1.2 OBVEZNOSTI DIJAKA NAČIN, OBLIKA PREVERJANJA OBVEZNOSTI IN KRAJ IZDELAVE IZDELKA Seminarske naloge ali daljši esej Domač izdelek Eseja (dva v šolsk

1.2 OBVEZNOSTI DIJAKA NAČIN, OBLIKA PREVERJANJA OBVEZNOSTI IN KRAJ IZDELAVE IZDELKA Seminarske naloge ali daljši esej Domač izdelek Eseja (dva v šolskem letu) - Šolska izdelka Test logika in metodologija Šolski izdelek Ustno preverjanje, Pri pouku Šolski izdelek Ustno preverjanje, pri pouku Šolski izdelek Nastop, ustno, pri pouku Šolski izdelek VSEBINA LASTEN IZBOR AVTORJA IN BESEDILA (Na podlagi predstavljenih naslovov iz spiska fil. Literature) Po izboru en esej z antične filozofije ( Platon ali Aristotel) in Po izboru en esej z novoveške filozofije (Descartes, Nietzsche ali Sartre) enkrat Antična filozofija Sholastična in novoveška ter sodobna filozofija Na podlagi predstavljenih naslovov iz spiska fil. literature ROK ODDAJE GRADIVA IN OPOMBA Prvi teden v decembru v tekočem šolskem letu (izključno) I. esej: Drugi teden januarja v tekočem šolskem letu (izključno) II. esej: prvi teden marca v tekočem šolskem letu (izključno) Tretji teden oktobru v tekočem šolskem letu (izključno) PRVO poletje: na podlagi lastno izbranega datuma (v tekočem šolskem letu: (izključno!) DRUGO poletje: na podlagi lastno izbranega datuma (v tekočem šolskem letu: (izključno!) PRVO IN DRUGO polletje: na podlagi lastno izbranega datuma (v tekočem šolskem letu: (izključno!) 1

10. UČBENIKI, LITERATURA IN GRADIVA ZA DIJAKE: a) Učbenika: Področje: LOGIKA Z METODOLOGIJO: JERMAN, Frane: FILOZOFIJA/ poglavje: Logika in metodologija. DZS,Ljubljana 1992, tudi ostale izdaje. Področje: SPLOŠNIH IN DOLOČENIH FIL. VSEBIN: MIŠČEVIĆ, NENAD. FILOZOFIJA ZA GIMNAZIJE1[1]. CANKARJEVA ZALOŢBA, LJUBLJANA, 2002. b) Filozofska literatura2[2]: DVE IZBRANI BESEDILI IZ SPISKA ZA FILOZOFSKO BRANJE /OBSEG: cca. 30 40 strani ali zaključene vsebine v enakem obsegu/ ŢLAHTIČ, JOŢE. IZBOR FILOZOFSKIH BESEDIL3[3], INTERNO GRADIVO. SVŠGL, 2002, 2004, 2006. c) Slovarji, leksikoni in repetitoriji4[4]: SO NAVEDENI V SPISKU LITERATURE, KI JE RAZPOLOŢLJIV PRI DIJAKU POOBLAŠČENCU V RAZREDU; TUDI V VSAKI ŠOLSKI KNJIŢNICI. d) gradiva predavatelja: RAZNA FILOZOFSKA STROKOVNA LITERATURA, GRADIVA IN INFORMACIJE S ŠTUDIJSKIH SKUPIN, SEMINARSKA GRADIVA SEMINARJA OODDELKA ZA FILOFOFIJO FF V LJUBLJANAI ZA INTERDISCIPLINARNE POVEZAVE USTREZNA LITERATURA, DRUGA FILOZOFSKA LITERATURA V SLOVENSKEM JEZIKU, NAMENJENA DIJAKOM ZA BRANJE IN PISANJE ESEJEV ALI IZDELAVO SEMINARSKE NALOGE TER USTNO NASTOPANJE 1[1] UČBENIK SI DIJAKI PRESKRBIJO SAMI. 2[2] FILOZOFSKA BESEDILA DIJAKI DOBE V ŠOLSKIH ALI SPLOŠNIH KNJIŢNICAH. 3[3] BESEDILO JE USKLAJENO S PRENOVLJENIM UČNIM NAČRTOM PREDMETA, LITERATURA JE USKLAJENA S POTREJENIM, VELJAVNIM UČBENIKOM. 2

