasilsko zvezo Logatec. Društva imajo z Občino Logatec sklenjeno novo Pogodbo o opravljanju lokalne javne gasilske službe, ki je bila sklenjena marca 2008 ter anekse, ki letno urejajo vsakokratne specifike in dosedanje investicijske potrebe. Po tej pogodbi so društva dolžna opravljati gasilsko službo za potrebe lokalne skupnosti v skladu z določili Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93, 102/03) in Zakonom o gasilstvu (Uradni list RS, št. 113/2005). Iz določil zgoraj navedenih pravnih aktov izhajajo obveze med gasilskimi enotami in lokalno skupnostjo, v kateri enote delujejo. 2.2.1.1. Prostovoljno gasilsko društvo Dolnji Logatec (PGD Dolnji Logatec) PGD Dolnji Logatec je najstarejše gasilsko društvo v občini ter tudi na notranjskem. Njegovi začetki segajo v leto 1877, ko se je 49 prebivalcev Dolnjega in Gornjega Logatca zbralo na prvem, ustanovnem sestanku požarne straže. Prva shramba gasilskega orodja je
bila na Brodu v stavbi bivše cestne izolirnice s hišno številko 25. Leto kasneje 1978 so na okrajnem glavarstvu v Logatcu to skupnost registrirali in jo poimenovali Logaško bralno društvo in požarna straža 3. Po podatkih iz leta 2008 šteje društvo preko 126 članov, od tega cca. 59 operativnih članov in članic. Društvo je usposobljeno za reševanje pri tehničnih intervencijah in je za te intervencije prmerno opremljeno.. Društvo ima 5 gasilcev, usposobljenih za intervencije v primeru nevarnih snovi. Ekipe gasilcev so usposobljene za gašenje zahtevnejših požarov, s poudarkom na reševanju oseb iz zaprtih prostorov. 25 članov je opremljenih s pozivniki, hkrati pa ima društvo vzporedni sistem alarmiranja preko GSM. Ker skozi KS Naklo poteka tudi magistralna železniška proga Ljubljana-Koper, je predvsem v sušnem obdobju ob železniški progi veliko požarov naravnega okolja. Društvo je usposobljeno za reševanje pri tehničnih intervencijah (po izobraževalnih programih GZS) in je te intervencije tudi opremljeno. Stanje opreme je potrebno spremljati in obnavljati, saj je tehničnih intervencij vedno več. Pojavlja se trend upadanja članstva, predvsem pri mladih, morebitnih pripravnikih, število operativcev pa se je rahlo povečalo. Društvo premore naslednjo opremo: Man GVC 24/50 letnik 2006, ki se uporablja za gašenje požarov vseh vrst požarov, vozilo ima cisterno kapacitete 5000 litrov, Mecedes Benz Sprinter GV-V 1 letnik 1996, z rezervoarjem za 350 litrov vode in visokotlačna naprava Zebra Renault Traffic GVM 1 letnik 2008 je gasilsko vozilo za prevoz moštva. TAM 130 GVC 16/25, kombinirano vozilo, z rezervoarjem 2500 litrov vode, Avtoprikolica Pongratz GPA 200 U, Renault Kangoo 4x4 letnik 2006 je poveljniško vozilo PV-1 in si ga društvo deli z gasilsko zvezo Logatec. Orodišče društva oz. gasilski dom je lociran na Traški cesti 24 v Dolnjem Logatcu. V gasilskem domu so operativna pisarna, večnamenska dvorana, sanitarije, garderobna soba za osebno zaščitno opremo, manjša sejna soba ter garažni prostori, v zgornjem nadstropju pa sta še stanovanje za hišnika ter pisarna Združenja šoferjev in avtomehanikov, katerih površina skupaj meri približno 160 m 2. Prvotni gasilski dom je bil zgrajen leta 1932. Po vmesnih prenovah so ga dolnjelogaški gasilci obnovili za praznovanje 120-letnice leta 1998. Prostora za opravljanje gasilske službe je dovolj. Problem pa predstavlja trenutna lokacija gasilskega doma. Dom je namreč lociran v območju glavne mestne ulice, ki je obenem državna regionalna cesta, kjer ni možnosti širitve ali dograditve objektov. Prav tako ni prostora za vaje. V bodoče (v naslednjem planu razvoja) bi bilo potrebno premisliti o realokaciji gasilskega doma, ki bi bil tudi sodoben splošen Dom zaščite in reševanja, kjer bi domovale vse centralne enote za zaščito, reševanje in pomoč v občini, vključno z osrednjo gasilsko enoto. Odprte so tudi možnosti najema objekta in povezava z zasebnim sektorjem v obrtni in industrijski coni. 3 Prevzeto po knjigi Prostovoljno gasilsko društvo Logatec, 2008:»Varte ogenj, varte luč, svet Ferjan vam bo v pomoč 130 let Prostovoljnega gasilskega društva Dolnji Logatec, Logatec.
