UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO SPREMEMBA OBNAŠANJA DOBAVITELJEV ZEMELJSKEGA PLINA PO DEREGULACIJI MALOPRODAJNEGA TRGA ZA GOS

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO SPREMEMBA OBNAŠANJA DOBAVITELJEV ZEMELJSKEGA PLINA PO DEREGULACIJI MALOPRODAJNEGA TRGA ZA GOSPODINJSKE ODJEMALCE Ljubljana, oktober 2016 DIANA HORVAT

IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana Diana Horvat, študentka Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, avtorica predloženega dela z naslovom Sprememba obnašanja dobaviteljev zemeljskega plina po deregulaciji maloprodajnega trga za gospodinjske odjemalce, pripravljenega v sodelovanju s svetovalcem red. prof. dr. Vladom Dimovskim in sosvetovalcem izr. prof. dr. Matejem Švigljem 1. da sem predloženo delo pripravila samostojno; IZJAVLJAM 2. da je tiskana oblika predloženega dela istovetna njegovi elektronski obliki; 3. da je besedilo predloženega dela jezikovno korektno in tehnično pripravljeno v skladu z Navodili za izdelavo zaključnih nalog Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, kar pomeni, da sem poskrbela, da so dela in mnenja drugih avtorjev oziroma avtoric, ki jih uporabljam oziroma navajam v besedilu, citirana oziroma povzeta v skladu z Navodili za izdelavo zaključnih nalog Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani; 4. da se zavedam, da je plagiatorstvo predstavljanje tujih del (v pisni ali grafični obliki) kot mojih lastnih kaznivo po Kazenskem zakoniku Republike Slovenije; 5. da se zavedam posledic, ki bi jih na osnovi predloženega dela dokazano plagiatorstvo lahko predstavljalo za moj status na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani v skladu z relevantnim pravilnikom; 6. da sem pridobila vsa potrebna dovoljenja za uporabo podatkov in avtorskih del v predloženem delu in jih v njem jasno označila; 7. da sem pri pripravi predloženega dela ravnala v skladu z etičnimi načeli in, kjer je to potrebno, za raziskavo pridobila soglasje etične komisije; 8. da soglašam, da se elektronska oblika predloženega dela uporabi za preverjanje podobnosti vsebine z drugimi deli s programsko opremo za preverjanje podobnosti vsebine, ki je povezana s študijskim informacijskim sistemom članice; 9. da na Univerzo v Ljubljani neodplačno, neizključno, prostorsko in časovno neomejeno prenašam pravico shranitve predloženega dela v elektronski obliki, pravico reproduciranja ter pravico dajanja predloženega dela na voljo javnosti na svetovnem spletu prek Repozitorija Univerze v Ljubljani; 10. da hkrati z objavo predloženega dela dovoljujem objavo svojih osebnih podatkov, ki so navedeni v njem in v tej izjavi. V Ljubljani, dne Podpis študentke:

KAZALO UVOD... 1 1 OPREDELITEV ENERGENTA ZEMELJSKI PLIN... 3 1.1 Zemeljski plin kemijske in fizikalne lastnosti... 3 1.2 Uporaba zemeljskega plina... 3 1.3 Opredelitev dejavnosti dobave zemeljskega plina... 4 1.4 Proizvodnja in poraba zemeljskega plina... 4 1.4.1 Svet... 4 1.4.2 Evropa... 4 1.4.3 Slovenija... 6 2 DEREGULACIJA TRGA Z ZEMELJSKIM PLINOM... 7 2.1 Notranji energetski trg EU... 7 2.1.1 Spodbujanje konkurenčnosti na notranjem trgu z zemeljskim plinom... 7 2.1.2 Zanesljivost oskrbe na notranjem trgu z zemeljskim plinom... 8 2.1.3 Okoljski in podnebni cilji na notranjem trgu z zemeljskim plinom... 9 2.2 Proces liberalizacije trga z zemeljskim plinom v Sloveniji... 9 2.2.1 Implementacija prvega energetskega svežnja v slovenski pravni red... 9 2.2.2 Implementacija drugega energetskega svežnja v slovenski pravni red... 10 2.2.3 Implementacija tretjega energetskega svežnja v slovenski pravni red... 11 2.3 Pravna ureditev delovanja trga z zemeljskim plinom... 11 2.3.1 Energetski zakon (EZ-1)... 11 2.3.2 Uredba o delovanju trga z zemeljskim plinom... 12 2.3.3 Pravna ureditev razmerja med dobaviteljem ter odjemalcem zemeljskega plina... 12 2.3.3.1 Splošni pogodbeni pogoji... 12 2.3.3.2 Pogodba o dobavi zemeljskega plina... 12 3 UDELEŽENCI NA SLOVENSKEM TRGU Z ZEMELJSKIM PLINOM... 13 3.1 Regulator energetskega trga... 14 3.2 Nabavni viri ter uvoz zemeljskega plina... 14 3.3 Prenos in distribucija zemeljskega plina... 15 3.3.1 Dejavnost operaterja prenosnega sistema zemeljskega plina... 15 3.3.2 Dejavnost operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina... 15 3.4 Dobava zemeljskega plina... 16 3.4.1 Veleprodajni trg z zemeljskim plinom... 16 3.4.2 Maloprodajni trg z zemeljskim plinom... 16 4 MALOPRODAJNI TRG Z ZEMELJSKIM PLINOM ZA GOSPODINJSKE ODJEMALCE PO POPOLNEM ODPRTJU TRGA... 18 4.1 Vstopi ter izstopi iz maloprodajnega trga z zemeljskim plinom... 19 i

4.2 Menjave dobavitelja... 20 4.2.1 Zunanje menjave... 20 4.2.2 Notranje menjave... 21 4.2.3 Menjave zaradi selitve... 22 4.3 Dve obdobji delovanja dereguliranega maloprodajnega trga za gospodinjske odjemalce... 22 4.3.1 Maloprodajni trg za gospodinjske odjemalce do septembra 2012... 22 4.3.1.1 Usklajevanje maloprodajnih cen zemeljskega plina... 22 4.3.1.2 Razlike med maloprodajnimi cenami zemeljskega plina... 24 4.3.1.3 Razkorak med borznimi cenami ter cenami zemeljskega plina po dolgoročnih pogodbah o dobavi zemeljskega plina... 24 4.3.2 Maloprodajni trg za gospodinjske odjemalce od septembra 2012 dalje... 25 4.3.2.1 Obdobje intenzivne cenovne konkurence in cenovnih vojn... 26 4.3.2.2 Umirjanje cenovne konkurence... 28 5 VPLIV DEREGULACIJE TRGA ZEMELJSKEGA PLINA ZA GOSPODINJSKE ODJEMALCE NA OBNAŠANJE DOBAVITELJEV ZEMELJSKEGA PLINA... 28 5.1 Cenovna diferenciacija ponudb... 30 5.1.1 Višina ter razpršenost cen zemeljskega plina v maloprodajnih ponudbah... 30 5.1.2 Mehanizem spreminjanja cene zemeljskega plina... 32 5.2 Produktna diferenciacija... 33 5.2.1 Pogodbena časovna vezava... 33 5.2.2 Obdobje zagotovljene cene... 34 5.2.3 Ponudba več energentov v paketu... 34 5.2.4 Zelene ponudbe... 35 5.2.5 Dodatne storitve... 35 5.2.5.1 Dodatne plačljive storitve... 36 5.2.5.2 Ponudba dodatnih storitev preko širitve dejavnosti... 36 5.2.5.3 Dodatne brezplačne storitve... 36 5.2.6 Različne možnosti plačevanja... 37 5.2.7 Večkanalno komuniciranje dobaviteljev zemeljskega plina... 39 5.2.7.1 Spletne strani dobaviteljev zemeljskega plina... 39 5.2.7.2 Uporabniški portali... 40 5.2.7.3 Aplikacije za pametne mobilne naprave... 40 5.2.7.4 SMS-storitve... 41 5.2.7.5 Družbena omrežja... 41 5.2.8 Okoljska in družbena odgovornost dobaviteljev... 42 5.2.9 Vlaganje v razvoj blagovne znamke... 43 5.3 Izboljšanje kakovosti storitev... 43 5.3.1 Delovanje klicnih centrov... 44 5.3.2 Odnos zaposlenih... 45 5.3.3 Oblika izdanega računa... 46 ii