NAČRT PODAJANJA FILOZOFSKIH TEM IN NJIHOVA RAZPOREDITEV ČASOVNICA, OPREDELITEV TEM IN OBVEZNOSTI PRI PREDMETU Okvirni datum izvajanja vsebin Prvi sklop: Od 07. 09. do 20. 10.2011 Drugi sklop: Od 25.10 do 20.12. 2011 Teme in vsebine Uvodne vsebine 1. Logika in metodologija 1.1. Razvoj logike 1.2. Stavčna logika, antična stavčna logika, teorija pojmov 1.3. Pojmovanje in definiranje znanosti, temeljni znanstvenometodološki pojmi 1.4. Metode sklepanja 2. Antična grška filozofija 9.4 razumvanj antičnih grških besedil 9.5 Protagora ( relativnost, veliki govor) 9.6 Parmenid (Fragmenti) 9.7 Platon : Drţava, (izbrana poglavja (segmenti)) 9.8 Aristotel: Nikomahova etika, (izbrana poglavja (segmenti)). 9.9 pridobitev predstave o nastajanju zahodne civilizacije, mišljenja, kulture, znanosti, prava ipd. Ustno preverjanje, pisanje ali oddaja naloge Test logika Od 18. 22. 10. 2011 Ustni nastopi iz vsebin antične filozofije in sholastike potekajo od začetka novembra 2011 do konca februarja 2012 3

Tretji sklop: od 20.12. 2011 do 14. 01. 2012 Oddaja seminarske naloge ali obseţnega eseja SE OPRAVI OSEBNO IN PRI REDNI URI, zakasnele izdelke lahko oddajo dijaki koncem marca 2011. 3. Filozofije religij, evropska srednjeveška sholastika in renesančna filozofija 3.1 filozofije religij 3.2 judovstvo, 3.3 arabska filozofija in islam, 3.4 kitajska filozofija, konfucionizem, taoizem 3.5 Predstavitev pomena sholastike, njen nastanek in vzrast krščanske teologije, luteranstvo, 3.6 Avguštin, Tomaţ Akvinski 3.7 Renesansa, 3.8 G. Bruno in pojmovanje vsolja brezmejnost in 3.9 N. Kopernik, kopernikanski obrat, 3.10 Nastanek evropske renesanse in obravnava nekaterih avtorjev in njihovih pogledov na svet ( Bruno, Mirandola, Luther, razvoj znanosti in evropska renesansa,trubar) POTEKA LE V obdobju od 06. 12. 2011 do 10. 12. 2011 Ustni nastopi iz vsebin antične filozofije in sholastike potekajo od začetka novembra 2009 do konca februarja 2010 4

Od 10.01.2012 do 14.01.2012 Četrti sklop: od 17.01. 2011 do Konca marca 2011 Pisanje prvega eseja iz vsebin antične filozofije 4. Novoveška filozofija, racionalizem, empirizem Descartes Rene: Meditacije, (izbrana poglavja (segmenti)) prepoznavanje duuhovnosti, racionalnosti in dualnosti človeka; Razumevanje trditve: Mislim, toraj sem. (izbrana poglavja (Meditacije, segmenti in primeri iz literature)) Locke, indukcija, pomen človekovih čutil, ratio, vzgoja; Od 11.01.2012 do 14.01.2012 Ustni nastopi iz vsebin Novoveške in sodobne filozofije potekajo od začetka marca 2012 do konca maja 2012 Peti sklop: od od 17.01. 2012 do Konca marca 2012 3. Hume, nastajanje pojmov in njihovo pojmovanje, (izbrani poglavji (segmenti)) 5. Razumevanje Nitzschejevega višjega človeka 9. F. Nietzsche, obravnava besedila: Tako je govoril Zaratustra, 10. Obravnava vsebin: Višjega človeka 11. Obravnava pomena kreposti in vi višjih smotrov, 12. Obravnava izbranih poglavij (segmenti)) Ustni nastopi iz vsebin Novoveške in sodobne filozofije potekajo od začetka marca 2011 do konca maja 2012 5

Šesti sklop: od od 17.01. 2012 do Konca marca 2012 Od 01.03.2012 do 04.03.2012 6. Razumevanje Sartrovega človka in svobode 1. J.P. Sartre, Pojmovanja človekove svobode 2. človekovega večdimenzionalnega eksistiranja in 3. pojmovanja človeka kot odgovornega za lastna ravnanja. izbrana poglavja (segmenti)) Pisanje drugega eseja iz vsebin Novoveške filozofije Ustni nastopi iz vsebin Novoveške in sodobne filozofije potekajo od začetka marca 2011 do konca maja 2011 Od 07.03.2012 Do 11.03.2012 do 11.03.2012 Od 05. 04.2012 do 08.04.2012 Rezervni datum pisanja enega od esejev POTEKA ZA VSE DIJAKE z opravičljivim razlogom (boleze, športni nastop ipd.) Od 04. 04.2012 do 08.04.2012 Od 04. 2012 Do Zaključevanje izboljševanje poteka za in ocen Od 16.05.2012 do 11.06.2012 11.06.2012 6