2.2.1.2. Prostovoljno gasilsko društvo Gornji Logatec (PGD Gornji Logatec) PGD Gornji Logatec je bilo ustanovljeno leta 1896. Danes ima približno 126 članov (od tega 24 v gasilski enoti Žibrše), od tega je približno 47 operativcev (13 v gasilski enoti Žibrše), t.j. usposobljenih in pripravljenih v primeru intervencije ob požaru ali kakšni drugi nesreči. Polovica osnovne operativne enote - desetine je tudi opremljena za gašenje bolj zahtevnih požarov. Večina članov PGD Gornji Logatec je zaposlenih. Iz tega razloga nekateri nosijo s seboj pozivnike (iz leta v leto manj) ali mobilne telefone, tako da so dosegljivi ob kateremkoli času, saj je sistem alarmiranja urejen preko sistema alarmiranja po SMS sporočilih (naprava prestreza klice s pozivnika iz ReCO in jih v digitalni obliki preusmeri na GSM aparat gasilca). Tehnična oprema PGD Gornji Logatec je sestavljena iz : Renault Midlum GVC 16/25 letnik 2008 z visokotlačno napravo ter brizgalno za gašenje vseh vrst požarov z vodno bazo cca. 2500 litrov ter pripadajočo opremo skladno s Tipizacijo gasilskih vozil, Vozilo za prevoz moštva GVM-1, letnik 1993 Gasilsko vozilo GV 1 znamke TAM 80, letnik 1987. Vsa zgoraj omenjena tehnična in druga materialno tehnična oprema je shranjena v orodišču gasilskega doma Gornji Logatec na Tržaški cesti 109, katerega površina meri v tlorisu približno 195 m 2 (v dveh etažah + mansarda 40 m 2 ) ter v gasilskem domu v gasilski enoti Žibrše. Prvotni gasilski dom je bil zgrajen v medvojnem času, dograjen oz. prenovljen pa je bil ob 100-letnici društva. Po prenovi so bili pridobljenih dodatnih prostori, v katerih ima društvo prostorno, večnamensko dvorano, sanitarije ter pisarno. 2.2.1.3. Prostovoljno gasilsko društvo Rovte (PGD Rovte) PGD Rovte je bilo ustanovljeno leta 1899. Danes ima PGD Rovte cca. 265 članov, od tega je cca. 60 operativcev, t.j. usposobljenih in pripravljenih v primeru intervencije ob požaru ali kakšni drugi nesreči. Večina članov operativne enote je tudi opremljena za gašenje bolj zahtevnih požarov. Članstvo skozi leta narašča. Težko je definirati kako se giba v zadnjih letih število efektivnih operativnih članov. PGD Rovte ima tudi dislocirano enoto Petkovec v istoimenskem naselju na vzhodnem robu občine, ki meji na Zaplano. V Petkovcu je tudi leta 2009 prenovljen gasilski dom z ustrezno opremo. Tehnična oprema PGD Rovte je sestavljena iz : - SCAM GV V1 letnik 2006, gasilsko vozilo z vodo za posredovanje v najrazličnejših vrstah nesreč, - TAM 190 BV letnik 1988, gasilsko vozilo s cisterno (GVC 16/40) 4000 litrov vode in s pogonom na vseh 6 koles (vozilo je bilo prirejeno iz vojaškega vozila JNA), - TAM 2001 letnik 1975 (nadomestno vozilo GV1 za enoto Petkovec),