5.3.4 Prodaja od vrat do vrat... 46 5.3.5 Drugo... 46 6 OBNAŠANJE ODJEMALCEV V ZVEZI Z MENJAVO DOBAVITELJA... 47 6.1 Zadovoljstvo z obstoječim dobaviteljem... 47 6.2 Zvestoba obstoječemu dobavitelju... 48 6.3 Obdobje od začetka liberalizacije trga... 49 6.4 Drugi dejavniki... 49 SKLEP... 49 LITERATURA IN VIRI... 51 KAZALO TABEL Tabela 1: Funkcionalnosti mobilnih aplikacij slovenskih dobaviteljev zemeljskega plina v juliju 2016... 41 Tabela 2: Rezultati testa klicnih centrov izbranih dobaviteljev zemeljskega plina.... 45 KAZALO SLIK Slika 1: Ocena porabe zemeljskega plina posameznih članic EU v letu 2015 v mia Sm 3. 5 Slika 2: Udeleženci na trgu z zemeljskim plinom... 13 Slika 3: Tržni deleži posameznih udeležencev na maloprodajnem trgu z zemeljskim plinom v Sloveniji v obdobju od 2006 do 2015 v %... 17 Slika 4: Stopnja in število menjav gospodinjskih odjemalcev v obdobju od 2008 do 2015... 21 Slika 5: Cene zemeljskega plina za gospodinjske odjemalce v EUR/Sm 3 od januar 2010 do avgust 2012 pri posameznih dobaviteljih zemeljskega plina... 23 Slika 6: Cene zemeljskega plina za gospodinjske odjemalce v EUR/Sm 3 v obdobju intenzivne cenovne konkurence od junij 2012 do junij 2013 pri posameznih dobaviteljih zemeljskega plina... 26 Slika 7: Cenovna vojna v obdobju od september 2012 do oktober 2013 med največjima dobaviteljema zemeljskega plina ter vstop bivših EDP na maloprodajni trg z zemeljskim plinom za gospodinjske odjemalce... 27 Slika 8: Redne ter akcijske ponudbe za dobavo zemeljskega plina za gospodinjske odjemalcev EUR/Sm 3 v juliju 2016... 31 Slika 9: Cene zemeljskega plina iz rednih ponudb dobaviteljev zemeljskega plina v RS v EUR/Sm 3 v obdobju od januar 2014 do julij 2016... 32 iii

UVOD Evropska unija (v nadaljevanju EU) je z namenom uskladitve in liberalizacije notranjega energetskega trga EU med letoma 1996 in 2009 sprejela več zakonodajnih svežnjev. Deregulacija maloprodajnega trga z zemeljskim plinom pomeni delitev prej enotne in monopolne dejavnosti oskrbe z zemeljskim plinom na tržno dejavnost dobave zemeljskega plina ter regulirano dejavnost distribucije zemeljskega plina. Odpiranje slovenskega trga z zemeljskim plinom se je pričelo v letu 2003 in je potekalo postopoma (Agencija za energijo, 2004, str. 53). Za vse odjemalce se je trg popolnoma odprl 01.07.2007. Formalno odprtje maloprodajnega trga je obstoječim dobaviteljem omogočilo dobavo zemeljskega plina odjemalcem na celotnem območju Slovenije, novim dobaviteljem pa možnost vstopa na trg. Gospodinjski odjemalci, kljub potencialnim prihrankom, ki bi jih lahko dosegli z menjavo dobavitelja, pravice do izbire dobavitelja niso izkoriščali. Z izjemo izvajanja zakonskih določb, kot je računovodska ločitev dejavnosti dobave ter distribucije in ločitev cene za oskrbo na ceno za energent ter ceno za distribucijo na izdanem računu, tudi dobavitelji v segmentu gospodinjskih odjemalcev niso uvajali sprememb pri svojem nastopanju na trgu. Šele vstop novega konkurenta dobrih pet let po formalnem odprtju trga v drugi polovici leta 2012 je povzročil spremembe tako v obnašanju dobaviteljev kot v obnašanju odjemalcev. Stari dobavitelji so bili različno pripravljeni na nove izzive, kot so: povečana stopnja konkurence zaradi nevarnosti vstopa novih konkurentov, predvsem iz dejavnosti, ki so že šle skozi obdobje liberalizacije (tipično bivša elektrodistribucijska podjetja) ter znotraj dejavnosti, ki temelji predvsem na cenovni diferenciaciji med ponudbami posameznih dobaviteljev, kar onemogoča doseganje ustreznih marž na ceno energenta; pogajalska moč veleprodajalcev, ki imajo z dobavitelji (maloprodajalci) sklenjene dolgoročne pogodbe o dobavi zemeljskega plina, ki v obdobju presežkov ter nizkih cen zemeljskega plina na regionalnih borzah temeljijo na t.i.»naftnih«formulah ter klavzulah»vzemi ali plačaj«; trend upadanja porabe zemeljskega plina zaradi uporabe alternativnih načinov ogrevanja ter ukrepov učinkovite rabe energije (v nadaljevanju URE) ter vedno bolj zahtevni in ozaveščeni uporabniki, za katere pomeni deregulacija energetskih trgov soočenje z možnostjo izbire dobavitelja zemeljskega plina. Danes je na maloprodajnem trgu za gospodinjske odjemalce, ki predstavlja le 10 % vseh slovenskih prodanih količin zemeljskega plina, prisotnih kar 19 dobaviteljev zemeljskega plina. Ob tem se slovenski trg z 0,8 milijard (v nadaljevanju mia) standardnih kubičnih metrov (v nadaljevanju Sm 3 ) porabljenih količin zemeljskega plina v letu 2014 uvršča med najmanjše trga v EU (Agencija za energijo, 2015, str. 5). 1

Namen magistrskega dela je proučitev slovenskega maloprodajnega trga zemeljskega plina za gospodinjske odjemalce z vidika obnašanja dobaviteljev zemeljskega plina po popolni deregulaciji trga. Raziskujem spremembe v obnašanju obstoječih dobaviteljev ter značilnosti vstopa novih dobaviteljev na maloprodajni trg z zemeljskim plinom za gospodinjske odjemalce. Deregulacija trga ter možnost vstopa novih dobaviteljev sta s ciljem privabljanja novih odjemalcev, krepitve zvestobe obstoječih odjemalcev ter izboljšanja marž povzročila spremembe v prodajnih in trženjskih strategijah obstoječih dobaviteljev. Tudi novi dobavitelji so morali prilagoditi obnašanje razmeram na trgu. Proučujem vzporednice s spremembami v obnašanju dobaviteljev na dereguliranih maloprodajnih trgih drugih držav članic EU, ki so popolno odprtje trga z zemeljskim plinom izvedle prej ali istočasno kot Republika Slovenija. Cilj magistrskega dela je na podlagi ugotovitev tujih ter domačih strokovnjakov, različnih pristojnih organizacij s področja obravnavane teme ter lastnih ugotovitev identificiranje tistih sprememb oziroma dobrih praks v obnašanju dobaviteljev zemeljskega plina, ki dobaviteljem zemeljskega plina zagotavljajo zadržanje obstoječih oziroma privabljanje novih uporabnikov. Poznavanje teh aktivnosti v razmerah, ko cena energenta ni ali ne bo več glavni dejavnik diferenciacije ponudb, je za dobavitelje zemeljskega plina ključnega pomena za uspešen nastop na trgu. Magistrsko delo je sestavljeno iz šestih vsebinskih poglavij in temelji na poglobljenem pregledu strokovne literature, znanstvenih razprav in raziskav, člankov tujih strokovnjakov in dokumentov različnih pristojnih organizacij s področja obravnavane teme kot so Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (angl. Agency for the Cooperation of Energy Regulators, v nadaljevanju ACER), VaasaETT, Agencija za energijo, Evropska komisija ipd. Zaradi podobnosti maloprodajnega trga zemeljskega plina za gospodinjske odjemalce z maloprodajnim trgom električne energije za gospodinjske odjemalce mestoma uporabljam spoznanja iz slednjega. V prvem poglavju opredelim energent zemeljski plin ter storitev dobava zemeljskega plina s poudarkom na posebnostih, ki lahko pomembno vplivajo na trženjske aktivnosti dobaviteljev. Nadaljujem s časovno umestitvijo oskrbe z zemeljskim plinom v slovenski prostor ter današnjo vlogo zemeljskega plina v svetovnem, evropskem in slovenskem merilu. Poglavje pa zaključim z vlogo zemeljskega plina v prihodnosti. V drugem poglavju opisujem formalni razvoj procesa deregulacije trga z zemeljskim plinom v EU in Sloveniji ter slovenski trg z zemeljskim plinom z vidika današnje pravne ureditve. V tretjem poglavju so predstavljeni udeleženci, ki nastopajo na slovenskem trgu z zemeljskim plinom. V četrtem poglavju sledi analiza sprememb, ki so se zgodile na maloprodajnem trgu zemeljskega plina v segmentu gospodinjskih odjemalcev zaradi popolnega odprtja trga. Peto poglavje povzema spremembe v obnašanju dobaviteljev pri nastopanju na trgu. Ker so spremembe obnašanja dobaviteljev na strani ponudbe ter spremembe obnašanja odjemalcev na strani povpraševanja medsebojno močno povezane, so v šestem poglavju opredeljene značilnosti sprememb v obnašanju odjemalcev v zvezi z menjavami 2

dobavitelja. V sklepu so navedene bistvene ugotovitve ter priporočila za dobavitelje zemeljskega plina za uspešen nastop na maloprodajnem trgu z zemeljskim plinom za gospodinjske odjemalce. 1 OPREDELITEV ENERGENTA ZEMELJSKI PLIN 1.1 Zemeljski plin kemijske in fizikalne lastnosti Zemeljski plin je gorivo fosilnega izvora in je podobno kot nafta produkt razkrajanja organskih materij. Glavna sestavina je metan CH 4 (do 98 %), sicer pa je sestava zemeljskega plina odvisna od nahajališča (Plinarna Maribor d.o.o., b.l.b). Nastaja v močvirjih, v preteklosti se je nabiral tudi v globini zemlje ob nafti in premogu, zato se najpogosteje nahaja kot spremljevalec nafte v naftnih poljih, velikokrat pa odkrivajo tudi plinska polja brez prisotnosti nafte. Navadno so prisotne tudi manjše količine višjih ogljikovodikov, kot so etan, propan, butan in eten. Pomembni sestavini sta še dušik in CO 2. Pred oddajo naravnega zemeljskega plina v omrežje je potrebno odstraniti nekatere sestavine, predvsem višje ogljikovodike, vodo in ponekod tudi žveplo. Višji ogljikovodiki propan in butan se tržijo kot utekočinjeni naftni plin (v nadaljevanju UNP). UNP je tako produkt pri predelavi surove nafte ali pri obdelavi surovega zemeljskega plina (Plinarna Maribor d.o.o., b.l.a).ta se razlikuje od utekočinjenega zemeljskega plina (v nadaljevanju UZP), ki se proizvaja s pomočjo tekočega dušika, tako da se zemeljski plin ohladi na temperaturo 162 C. S tem se prostornina zemeljskega plina bistveno zmanjša in tako omogočimo skladiščenje večje količine energije v manjših rezervoarjih (Butan plin d.d., b.l.). Zemeljski plin v plinastem stanju, stisnjen pod tlakom 200 barov oziroma stisnjen zemeljski plin (v nadaljevanju SZP), se v Sloveniji trži pod blagovno znamko Metan (Agencija za energijo, b.l.a). Zemeljski plin je nestrupen, vnetljiv plin brez barve in vonja, ki se vname pri temperaturi okoli 600 C. Ker lažji od zraka, se ob morebitnem uhajanju v zaprtih prostorih nabira pod stropom. Normno stanje plina je določeno pri temperaturi 273,15 K (0 ºC) in tlaku 1013,25 mbar. Standardno stanje plina je določeno pri temperaturi 288,15 K (15 ºC) in tlaku 1013,25 mbar. Ob zgorevanju se poleg sproščene energije tvorita le vodna para in ogljikov dioksid (Plinarna Maribor d.o.o., b.l.b). 1.2 Uporaba zemeljskega plina Uporaba zemeljskega plina je vsestranska. Plinske naprave imajo v povezavi z zemeljskim plinom številne prednosti, kot so ekološki razlogi, enostavno rokovanje, dober izkoristek ter dobre funkcionalnosti (Grobovšek, 2010). Na splošno se zemeljski plin uporablja za zgorevanje, tj. pridobivanje toplote, ki se izrablja v različne namene. V gospodinjstvu ga najpogosteje uporabljamo za ogrevanje prostorov, pripravo sanitarne vode ter kuhanje. V industriji se zemeljski plin uporablja v tehnoloških postopkih in za ogrevanje. Zemeljski plin je tudi pogonsko gorivo za avtomobile. SZP se uporablja predvsem kot pogonsko 3