- Mercedes Benz Vario predvidoma GV GP 2 večje gasilsko vozilo za gašenje gozdnih požarov (v dokončanju nadgradnje druga polovica 2009) z visokotlačno napravo FPN 10-1000 2 HHR. Opremljenost, članstvo in vozila niso tolikšen problem kot pa predstavlja star in prostorsko že neprimeren gasilski dom. V bodoče bi bilo potrebno razmisliti o selitvi v primernejši prostor! V naslednjih letih je potrebno poiskati in projektirati novo ustrezno lokacijo v neposredni bližini. Sedanji dom, pa integrirati v osnovno šolo. 2.2.1.4. Prostovoljno gasilsko društvo Hotedršica (PGD Hotedršica) PGD Hotedršica je bilo ustanovljeno leta 1905. Danes ima PGD Hotedršica cca. 140 članov, od tega je cca. 63 operativcev, t.j. usposobljenih in pripravljenih v primeru intervencije ob požaru ali kakšni drugi nesreči. Večina članov operativne enote je tudi opremljena za gašenje bolj zahtevnih požarov. Članstvo skozi leta narašča. Težko je definirati, kako se v zadnjih letih giblje število efektivnih operativnih članov. Tehnična oprema PGD Hotedršica je sestavljena iz : - Iveco Daily GVV1 - letnik 2004, gasilsko vozilo z vodo za posredovanje v najrazličnejših vrstah nesreč, Zgoraj omenjena tehnična in druga materialno tehnična oprema je shranjena v orodišču gasilskega doma Hotedršica, ki se nahaja tik ob regionalni cesti Logatec Godovič Idrija.. 2.2.1.5. Prostovoljno gasilsko društvo Medvedje Brdo (PGD Medvedje Brdo) PGD Medvedje Brdo bilo ustanovljeno leta 1906. Danes ima PGD Medvedje Brdo cca. 125 članov, od tega je cca. 35 operativcev, t.j. usposobljenih in pripravljenih v primeru intervencije ob požaru ali kakšni drugi nesreči. Tehnična oprema PGD Medvedje Brdo je sestavljena iz : - SCAM GV V1 letnik 2006, gasilsko vozilo z vodo za posredovanje v najrazličnejših vrstah nesreč, - Terensko gasilsko vozilo Lada Niva, letnik 1988. Zgoraj omenjena tehnična in druga materialno tehnična oprema je shranjena v orodišču gasilskega doma Medvedje Brdo..
2.2.1.6. Prostovoljno gasilsko društvo Vrh Sv. treh Kraljev (PGD Vrh Sv. treh Kraljev) PGD Vrh je bilo ustanovljeno leta 1931. Danes ima PGD Vrh približno 100 članov, od tega je približno 35 operativcev, t.j. usposobljenih in pripravljenih v primeru intervencije ob požaru ali kakšni drugi nesreči. Tehnična oprema PGD Vrh je sestavljena iz : - Mercedes Benz GV V1 letnik 2001, gasilsko vozilo z vodo za posredovanje v najrazličnejših vrstah nesreč, - Cisterna CREINA z 3000 l vode letnik 1975. Zgoraj omenjena tehnična in druga materialno tehnična oprema je shranjena v orodišču letos prenovljenega gasilskega doma. 2.2.1.7. Prostovoljno gasilsko društvo Laze - Jakovica (PGD Laze - Jakovica) PGD Laze - Jakovica je bilo ustanovljeno leta 1922. Danes ima PGD Laze - Jakovica cca. 121 članov, od tega je cca. 39 operativcev, t.j. usposobljenih in pripravljenih v primeru intervencije ob požaru ali kakšni drugi nesreči. Tehnična oprema PGD Laze - Jakovica je sestavljena iz : - Mercedes Benz GV V1 letnik 1997, gasilsko vozilo z vodo za posredovanje v najrazličnejših vrstah nesreč. Zgoraj omenjena tehnična in druga materialno tehnična oprema je shranjena v orodišču gasilskega doma. 2.2.1.8. Gasilska zveza Logatec (GZ Logatec) Gasilska zveza Logatec je krovna organizacija vseh prostovoljnih gasilskih društev, ki delujejo v občini Logatec in zastopa njihove interese pred lokalno skupnostjo, pred drugimi organizacijami in Gasilsko zvezo Slovenije, katere članica je. Je samostojna pravna oseba in je registrirana kot zveza društev. V skladu z 32. členom Zakona o gasilstvu - uradno prečiščeno besedilo (Ur. list RS, št. 113/05) opravlja gasilska zveza sledeče naloge: - organizacijsko strokovne naloge gasilstva, - načrtno kadrovanje in usposabljanje gasilcev, - načrtno in usklajeno razvijanje ter opremljanje gasilskih enot v skladu z merili, - načrtovanje in usklajevanje uporabe gasilskih enot, - povezovanje med članicami gasilske zveze in občinami na območju, na katerem deluje, - izvajanje nalog, ki sta jih nanjo prenesli država ali občina, - druge organizacijske in razvojne naloge gasilstva. Po spremembah zakona opravlja GZ Logatec naslednje naloge:
- daje mnenje k letnim programom usposabljanja operativnih gasilcev in gasilskih enot prostovoljnih društev, - daje mnenje k letnim programom opremljanja prostovoljnih gasilskih enot z gasilsko zaščitno in reševalno opremo, - sopodpisuje pogodbe o opravljanju javne gasilske službe za gasilske enote, ki so pod okriljem zveze. Poleg naštetih, zakonsko določenih nalog, pa Gasilska zveza Logatec deluje tudi kot koordinator dela med društvi. Cilj take organizacije je skupno sodelovanje, snovanje, načrtovanje, organiziranje in nadziranje dela prostovoljnih gasilskih enot v občini in ne nadrejenost. Zaradi naštetega se vse strateške odločitve za javno gasilsko službo v občini Logatec sprejemajo s soglasjem poveljstva in predsedstva Gasilske zveze Logatec oz. po novem Statutu na Upravnem odboru zveze. Gasilska zveza ima sedež v gasilskem domu PGD Dolnji Logatec, na Tržaški 24 v Logatcu.
3. Analiza sistema financiranja gasilstva v občini 3.1. Proračunske postavke V tem poglavju je prikazana analiza financiranja požarnega varstva oz. gasilstva v občini Logatec po proračunskih postavkah od leta 2005 do 2009. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9 Tabela 3: Financiranje gasilstva oz. zagotavljanje požarnega varstva med leti 2005 in 2009 POŽARNO VARSTVO 2005 2006 2007 2008 2009 4 (vrednosti v 000 ) a) Planirana sredstva skupno (2a + 3a + 4a + 6a + 7a + 8a+9a+10a+11a) b) Dejanska realizacija skupno (2b + 3b + 4b + 6b + 7b + 8b+9b+10b+11b) a) Namenska sredstva PGD Dolnji Logatec planirano b) Namenska sredstva PGD Dolnji Logatec realizacija a) Namenska sredstva PGD Gornji Logatec planirano b) Namenska sredstva PGD Gornji Logatec realizirano a) Namenska sredstva PGD Rovte planirano b) Namenska sredstva PGD Rovte realizirano a) Namenska sredstva PGD Hotedršica planirano b) Namenska sredstva PGD Hotedršica realizirano a) Namenska sredstva PGD Medvedje Brdo planirano b) Namenska sredstva PGD Medvedje Brdo realizirano a) Namenska sredstva PGD Vrh S.T.K. planirano b) Namenska sredstva PGD Vrh S.T.K. realizirano a) Namenska sredstva PGD Laze-Jakovica planirano b) Namenska sredstva PGD Laze-Jakovica realizirano a) Namenska sredstva za Gasilsko zvezo Logatec planirano 138.620 206.003 208.075 214.182 219.858 135.620 205.607 208.519 214.182 56.410 9.900 21.000 14.637 16.143 6.600 11.450 10.587 8.437 6.600 11.450 10.587 1.952 3.300 7.500 5.692 0 3.300 7.500 5.692 0 3.300 7.500 5.692 4.556 3.300 7.500 5.692 541 83.158 87.631 89.564 55.682 20.580 4 Leto 2009 je prikazano okvirno (polletna realizacija), ker revidirane in točne realizacije še ni bilo na razpolago.