gorivo v cestnem prometu za pogon osebnih vozil, lažjih dostavnih vozil, avtobusov in delno tovornih vozil. UZP pa je primeren za pogon težkega tovornega prometa in ladijskega prometa na dolge razdalje (Agencija za energijo, b.l.a). 1.3 Opredelitev dejavnosti dobave zemeljskega plina Energetska dejavnost dobave zemeljskega plina se po Standardni klasifikaciji dejavnosti (Statistični urad Republike Slovenije, 2010) uvršča v področje D, ki zajema Oskrbo z električno energijo, plinom in paro. V okviru skupine Oskrba s plinastimi gorivi se nahajata tako distribucija plinastih goriv po plinovodni mreži kot trgovanje s plinastimi gorivi po plinovodni mreži. Zeitham in Bitner (1996, str. 5), ki storitve v najširšem smislu opisujeta kot»dejanja, procese ter izvedbe«, oskrbovalne dejavnosti z zemeljskim plinom kot posebno podskupino uvrščata v skupino Transport ter javne storitve (angl. public utilities). Le-te skupaj z ostalimi skupinami dejavnosti, kot so veleprodaja, maloprodaja, finance, zavarovalništvo, nepremičnine itd. tvorijo storitveni sektor. Oskrbovalna podjetja (angl. utilities) se klasificirajo kot storitvena zaradi neotipljivosti njihovih ponudb (Walsh, Dinnie, & Wiedmann, 2006, str. 413). 1.4 Proizvodnja in poraba zemeljskega plina 1.4.1 Svet V svetovnem merilu je zemeljski plin v letu 2013 predstavljal 21,4 % v strukturi porabe primarne energije med vsemi energenti (International Energy Agency, 2015, str. 6). V letu 2012 so Združene države Amerike (v nadaljevanju ZDA) s proizvodnjo zemeljskega plina na nekonvencionalen način iz skrilavcev Rusiji prevzele vodstvo v proizvodnji zemeljskega plina. Poraba zemeljskega plina narašča predvsem v državah, ki niso članice Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (angl. Organisation for Economic Cooperation and Development, v nadaljevanju: OECD). To gre pripisati Kitajski, ki se po svetovni porabi uvršča takoj za Iranom na četrto mesto in predstavlja 40 % porabe zemeljskega plina med nečlanicami OECD. Na prvih dveh mestih sta ZDA in Rusija, ki skupno porabita več kot tretjino celotne svetovne proizvodnje zemeljskega plina. Največje dokazane zaloge zemeljskega plina se nahajajo v Iranu, in sicer znašajo 33.600 mia Sm 3, sledi Rusija z 32.900 mia Sm 3 in Katar s 25.100 mia Sm 3 zemeljskega plina. ZDA kot največja proizvajalka na svetu so na petem mestu z 8.500 mia Sm 3 zalog. Trenutne skupne svetovne zaloge znašajo 187.300 mia Sm 3, kar bi ob trenutni porabi zadostovalo za nadaljnjih 55,7 let (Geoplin d.o.o., b.l.b). 1.4.2 Evropa Zemeljski plin je v letu 2015 predstavljal 21,3 % vse porabe energije v EU (Eurogas, 2016a, str. 4). Gospodinjstva v strukturi končne porabe zemeljskega plina predstavljajo 41 %, industrija pa 33 % (Eurogas, 2016a, str. 5). V letu 2015 se je poraba zemeljskega plina v EU po prvih ocenah prvič po štirih letih povečala, in sicer za okoli 4,1 % in tako dosegla 4

426,3 mia Sm 3 (Eurogas, 2016b). Najvišjo rast porabe sta zabeležili Slovenija (22,5 %) in Portugalska (11,7 %). Ocena porabe zemeljskega plina posameznih držav članic EU v letu 2015 je razvidna iz Slike 1. Slika 1: Ocena porabe zemeljskega plina posameznih članic EU v letu 2015 v mia Sm 3 Velika Britanija; 71,8 Bulgarija; 2,6 Avstrija; 8,2 Belgija; 16,5 Češka republika; 7,5 Danska; 2,7 Estonija; 0,5 Finska; 2,7 Francija; 41,6 Švedska; 0,8 Španija; 29,2 Grčija; 3,2 Hrvaška; 2,6 Irska; 4,5 Slovenija; 0,8 Slovaška; 4,6 Romunija; 11,3 Portugalska; 4,7 Italija; 66,2 Polska; 16,5 Nizozemska; 34,2 Latvija; 1,3 Litva; 2,5 Luksemburg; 0,9 Madžarska; 9,2 Nemčija; 79,9 Vir: Eurogas, Gas demand in EU rises for the first time in four years, according to new Eurogas data, 2016b. Rast porabe v letu 2015 je rezultat več dejavnikov. Največ so k rasti porabe zemeljskega plina prispevale vremenske razmere v letu 2015, ko so se temperature po topli zimi v letu 2014 zopet bolj približale povprečju, ter okrevanje gospodarstva, ki je vodilo v povečanje povpraševanja po plinu s strani industrije. V Veliki Britaniji so nižje cene plina vodile v večjo porabo zemeljskega plina za proizvodnjo električne energije, medtem ko se je v nekaterih državah poraba zemeljskega plina v ta namen zaradi nadaljnje nizke cene premoga zmanjšala. Hkrati pa proizvodnja zemeljskega plina v EU upada. V letu 2015 je znašala 140 mia Sm 3, do leta 2035 naj bi se postopoma zmanjšala na 55 do 90 mia Sm 3. Glede na močno javno nasprotovanje razvoju na področju pridobivanja plina iz skrilavcev, se zdi nižja ocena verjetnejša (Vučina, 2016). Mednarodna agencija za energijo (angl. International Energy Agency) napoveduje, da bo povpraševanje po zemeljskem plinu v EU do leta 2035 doseglo 550 mia Sm 3. Rast sovpada tudi s povečanjem uvoza UZP, kar kaže na nadaljnjo diverzifikacijo oskrbe z zemeljskim plinom. EU je največja uvoznica zemeljskega plina na svetu, uvoz zemeljskega plina v EU bi do leta 2035 lahko dosegel 450 mia Sm 3. To lahko predstavljalo velik izziv za EU, saj 5

predvsem z vidika stroškovne primerljivosti nima na razpolago niti enega vira plina, ki bi predstavljal zanesljivo alternativo dobavi ruskega plina (Volarič, 2016). 1.4.3 Slovenija Začetek oskrbe s plinom predstavlja 09.11.1861, ko je bila na ljubljanskih ulicah prvič prižgana plinska svetilka (Geoplin d.o.o., 2008, str. 2). 1922 se prične plin uporabljati v gospodinjstvih, obrti in industriji. Do izgradnje plinovodnega omrežja se je v mestih Ljubljana, Celje in Maribor uporabljal mestni plin (Energetika Ljubljana d.o.o., b.l.a). Oskrba z zemeljskim plinom sega v leto 1974, ko je bil podpisan sporazum o združevanju sredstev za realizacijo programa plinifikacije Slovenije ter sklenjena prva pogodba o dobavi ruskega zemeljskega plina (Geoplin, 2008, str. 2). Leta 1978 je bilo zgrajeno plinovodno omrežje za oskrbo prvih odjemalcev v Sloveniji in za transport na Hrvaško. Leto kasneje Ljubljana prvič dobi zemeljski plin. Leta 1985 je podpisana pogodba s Sonatrachom za dobavo zemeljskega plina iz Alžirije, ki se prične leta 1992 (Geoplin, 2008, str. 2). V letu 2000 Slovenija prvič porabi več kot 1 mia Sm 3 zemeljskega plina. Večji mejnik v oskrbi z zemeljskim plinom se je zgodil leta 2004, ko se je z vstopom v EU začel postopek liberalizacije slovenskega trga z zemeljskim plinom. 1. julija 2007 se trg z zemeljskim plinom v Sloveniji popolnoma odpre. Danes je na trgu z zemeljskim plinom aktivnih 19 dobaviteljev zemeljskega plina, za distribucijo zemeljskega plina skrbi 15 operaterjev distribucijskega sistema, priključitev na zemeljski plin pa je izvedljiva v 79 slovenskih občinah, ki imajo delujoče plinovodno omrežje. Slovenski trg z zemeljskim plinom sodi z letnim obsegom porabe 761 milijonov (v nadaljevanju mio) Sm 3 v letu 2014 (828 mio Sm 3 v letu 2015) med manjše v Evropi. Ocena deleža zemeljskega plina v porabljeni primarni energiji za leto 2014 znaša 9,4 % ter v strukturi porabe končne energije 10,6 % (Ministrstvo za infrastrukturo RS, 2015, str. 15). Gospodinjstva so v letu 2014 porabila 22 % zemeljskega plina, razpoložljivega za končno porabo (Ministrstvo za infrastrukturo RS, 2015, str. 24). Za zemeljski plin je značilno, da dejanska letna poraba pogosto odstopa od načrtovane. Nekateri večji industrijski odjemalci lahko hitro preidejo na cenovno ugodnejši alternativni energetski vir. Tudi porabe zemeljskega plina za ogrevanje objektov pri stanovanjskih in poslovnih odjemalcih ni mogoče natančno napovedati, ker je odvisna od vremenskih razmer (Ministrstvo za infrastrukturo RS, 2015, str. 24). Ker je zemeljski plin vsestransko uporaben in najčistejše fosilno gorivo z najmanjšo emisijo CO 2 pri zgorevanju, se imenuje tudi»zeleno gorivo«ali»gorivo prihodnosti«(plinarna Maribor, b.l.b). Kot tak ima pomembno vlogo pri zagotavljanju okoljskega trajnostnega razvoja in je zato vključen v strateške podnebne ter energetske razvojne programe na vseh ravneh, od lokalnih do meddržavnih. Širitev uporabe zemeljskega plina, nadomeščanje okolju škodljivih konvencionalnih energentov z zemeljskim plinom ter raba zemeljskega plina v prometu pripomore k zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov. 6