V EUR v EUR 10. 5 11. b) Namenska sredstva za Gasilsko zvezo Logatec - realizirano 79.841 87.631 89.564 33.403 4.201 a) Sredstva požarnega sklada planirano 15.000 15.390 b) Sredstva požarnega sklada realizirano 15.000 0 a) Sredstva za investicije 52.462 118.372 118.511 122.200 125.378 skupno planirano (za PGD) b) Sredstva za investicije 55.779 117.976 118.955 122.200 20.580 skupno realizirano (za PGD Vir: Proračuni Občine Logatec 2005 2009.društva so prejemala sredstva po interni razdelitvi s strani GZ Logatec, ki je od občine prejemala vsa sredstva po sistemu dvanajstin Grafikon 1: Gibanje planiranih in realiziranih finančnih planov varstva pred požarom 250.000 200.000 150.000 100.000 50.000 0 2005 2006 2007 2008 2009 Planirano Realizirano Vir: Proračuni Občine Logatec 2005-2009 Grafikon 2: Primerjava planiranih in dejansko prejetih sredstvih požarnega sklada in investicij 2005-2009 140.000 120.000 100.000 80.000 60.000 40.000 20.000 0 2005 2006 2007 2008 2009 Planirano Realizirano Vir: Proračuni Občine Logatec 2005-2009 5 Sredstva dodeljenih sredstev požarnega sklada so že vključena v celokupni plan sredstev varstva pred požarom.
Iz tabele 7 je razvidno, da so se sredstva za varstvo pred požarom (planirano) povečevala, in sicer: iz leta 2005 v 2006: + 32 % (predvsem na račun 55 % povečanih investicij), iz leta 2006 v 2007: + 1 % (stabiliziranje investicijskih odhodkov), iz leta 2007 v 2008: + 2,8 % (stabilni dvig za makroekonomska izhodišča), iz leta 2008 v 2009: + 2,4 % (stabilni dvig za makroekonomska izhodišča). Iz tabele je razviden pozitiven trend za popolnitev gasilskih enot s potrebno zahtevno tehnično opremo (vozila, intervencijske obleke, nove zaposlitve), kar v celoti odraža cilje gasilstva. Iz tega lahko zaključimo, da so se vsaj na finančnem in investicijsko-nabavnem področju cilji do sedaj realizirali. Grafikon 2 prikazuje gibanje planiranih in dejansko prejetih sredstev odstopljenega deleža požarnega sklada ter investicijskih namenskih sredstev iz drugih virov, saj sredstva požarnega sklada niso zadostna. 3.2. Potek financiranja v zadnjih letih in novosti Leta 2000 je pričel veljati nov Zakon o javnih financah, ki določa specifike glede financiranja neposrednih, posrednih in drugih uporabnikov proračunskih javnih sredstev. Gasilske organizacije spadajo pod druge porabnike, vendar morajo kljub temu izpolnjevati določene zahteve zakona. Zaradi tega je bilo na začetku uvedbe t.i. dokumentiranih zahtevkov ter plačevanja za opravljeno delo (in ne več vnaprej nakazanih dotacij) v letih 2007/2008, nekaj težav, vendar se je z določenimi ukrepi in s pomočjo s strani Občine Logatec (posredovanje pri dobaviteljih gasilskih organizacij, da podaljšajo roke valute ipd.), financiranje stabiliziralo. V letu 2009 tako glede načina financiranja ni bilo večjih težav. Ker sistem funkcionira, je priporočljivo, da se nespremenjen uporablja še v naslednjih proračunskih obdobjih oz. dokler ne pride do sistemske spremembe ali radikalnih težav. 3.3. Možnosti drugih virov financiranja Namenska sredstva iz Proračuna občine Logatec so le del finančnih sredstev, ki jih lahko prejemajo gasilska društva. Gasilska društva imajo omejene finančne vire. Med drugim je zakonsko določeno, da društvo lahko organizira veselice z namenom pridobivanja dodatnih sredstev. Poleg tega društva lahko prevažajo pitno vodo tistim občanom, ki nimajo speljanega vodovodnega omrežja. Taki prevozi so subvencionirani s strani države. Cenik prevozov z gasilskimi cisternami in drugi stroški povezani s tem, so točno določeni in poenoteni v Ceniku gasilskih storitev, ki ga sprejme Gasilska zveza Slovenije. Ta cenik je včasih zelo nerealen in predimenzioniran, zato gasilcem večkrat predstavlja le pogajalsko izhodišče.