Nacionalni energetski program (v nadaljevanju NEP) je dokument, s katerim država določa dolgoročne usmeritve energetike in predvideva ukrepe za njeno izvajanje. NEP se praviloma obnavlja vsakih pet let. V pripravi je sprejetje Energetskega koncepta Slovenije, ki izhaja iz potrebe po trajnostnem razvoju in temelji na treh stebrih, okoljski sprejemljivosti in zanesljivosti oskrbe konkurenčnosti energetike. Glavni cilj predloga Energetskega koncepta Slovenije je, glede na raven iz leta 1990, zmanjšanje toplogrednih plinov za 40 % do leta 2035 ter za 80 % do leta 2055. Pri doseganju teh podnebnoenergetskih ciljev je vloga oskrbe z zemeljskim plinom pomembna. V kolikor bi premog nadomestili z zemeljskim plinom, bi lahko zadostili ciljem na področju emisij, ki si jih je zastavila EU, hkrati pa bi dosegli 60 % več razpoložljive energije zaradi večjih izkoristkov. V gospodinjstvih bi že samo z zamenjavo kotlov na kurilno olje s kotli na plin znižali emisije za 43 % ter dosegli 23 % prihranek energije. S sodobnimi plinskimi tehnologijami, kot so na primer toplotne črpalke s pogonom na zemeljski plin, so ti rezultati še boljši. Ob tem je mogoče v razpoložljivo plinovodno omrežje injicirati tudi obnovljive pline, kot je na primer biometan (Bahun, 2015). Biometan poleg ugodnega vpliva na zmanjšanje emisij CO 2 tudi do 97 % sočasno spodbuja gospodarno ravnanje z organskimi odpadki. V prometu bi z uporabo stisnjenega zemeljskega plina lahko dosegli do 25 % znižanje emisij CO 2 (Vučina, 2016). 2 DEREGULACIJA TRGA Z ZEMELJSKIM PLINOM 2.1 Notranji energetski trg EU EU je težnjo po svobodnem pretoku blaga in storitev zasledovala tudi na področju energetike. Oblikovanje enotnega trga je glavna prioriteta EU na področju energetske politike že od konca 80-ih let prejšnjega stoletja. Cilj dobro delujočega notranjega trga z zemeljskim plinom je vzpostavitev konkurenčnih razmer, kar bi po eni strani, preko zmanjšanja obratovalnih stroškov, pripomoglo h krepitvi konkurenčne sposobnosti gospodarstva v EU ter oprijemljive koristi za evropske potrošnike v obliki večje izbire ter konkurenčnejših cen na drugi strani. EU je z namenom uskladitve in liberalizacije notranjega energetskega trga EU v obdobju od 1996 do 2009 sprejela več t.i. energetskih zakonodajnih svežnjev. Postopna liberalizacija trga z zemeljskim plinom v EU se je pričela v letu 2000. Sprva so bile uredbe in direktive usmerjene v zagotovitev konkurenčnega okolja. Osnovnemu cilju se v procesu vzpostavljanja učinkovitega notranjega trga pridružijo še podnebni cilji ter zanesljivost oskrbe. 2.1.1 Spodbujanje konkurenčnosti na notranjem trgu z zemeljskim plinom Prvi zakonodajni sveženj uredb ter direktiv EU, med katerimi je najbolj pomembna Direktiva 98/30/ES o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom (Ur.l. EU, L 204/1998, v nadaljevanju prva plinska direktiva), je določal splošna pravila notranjega trga zemeljskega plina. Zahteva direktive je bila skrb za transparenten in nediskriminacijski dostop do omrežij. Zaradi lažjega prehoda na popolnoma odprt trg z zemeljskim plinom, je 7

bilo predvideno postopno odpiranje trga z zemeljskim plinom. Direktiva zato manjšim odjemalcem ni omogočala proste izbire dobavitelja. Nadaljnje odpiranje trga prinaša sprejem drugega zakonodajnega svežnja v letu 2003, ki ga označuje Direktiva 2003/55/ES o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in o razveljavitvi Direktive 98/30/ES (Ur.l. EU, L 176/2003, v nadaljevanju druga plinska direktiva). Direktiva je novim dobaviteljem plina omogočila vstop na trg držav članic ter prosto izbiro dobavitelja za vse odjemalce, razen gospodinjskih, od 01.07.2004, ter popolno odprtje trga za vse odjemalce s 01.01.2007. Poleg tega je direktiva zahtevala pravno ločitev dejavnosti sistemskih operaterjev prenosnega in distribucijskih omrežij od drugih dejavnosti, ki niso povezane s prenosom oziroma distribucijo zemeljskega plina (Agencija za energijo, 2004, str. 53). Sprva so bile dejavnosti pri odpiranju in razvoju trgov z energijo usmerjene predvsem na delovanje veleprodajnih trgov. Oktobra 2008 je začel delovati Državljanski forum za energijo v Londonu, ki obravnava razvoj maloprodajnega trga in položaj odjemalcev na njem. Varstvo pravic odjemalcev je pomemben element tretjega zakonodajnega svežnja (Agencija za energijo, 2009, str. 5). Aprila 2009 je bil z namenom nadaljnje liberalizacije notranjega trga sprejet tretji zakonodajni sveženj uredb in direktiv. Direktiva 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13.07.2009 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in o razveljavitvi Direktive 2003/55/ES (Ur.l. EU, L 211/2009, v nadaljevanju tretja plinska direktiva) je pomembna predvsem zaradi določil, ki se nanašajo na lastniško ločevanje med operaterjem prenosnega plinovodnega omrežja in dobaviteljem zemeljskega plina ter zaradi zagotavljanja učinkovitejšega regulativnega nadzora, ki ga izvajajo povsem neodvisni nacionalni energetski regulatorji, krepitve varstva odjemalcev in zagotavljanja varstva ranljivim odjemalcem zemeljskega plina. 2.1.2 Zanesljivost oskrbe na notranjem trgu z zemeljskim plinom Pogoj za konkurenčno gospodarstvo je tudi zagotavljanje zanesljivosti oskrbe z zemeljskim plinom, visoka raven varstva odjemalcev, usklajeno dolgoročno načrtovanje ter primerna raven medsebojne povezanosti transportnih omrežij in proizvodnih zmogljivosti. K zavedanju o pomembnosti zanesljivosti oskrbe z zemeljskim plinom je pripomogla omejitev dobave zemeljskega plina iz Rusije v začetku januarja 2006. Dogodek je razkril ranljivost evropskega gospodarstva zaradi velike odvisnosti od uvoza ruskega zemeljskega plina (Agencija za energijo, 2007, str. 11). Pomembno fazo pri uresničevanju enotnega evropskega energetskega trga je pomenil sprejem Direktive o zanesljivi oskrbi z zemeljskim plinom 2004/67/EC (Ur.l. EU, L 127/2004). Jeseni leta 2005 je začela veljati še Uredba Evropskega parlamenta in Sveta 1775/2005 o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina (Ur.l. EU, L 289/2005), katere namen je bilo oblikovanje nediskriminacijskih pravil o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina ob upoštevanju posebnosti nacionalnih in 8