Poleg naštetih alternativnih virov financiranja bi bilo potrebno določiti, da se med namenska sredstva za požarno varnost uvrstijo tudi koncesijske dajatve dimnikarskega koncesionarja ter določen delež turistične takse, saj turisti dodatno obremenjujejo teritorij. 3.3.1. Analiza možnosti drugih virov za gasilska društva Po določilih Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/2007 UPB1) so požarne straže dolžni zagotoviti: gospodarske družbe v primeru, ko se izvajajo požarno nevarna dela, podjetja, ki opravljajo notranji transport nevarnih snovi, organizatorji množičnih shodov ali javnih prireditev ter občine ob povečani požarni ogroženosti naravnega okolja. Omenjena določba zakona predstavlja gasilskim društvom dodatno možnost pridobivanja finančnih virov. Problem je, ker se le redki subjekti, ki so dolžni zagotoviti požarno stražo, držijo določil zakona. Razlog za to je iskati v neusklajenosti z drugimi materialnimi predpisi. Članstvo v gasilskih društvih je zelo pestro, saj se v društvih združujejo ljudje različnih profilov in znanj. Glede na to, da so člani gasilskih društev prostovoljci, in zato njihovo delo ni direktno stroškovno ovrednoteno, bi lahko nekatera opravila za druge naročnike opravljali po zelo ugodnih cenah. Potrebno bi bilo le ugotoviti, katera opravila bi se jim še lahko poverilo. Društva bi lahko pripravila tržni plan z upoštevanjem ponudbe (potenciali, znanja, materialno-tehnične zmožnosti ipd.) in povpraševanja (potrebe fizičnih ali pravnih oseb po gasilskih storitvah) in na ta način pridobila nekaj dodatnih sredstev. Iluzorno pa je misliti, da bi se lahko gasilci sami tržili v tolikšni meri, da bi si zagotavljali sredstva za obstoj. Gasilske storitve, ki bi lahko koristile občanom, so: prevoz pitne vode, opravljanje požarne straže pri požarno nevarnih delih v podjetjih, kjer nimajo organizirane gasilske službe ali za gašenje usposobljenih delavcev, komunalne storitve v sodelovanju s komunalnim podjetjem (gasilska društva bi lahko bila podizvajalci nekaterih komunalnih storitev, kot so pranje ulic in cestišč, prečrpavanje vode, odstranjevanje raznih škodljivih snovi z absorpcijskimi sredstvi, izvajanje storitev z avtocisterno za razne namene itd.). Nekatere pravne regulative (občinski Odlok) bi lahko omogočile nekaj naštetih možnosti, trenutno pa razen prevozov pitne vode in požarnih straž na prireditvah (ki jih mora po novem Zakonu o gasilstvu opravljati gasilska enota, na teritoriju katere se izvaja prireditev), kot drugih dodatnih virov financiranja ne beležimo. To je vsekakor cilj za naslednja leta. 3.3.2. Požarni sklad Nekaj je potrebno povedati tudi o financiranju iz dodeljenih sredstev Požarnega sklada Republike Slovenije.
V skladu z 58. členom Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93, 28/00), je bil tudi v občini Logatec ustanovljen Lokalni požarni sklad. Namen slednjega je zbirati dodeljena sredstva iz državnega požarnega sklada in jih naprej razdeliti gasilskim organizacijam. Razdelitev trenutno poteka po ključu, kot ga na upravnem odboru, sporazumno z vsemi izvajalci javne gasilske službe, določi Gasilska zveza Logatec. Za upravljanje s skladom je bil imenovan Odbor za razpolaganje z dodeljenimi sredstvi požarnega sklada, poleg tega pa ima Občina Logatec z Ministrstvom za obrambo sklenjeno tudi pogodbo o namenski porabi sredstev, ki se morajo porabljati za financiranje investicijskih izdatkov (nabava vozil, opreme itd.). Praksa kaže, da so izdatki iz Proračuna Občine Logatec za investicije v gasilstvo večji od pridobljenih sredstev iz sklada. Razlogi za to so: - večje potrebe okolja, - nejasnost financiranja virov ogrožanja (predvsem