regionalnih trgov, temeljni cilj pa zagotoviti pravilno in pregledno delovanje notranjega trga z zemeljskim plinom. Uredba se je začela uporabljati 01.07.2006. Leto 2009 so področje oskrbe zemeljskim plinom najbolj zaznamovale posledice svetovne gospodarske krize. Tudi Slovenija, kot mnoge države EU, je bila v januarju 2009 soočena s plinsko krizo, ki je nastala kot posledica spora med Rusijo in Ukrajino o dobavi zemeljskega plina (Agencija za energijo, 2010, str. 81). Posledično je bila sprejeta Uredba EU št. 994/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom in o razveljavitvi Direktive Sveta 2004/67/ES (Ur. l. EU, L 295/2010), ki je začela veljati v decembru 2010. Namen je vzpostavitev novih pravil, ki krepijo preventivne mehanizme ter mehanizme za ukrepanje v kriznih razmerah in s tem izboljšanje razmer na področju zagotavljanja zanesljive oskrbe z zemeljskim plinom (Energetska politika: splošna načela, 2016). 2.1.3 Okoljski in podnebni cilji na notranjem trgu z zemeljskim plinom Mejnik v razvoju trga z zemeljskim plinom v EU pomeni povezavo podnebne in energetske politike, ki jo je Evropski svet sprejel marca 2007 in do leta 2020 predvideva uresničitev treh ciljev, in sicer najmanj 20 % zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v primerjavi z letom 1990, povečanje deleža obnovljivih virov v porabi energije na 20 % in 20 % izboljšanje energetske učinkovitosti (Energetska politika: splošna načela, 2016). Evropski svet je že oktobra 2014 sprejel podnebno-energetske cilje za uresničitev po letu 2020 do leta 2030. Le-ti predvidevajo dodatno 20 % zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v primerjavi z letom 1990, povečanje deleža obnovljivih virov v porabi energije na 27 %, 27 % izboljšanje energetske učinkovitosti (Okvir podnebne in energetske politike do leta 2030, 2015). 2.2 Proces liberalizacije trga z zemeljskim plinom v Sloveniji Proces odpiranja slovenskega energetskega trga se je pričel v letu 2001, najprej na področju elektroenergetike, in sicer preko implementacije energetskih svežnjev v slovenski pravni red. V nadaljevanju je opisan proces liberalizacije trga z zemeljskim plinom v Sloveniji. 2.2.1 Implementacija prvega energetskega svežnja v slovenski pravni red Septembra 1999 sprejet Energetski zakon (Ur.l. RS, št 79/99, v nadaljevanju EZ) je pomenil pomemben korak pri usklajevanju slovenske zakonodaje z zakonodajo EU na področju energetike in je usklajen s prvo plinsko direktivo, ki je bila podlaga za postopno liberalizacijo trga zemeljskega plina v EU. EZ je omogočal konkurenčnost na trgih z energijo, obenem pa zahteval izvajanje učinkovitega nadzora nad oskrbo z energijo. Tako so bili vzpostavljeni potrebni temelji za začetek procesa vzpostavljanja in odpiranja energetskega trga (Agencija za energijo, 2002, str. 9). 9

Prehodna obdobja za odpiranje trga z zemeljskim plinom, določena v EZ iz leta 1999, so bila daljša kot pri trgu z električno energijo. Prenos zemeljskega plina in upravljanje prenosnega omrežja je do začetka odpiranja trga izvajalo podjetje Geoplin d.o.o. To podjetje je bilo hkrati edini dobavitelj zemeljskega plina, ki je oskrbovalo industrijske odjemalce na prenosnem omrežju in distribucijska podjetja z zemeljskim plinom, in to skoraj izključno iz uvoza (99,5 %). Delno odpiranje trga z zemeljskim plinom se je pričelo v letu 2003. Od 01.01.2003 so odjemalci, ki so na leto odjemali več kot 25 mio Sm 3 zemeljskega plina na enem odjemnem mestu, in proizvajalci električne energije iz zemeljskega plina imeli status upravičenega odjemalca s pravico do izbire dobavitelja. Dobava zemeljskega plina je bila tako ločena od transporta zemeljskega plina po prenosnem omrežju, a so si morali pri tem sami zagotoviti tudi prenos plina do svojih odjemnih mest. Trg zemeljskega plina in s tem dostop do plinskega omrežja se je odprl po načelu dostopa na podlagi pogajanj. Čeprav bi kot upravičeni odjemalci lahko menjali dobavitelja, so se distribucijska podjetja v letu 2003 odločila, da jim Geoplin d.o.o. še naprej dobavlja zemeljski plin pod enakimi pogoji kot tarifnim odjemalcem (Agencija za energijo, 2004, str. 58). Stopnja odprtosti trga je z delnim odprtjem znašala 50 % (Agencija za energijo, 2004, str. 53). Pravne osebe, ki so opravljale več kot eno energetsko dejavnost na področju oskrbe z zemeljskim plinom ali so poleg energetske dejavnosti opravljale še drugo dejavnost, so morala zaradi zagotavljanja transparentnosti delovanja podjetij na trgu pripraviti ločene računovodske izkaze. 2.2.2 Implementacija drugega energetskega svežnja v slovenski pravni red Novela EZ v letu 2004 je v slovenski pravni red prenesla drugo plinsko direktivo iz leta 2003. Od 01.07.2004 je bil trg z zemeljskim plinom sproščen do stopnje, ko so upravičeni odjemalci vsi, razen gospodinjskih odjemalcev. S tem se je stopnja odprtosti povečala na 90 %. Kljub temu je bila stopnja konkurenčnosti na trgu z zemeljskim plinom omejena s koncentracijo na trgu, ki je bila posledica obstoja dolgoročnih pogodb za dobavo zemeljskega plina. Vpliv teh pogodb naj bi bil omejen, saj se je večina teh pogodb iztekla leta 2007. Kljub dejanski možnosti menjave dobavitelja na prenosnem omrežju ob izteku teh pogodb, je velika večina odjemalcev zemeljskega plina na prenosnem omrežju ponovno sklenila dobavne pogodbe z Geoplin d.o.o. za prihodnjih pet oziroma deset let. V začetku leta 2005 je sistemski operater prenosnega omrežja Geoplin plinovodi d.o.o. začel delovati v ločeni pravni osebi. Na distribucijski ravni so bili v septembru 2005 sprejeti akti, ki so omogočali obračun omrežnine po enotni metodologiji, s čimer so bili izpolnjeni pogoji za menjavo dobaviteljev ter preglednost cen tudi na distribucijski ravni. To je bila podlaga za ločeno izkazovanje omrežnine in cene zemeljskega plina ter prosto določanje tistega dela cene zemeljskega plina, ki pomeni blago. 01.07.2007 se je trg z zemeljskim plinom popolnoma odprl. Do menjave dobavitelja so bili upravičeni tudi gospodinjski odjemalci. Prve menjave dobavitelja so bile izvedene z januarjem 2008, spreminjati se je začela struktura dolgoročnih in kratkoročnih pogodb za 10

uvoz zemeljskega plina, vendar trg za gospodinjske odjemalce ni zaživel. V letu 2013 se je spremenil način obračunavanja omrežnine. Z metodo vstopno-izstopnih točk smo se poenotili z drugimi državami EU. 2.2.3 Implementacija tretjega energetskega svežnja v slovenski pravni red Zahteve EU, povezane s tretjim zakonodajnim svežnjem notranjega trga z energijo, so bile implementirane v slovenski pravni red s sprejemom novega EZ (Ur.l. RS, št. 17/14, 81/15 popr., v nadaljevanju EZ-1). 2.3 Pravna ureditev delovanja trga z zemeljskim plinom Temeljni cilj energetske politike je zagotavljanje pogojev za varno, zanesljivo oskrbo ter okoljsko trajnostno oskrbo odjemalcev z energijo ter energetskimi storitvami po tržnih načelih. Za izvrševanje energetske politike skrbijo sprejeti zakonski in podzakonski akti. V nadaljevanju je predstavitev tistih pravnih virov s področja dejavnosti oskrbe z zemeljskim plinom, ki urejajo na dejavnost dobave zemeljskega plina s poudarkom na gospodinjskih odjemalcih. 2.3.1 Energetski zakon (EZ-1) Novi EZ-1 je začel veljati 22.03.2014. Namen zakona je zagotoviti konkurenčno, varno, zanesljivo in dostopno oskrbo z energijo in energetskimi storitvami ob upoštevanju načel trajnostnega razvoja. Določbe EZ-1 se uporabljajo za podjetja plinskega gospodarstva in odjemalce zemeljskega plina. Energetske dejavnosti, ki jih opravljajo podjetja na področju plinskega gospodarstva, obsegajo: pridobivanje zemeljskega plina, dejavnost operaterja prenosnega sistema zemeljskega plina, dejavnost operaterja distribucijskega sistema (v nadaljevanju ODS) zemeljskega plina, dobavo zemeljskega plina, dejavnost operaterja skladišča zemeljskega plina, dejavnost operaterja terminala za UZP. Določbe tega zakona se uporabljajo tudi za bioplin ali druge vrste plinov, če jih je tehnično mogoče varno dodajati v sistem zemeljskega plina in jih prek njega prenašati. Na področju zemeljskega plina je EZ-1 uvedel visoke standarde za zaščito odjemalcev. Menjava dobavitelja zemeljskega plina je mogoča v 21 dneh ter brez pogodbene kazni tudi pred iztekom obdobja, za katero je bila pogodba o dobavi zemeljskega plina (v nadaljevanju pogodba o dobavi) sklenjena, če je od sklenitve pogodbe o dobavi minilo že eno leto. Uvedena je zaščita ranljivih odjemalcev, kar pomeni, da do odklopa ranljivih odjemalcev ne more priti, v kolikor gre za okoliščine, ki ogrožajo življenje ali zdravje. Agencija mora v skladu z 171. členom EZ-1 gospodinjskim odjemalcem na enem mestu v skupni kontaktni točki omogočiti dostop do informacij glede njihovih pravic, veljavnih predpisov in splošnih aktov za izvrševanje javnih pooblastil in metod obravnave pritožb iz 175. člena tega zakona, dobavitelji pa morajo posredovati potrebne podatke. V skladu s 175. členom EZ-1 mora dobavitelj gospodinjskim odjemalcem zemeljskega plina zagotoviti pregleden, enostaven in brezplačen postopek za obravnavo pritožb 11

odjemalcev v zvezi z dobavo plina. V ta namen dobavitelj sam ali skupaj z drugimi dobavitelji v okviru združenja imenuje neodvisno in nepristransko osebo ali več oseb, odgovornih za odločanje o pritožbah, na katere gospodinjski odjemalec naslovi pritožbo v zvezi z domnevnimi kršitvami dobavitelja pri izvajanju pogodbe o dobavi. 2.3.2 Uredba o delovanju trga z zemeljskim plinom Najpomembnejši podzakonski akt, ki ureja področje dobave zemeljskega plina je Uredba o delovanju trga z zemeljskim plinom (Ur.l. RS, št. 95/07, 7/14 EZ-1, v nadaljevanju Uredba). Uredba podrobneje ureja in razčlenjuje delovanje trga z zemeljskim plinom, obračunavanje odstopanj prevzema in predaje zemeljskega plina, zamenjavo dobavitelja in kazenske določbe za kršitve določb te uredbe. Uredba naj bi zagotavljala učinkovito, pregledno in nepristransko delovanje trga z zemeljskim plinom (Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, 2007). Ker je bilo od uveljavitve uredbe tako na nivoju EU kot v Sloveniji sprejetih več predpisov, ki so posredno vplivali na delovanje trga z zemeljskim plinom, je v pripravi nova uredba. 2.3.3 Pravna ureditev razmerja med dobaviteljem ter odjemalcem zemeljskega plina Pogodbeno razmerje med dobaviteljem ter odjemalcem zemeljskega plina urejajo splošni pogodbeni pogoji (v nadaljevanju SPP) ter pogodba o dobavi. 2.3.3.1 Splošni pogodbeni pogoji Dobavitelji zemeljskega plina sprejmejo SPP, ki opredeljujejo pogoje dobave in odjema zemeljskega plina ter pravice in obveznosti odjemalca in dobavitelja zemeljskega plina. SPP so enotni za vse odjemalce in so sestavni del vsake posamezne pogodbe o dobavi. 172. člen EZ-1 določa, da morajo biti SPP pravični in znani vnaprej. Dobavitelj je dolžan SPP gospodinjskemu odjemalcu zagotoviti pred sklenitvijo pogodbe o dobavi. To velja tudi v primeru sklepanja pogodb preko posrednikov. SPP morajo biti pregledni, objavljeni v jasnem in razumljivem jeziku ter ne smejo vsebovati nepogodbenih ovir za uveljavljanje pravic odjemalcev, na primer preobsežno pogodbeno dokumentacijo 2.3.3.2 Pogodba o dobavi zemeljskega plina Gospodinjski odjemalec sklene pogodbo o dobavi z dobaviteljem, ki ga prosto izbere. V pogodbi, ki je za gospodinjske odjemalce navadno tipska, so lahko opredeljene posebnosti, ki se nanašajo na posameznega sklenitelja pogodbe. EZ-1 v svojem 172. členu opredeli nujno vsebino pogodbe med gospodinjskim odjemalcem oziroma malim poslovnim odjemalcem (v nadaljevanju MPO) in dobaviteljem zemeljskega plina. Pogodba o dobavi mora med drugim vsebovati tudi informacije o pravicah gospodinjskega odjemalca, vključno z obravnavanjem pritožb v zvezi z dobavo zemeljskega plina ter dogovore o nadomestilu in povračilu, če raven kakovosti storitev iz pogodbe o dobavi ni dosežena 12