podjetij, ki prevažajo, skladiščijo, uporabljajo, predelujejo in transportirajo nevarne snovi oz. imajo sicer za okolje, v katerem so alocirani, nevaren delovni proces), - stanje gasilstva z opremo, kakršna je bila v letih 2005 2009. V 4. in 5. členu Uredbe o požarni taksi (Uradni list RS, št. 22/94) je določena osnova za obračun požarne takse, in sicer: celotna zavarovalna premija pri požarnem zavarovanju, 20 % delež celotne zavarovalne premije pri ostalih zavarovanjih, kjer je z zavarovalno premijo pokrita tudi nevarnost požara, požarna taksa znaša 5 % od osnove za obračun požarne takse. 3.3.3. Požarni davek oz. možnost samoprispevka V 60. členu Zakona o varstvu pred požarom je določeno, da lokalna skupnost lahko pridobiva del požarne takse in druge dohodke ter da v skladu z zakonom lahko uvede požarni davek. V tem členu je definirano tudi, da se sredstva požarnega davka uporabljajo za financiranje gasilske zaščitne in reševalne opreme, ki jo potrebujejo operativne gasilske enote ter za izobraževanje in usposabljanje gasilcev. Občina Logatec še nima uvedenega takega davka. Ugotoviti pa bi bilo potrebno, kakšne so možnosti za uvedbo le-tega, saj bi lahko določen delež priprav na interveniranje prispeval tudi sektor industrije. Ena od možnosti je tudi, da bi se uvedel poseben požarni davek oz. prispevek za požarno varstvo za tiste organizacije, ki zaradi svoje dejavnosti predstavljajo višjo stopnjo požarne ogroženosti. Sistemsko ta problem na nivoju države ni rešen in je vprašljiv zaradi načela enakosti obdavčitve, vsekakor pa ima občina samostojno izbiro, ali želi uvesti tak davek ali občinsko takso. Najlažje bi se to dalo rešiti s posebnim občinskim odlokom. Samoprispevki za javno gasilsko službo niso smiselni, saj se občanom ne more naprtiti bremena povzročanja požarnega tveganja, ki ga dejansko predstavlja gospodarska dejavnost.
Iz vsega naštetega lahko zaključimo, da se kaže potreba po sprejetju novih občinskih predpisov, ki bi dajali pravno podlago za požarno varno prostorsko načrtovanje in gradnjo, za požarno varno opravljanje gospodarske dejavnosti, za vzajemno požarno varnost občanov ter za določitev požarnega prispevka tistim organizacijam, ki zaradi svoje dejavnosti predstavljajo višjo stopnjo požarne ogroženosti. Na področju požarnega varstva bi bilo potrebno uvesti t.i.»internalizacijo eksternih stroškov«, kar pomeni, da kdor povzroča nevarnost oz. kakršnokoli tveganje za okolje in ljudi, naj nosi vse stroške zmanjšanja tega tveganja ter povrnitve v začetno stanje.
4. Razvojne možnosti požarnega varstva v občini Logatec 4.1. Opis območja Na stičišču alpskega in dinarskega sveta se v osrčju Notranjske razteza občina Logatec, poimenovana po osrednjem mestnem naselju, nastalem na tleh starorimske poštne postaje - mansio Longatico. Tod so že v najstarejših časih vodile pomembne prometnice iz Ljubljanske kotline (Emona) proti Ogleju (Aquilea), kasneje proti Trstu in Reki. Občina s 173 km2 in z 18 naselji, v katerih živi nad 13.000 prebivalcev leži med Ljubljano in Postojno. Večji kraji v občini so Logatec, osrednje in največje kotlinsko naselje, Rovte, prijetna hribovska vas z odličnimi naravnimi okolji za aktivni oddih, Hotedršica na robu hotenjske suhe doline ter Laze z Jakovico ob robu znamenitega Planinskega polja. V občini Logatec je 64 % gozdnatih površin, 33 % je travnikov in pašnikov. Velik delež gozda in nedostopnost določenih predelov uvrščata (skladno z Državnim načrtom za velike požare) občino Logatec kot tudi dobršni dela Notranjske v območje države, kjer se predvideva oz. tudi dejansko je območje srednje do velike požarne ogroženosti. Večjih vodotokov v občini ni. Kljub temu pa ob