(Agencija za energijo, 2015, str. 118). Če gospodinjski odjemalec zaradi menjave dobavitelja odstopi od pogodbe do dobavi najmanj eno leto po sklenitvi pogodbe, lahko odstopi brez odpovednega roka. Kadar pa odstopi od pogodbe od dobave prej kot eno leto po njeni sklenitvi, nosi posledice, ki so v pogodbi določene za predčasni odstop (Agencija za energijo, 2015, str. 119). 3 UDELEŽENCI NA SLOVENSKEM TRGU Z ZEMELJSKIM PLINOM Na trgu z zemeljskim plinom nastopa več udeležencev, katerih vloge se med seboj bistveno razlikujejo in prepletajo (Slika 2). Slika 2: Udeleženci na trgu z zemeljskim plinom Legenda: Z. P. zemeljski plin, G. O. gospodinjski odjemalci, P. P. poslovni odjemalci, I. industrijski odjemalci. Udeleženci na trgu lahko opravljajo tržno ali regulirano dejavnost. Proizvodnja, trgovanje, skladiščenje ter dobava zemeljskega plina so tržne dejavnosti. Isti udeleženec lahko v primeru vertikalne integracije opravlja več tržnih dejavnosti. Prenos in distribucija sta regulirani oziroma netržni dejavnosti. Finančni ter fizični tok zemeljskega plina se razlikujeta. Končni odjemalec plača celoten znesek za oskrbo z zemeljskim plinom, ki 13

vključuje tako distribucijo kot dobavo (prenos je del cene za dobavo) dobavitelju na maloprodajnem trgu (maloprodajalcu) zemeljskega plina. Dobavitelj na maloprodajnem trgu strošek za distribucijo odvede ODS, del cene za dobavo odvede operaterju prenosnega omrežja, stroške nabavne cene zemeljskega plina plača nabavnemu viru, ki so lahko ali proizvajalec ali mednarodne borze ali veleprodajalec. Končni odjemalec, ki na istem odjemnem mestu letno odjema več kot 2 mio Sm 3 zemeljskega plina, lahko sklene več odprtih pogodb 1 z več dobavitelji. Agencija za energijo skrbi za pravilno delovanje trga z zemeljskim plinom in zagotavljanje pravic odjemalcem. 3.1 Regulator energetskega trga Za nadzor nad delovanjem trga z električno energijo in zemeljskim plinom je bila z EZ iz leta 1999 ustanovljena Agencija za energijo RS, ki je začela redno delovati januarja 2001. Poslanstvo nacionalnega energetskega regulatorja je zagotavljanje preglednosti, nepristranskosti in enakopravnega položaja vseh udeležencev energetskih trgov. Z EZ-1 je Agencija za energijo pridobila večje pristojnosti. Naloge nadzora, ki so bile prej omejene na nadzor reguliranih dejavnosti, so se razširile na celovit nadzor tržnih dejavnosti na trgu z zemeljskim plinom (Agencija za energijo, b.l.c). Za pravilno delovanje enotnega evropskega trga električne energije in plina skrbi ACER s sedežem v Ljubljani. Nacionalnim regulativnim organom pomaga pri izvajanju njihovih nalog na evropski ravni. V kolikor je potrebno, tudi koordinira njihovo delo (Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev, b.l.). ACER med drugim spremlja tudi notranje trge električne energije in zemeljskega plina ter poroča o svojih ugotovitvah. 3.2 Nabavni viri ter uvoz zemeljskega plina Nabavni vir zemeljskega plina je lahko proizvajalec zemeljskega plina, mednarodna borza ali pa trgovec na veleprodajnem trgu. Slovenija je popolnoma odvisna od uvoza zemeljskega plina. Ugodna geografska lega Sloveniji zagotavlja razpoložljiv dostop do virov zemeljskega plina v Severni Afriki, Rusiji in osrednji Aziji. Poleg tega ima največji slovenski dobavitelj zemeljskega plina Geoplin d.o.o. v Avstriji ter na Hrvaškem zakupljena podzemna skladišča, s katerimi zagotavlja uravnavanje povpraševanja odjemalcev in ponudbe proizvajalcev zemeljskega plina. Skladišča omogočajo tudi večjo zanesljivost oskrbe v primeru omejitev dobav zemeljskega plina iz tujine ali posebnih vremenskih razmer (Geoplin d.o.o., b.l.a). 1 Odprta pogodba o dobavi določa pripadnost odjemnega mesta določeni bilančni skupini ali podskupini, Zaprta je pogodba o dobavi, v kateri je količina dobavljenega zemeljskega plina, v relevantnem časovnem obdobju fiksno določena za vsak obračunski interval in za katero se šteje, da je bila v celoti realizirana. 14

Struktura uvoza zemeljskega plina se je v zadnjih letih spremenila. Tradicionalno se je največ zemeljskega plina uvozilo iz Rusije. Delež uvoza iz Alžirije je v zadnjih letih upadal, v letu 2013 pa prenehal. Povečanje konkurence na trgu z zemeljskim plinom je vplivalo na bistveno povečan pomen uvoza iz Avstrije, ki je v letu 2015 znašal okoli 65 % (Agencija za energijo, 2016, str. 102). Gre za zemeljski plin, ki je sicer kupljen v Avstriji v trgovalnem stičišču Baumgarten, a točnega izvora tako kupljenega zemeljskega plina ni možno določiti. Zaradi fizičnih povezav prenosnih poti zemeljskega plina, gre verjetno predvsem za plin iz Rusije. Povečanje odvisnosti od ruskega plina, zaradi spremenjenih virov zemeljskega plina in nabavnih poti, negativno vpliva na razpršenost nabavnih virov (Agencija za energijo, 2014, str. 10). 3.3 Prenos in distribucija zemeljskega plina Operaterja prenosnega in distribucijskega sistema sta odgovorna predvsem za prenos oziroma distribucijo zemeljskega plina, obratovanje, vzdrževanje in razvoj omrežja ter zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti omrežja. 3.3.1 Dejavnost operaterja prenosnega sistema zemeljskega plina Dejavnost operaterja prenosnega sistema izvaja podjetje Plinovodi d.o.o., kot obvezno državno gospodarsko javno službo v samostojni pravni osebi in je v 100 % lasti podjetja Geoplin d.o.o., ki opravlja dejavnost dobave zemeljskega plina. Slovensko prenosno omrežje zemeljskega plina je povezano s prenosnimi omrežji Avstrije, Italije in Hrvaške. Operater prenosnega sistema zemeljskega plina izvaja transport plina na večjih razdaljah od mejnih vstopnih točk v Slovenijo do izstopnih točk posameznih mest in naselij oziroma večjih industrijskih odjemalcev. Na prenosni sistem so priključeni večji industrijski odjemalci in distributerji. 177. člen EZ-1 določa glavne naloge operaterja, ki so med drugim tudi obračunavanje izravnave odstopanj odjema in oddaje zemeljskega plina od napovedi, organiziranje izravnalnega trga zemeljskega plina. V letu 2015 je bilo prenesenih 825 mio Sm 3 zemeljskega plina za potrebe odjemalcev v Sloveniji ter 1.048 mio Sm 3 zemeljskega plina do prenosnih omrežij sosednjih držav. Prekinjen je bil večletni padajoči trend porabe zemeljskega plina, vendar je poraba zemeljskega plina v Sloveniji še vedno za 25 % manjša od največje v času pred finančno-gospodarsko krizo (Agencija za energijo, 2016, str. 79). 3.3.2 Dejavnost operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina Konec leta 2015 je dejavnost ODS kot izbirno lokalno gospodarsko javno službo izvajalo 15 podjetij v 79 slovenskih občinah (Agencija za energijo, 2016, str. 80). Pravna ločitev dejavnosti pri ODS ni zahtevana, saj na posamezni distribucijski sistem ni priključenih več kot 100.000 odjemalcev. Vsi ODS opravljajo tudi tržno dejavnost dobave zemeljskega plina. Pri izvajanju dejavnosti distribucije in dobave zemeljskega plina zadostuje ločeno vodenje računovodskih izkazov za vsako posamezno energetsko dejavnost, kot bi se to od 15