večjih padavinah reke in potoki hitro naraščajo in poplavljajo. Posebnost je reka Unica oz. Planinsko polje, ki je večkrat poplavljeno. Zaradi večkratnih razlitjih reke Logaščice, je bila na njenem pritoku, potoku Reka, zgrajena pregrada, ki spada med večje pregrade na Slovenskem. Manjša pregrada je zgrajena na potoku Hotenjka, ki preprečuje večje poplave oz. razlitja na območju Hoterdšice. Občina ima 18 naselij in je razdeljena na 8 krajevnih skupnosti: V KS Naklo KS Naklo obsega del Logatca in del Zaplane: Logatec Mestno naselje je nastalo na kraškem polju v osrednjem delu Logaške kotline. Kraji Blekova vas, Cerkovska vas, Gorenja vas, Čevica, Brod, Vas, Martinj hrib in Mandrge so se do leta 1980 združevali v Gorenji in Dolenji Logatec. Danes je Logatec enotno naselje. Skozenj poteka cesta Ljubljana- Postojna, od katere se tu odcepijo ceste proti Žirem in Cerknici, v bližnjih Kalcah pa proti Idriji in čez Hrušico v Vipavsko dolino. V Logatcu in njegovi okolici je veliko zanimivih kraških pojavov. Med njimi izstopa jama Gradiščnica, sredi naselja pa je ponorno brezno Jačka. Zaplana V Logaško občino sega le manjši del razloženega naselja Zaplana na jugovzhodu Rovtarskega hribovja. Drugi del naselja pa pripada vrhniški občini. Na rimsko dobo spominjajo še vedno vidni sledovi Ajdovskega zidu na Jerinovem griču pri istoimenskem zaselku.
KS Tabor obsega naselja: Logatec-Gorenji Logatec Mestno naselje je nastalo na kraškem polju v osrednjem delu Logaške kotline. V KS spadajo: Blekova vas, Cerkovska vas, Gorenja vas, Kalce, Logaške Žibrše, Grčarevec: Grčarevec Grčarevec je gručasto naselje, ki leži ob stari cesti Ljubljana-Postojna. Nahaja se na severnem robu Planinskega polja, med Mesarjevim hribom (795 m) in Lanskim vrhom (582 m). Pod vasjo se občasno pojavijo kraški izviri, v okolici pa so tudi številna brezna in kraške jame. v vasi stoji cerkev sv. Luke. Kalce Obcestno naselje leži na prehodu Logaškega polja v Hotenjsko podolje. Na koncu strnjenega naselja se odcepita cesti proti Postojni in Idriji ter cesta, ki preko Hrušice pelje v Vipavsko dolino. Posamezne samotne kmetije so na pobočjih bližnje visoke kraške planote Hrušica. Manjše naselje počitniških hišic pa se nahaja pod Andrejevim gričem (572 m). Žibrše Žibrše so naselje samotnih kmetij, raztresenih po slemenih in dolomitnem grapastem svetu v južnem delu Rovtarskega hribovja. Naselje leži med Hotedršico in Logatcem, v porečjih ponikalnic Logaščice in Hotenjke. Ob potoku Reka in ob Črnem potoku so številni mlini in zajetja za logaški vodovod. Na plitvih dolomitnih tleh prevladujejo travniki in pašniki. Njiv skoraj da ni. Precej vaščanov dela v Logatcu. V zadnjem času je tu zraslo več počitniških hiš. KS Laze-Jakovica obsega naselja: Laze Naselje Laze leži na vzhodnem robu Planinskega polja, pod avtocesto in železnico Ljubljana- Postojna. Železniška postaja v Lazah je dobila ime po Planini, čeprav je ta na drugi strani Planinskega polja. V okolici so številni ponori reke Unice ter več kraških jam. Med njimi Najdena jama, Logarček, Mačkovica, Vranja in Skednena jama. Nad vasjo se širi gozdnat Logaški ravnik s številnimi udornicami, ki nakazujejo podzemni tok reke Ljubljanice. Med njimi je najbolj znana Laška Kukava. Jakovica Gručasto naselje leži nad dnom Planinskega polja, na zahodnem pobočju osamelega Jakovškega griča (506 m). Na pobočjih so sadovnjaki in njive, travniki pa na občasno poplavljenem Planinskem polju. KS Vrh Sv. treh Kraljev zajema naselja: Hleviše Hleviše so naselje samotnih kmetij, ki leži na zahodnem pobočju Vrha svetih Treh kraljev (884 m), nad dolino rečice Sore. Na dolomitu in apnencu prevladuje neporasel in vrtačast, na