12. Dijakovo gradivo in navodila za delo pri predmetu filozofija V ŠOLSKEM LETU 2011/2012 Priloga 1 A) ZA VSE DIJAKE VELJAJO PRAVILA OCENJEVANJA SKLADNO S ŠOLSKIM PRAVILNIKOM IN ZAKONOM. B) PRIPOROČLJIVO JE, DA DIJAKI V RAZREDU OBLIKUJEJO DATUMSKI SPISEK PREVERJANJA. PREVERJANJE PREDSTAVLJA VODENJE DIALOGA NA ZASTAVLJENA VPRAŠANJA ALI TRDITVE OBRAVNAVANE VSEBINE (oţje ali širše). C) DIJAKI SE OBVEZNO UDELEŢIJO KONZULTACIJ ZA: 1. PRIPRAVE SEMINARSKIH NALOG IN IN 2. IZVEDBO USTNEGA NASTOPA; ZA UDELEŢBO NA KONZULTACIJI PREJMEJO UČITELJEV PODPIS. Za obisk priprav sem. Naloge na ocenjevalni list sem. Naloge in za ustni nastop na ocenjevalni list za ustni nastop. D) IZBOLJŠEVANJE OCENE JE ŢELJENO IN PRIPOROČLJIVO OPRAVITI ČIMPREJ (predvidoma v naslednjem srečanju). E) Dijaki vodijo tudi osebno redovalnico pri predmetu. Ta je v tabelarični obliki zapisana na notranji strani začetne platnice zvezka. F) DIJAKI ODDAJO ZA ZBIRANJE OSEBNE DOKUMENTACIJE MAPO. TO Z VSEM GRADIVOM IN IZDELKI PREJMEJO OB ZAKLJUČKU celotne OCENE dela OB KONCU ŠOLSKEGA LETA. G) PRI POUKU dijaki OBVEZNO UPORABLJAJO LASTEN ZVEZEK, FIL. GRADIVA in OSEBNE ZAPISKE. ZVEZEK NOSI NJIHOVO IME IN PRIIMEK. VANJ VLOŢIJO NAVODILA IN JIH UPORABLJAJO. H) VSA ODPRTA VSEBINSKA IN FORMALNA VPRAŠANJA NASLAVLJAJO DIJAKI NA UČITELJA FILOZOFIJE. I) V PRIMERU NERAZUMEVANJA VSEBIN ALI ODPRTIH DILEM DIJAKI TE IZPOSTAVIJO IN JIH SKUPAJ Z UČITELJEM REŠUJEMO V RAZREDU. J) PRISOTNOST DIJAKOV PRI POUKU JE NUJNA, SKLADNA S ŠOLSKIMI PRAVILI, je obvezna. K) INDIVIDUALNE POSEBNOSTI, POSEBNE POTREBE DIJAKOV IN DILEME TER ETIČNA IN PODOBNA VPRAŠANJA REŠUJEMO INDIVIDUALNO IN NA KONZULTACIJAH, LAHKO TUDI V SODELOVANJU S STARŠI ALI V SKUPINI DIJAKOV. Vsebine se morajo nanašati na predmet. L) ZAVEDATI SE VELJA, DA JE FILOZOFIJA TEMELJNA, ZELO SPLOŠNA IN JO JE MOŢNO POVEZOVATI Z MNOGIMI DRUGIMI STROKAMI. 7

M) DIJAKI, KI BODO AKTIVNO SODELOVALI V MEDPREDMETNIH POVEZAVAH (FRANCOŠČINA, ANGLEŠČINA, UMETNOST) PRIPADAJO ZA OPRAVLJENO DELO OCENE. VSE AKTIVNOSTI MORAJO BITI PISNO DOKUMENTIRANE. ZA AKTIVNOSTI IN NJIHOVO TVORNOST SO NUJNE KONZULTACIJE. N) FILOZOFIJA JE TUDI ETIČEN PREDMET. Ravnanje dijaka pri predmetu je sestavni del dela pri predmetu. O) POSAMEZNE ALI ZAKLJUČNE OCENE BODO VPISANE V REDOVALNICO LE OB NAVZOČNOSTI DIJAKA. Če bo dijak na dan vpisovanja ocen manjkal, se oglasi za vpis naslednjič ali zve za oceno, ki bo vpisana v času konzultacije. 12.1 PRIPOMOČKI, LITERATURA TER GRADIVA in SODELOVANJE DIJAKOV S ŠOLSKO KNJIŽNICO P) V šolski knjiţnici prejmejo dijaki in dijakinje navodila za delo pri predmetu; Q) GRADIVO: F. Jerman, Logika z metodologijo (dijaki prejmejo v razredu po en izvod in ga kopirajo) R) Filozofski priročnik (dijaki prevzamejo v septembru v šolski knjiţnici; istega koncem šolskega leta ga vrnejo v knjiţnico, pridobijo potrdilo o vrnitvi in ga predloţijo učitelju filozofije) S) Učbenik: Miščević, Kante, Filozofija za gimnazije (dijaki prevzamejo v šolski knjiţnici ali ga nabavijo sami) T) Druga gradiva za sem. nalogo in ustni nastop (dijaki prevzamejo v šolski knjiţnici ali splošnih knjiţnicah ali naročijo kot medbibliotečno izposojo; iščejo sami!) spiski izbora literatura bon a razpolago v zadnjem tednu meseca septembra. Zvezki: U) ZVEZEK (obvezen; za beleţenje šolske snovi in pisanje domačih vaj; 80 strani) V) MAPA (obvezna; razume se jo kot osebna dokumentacijska mapa, spravljena je v šoli, vanjo zbiramo in vlagamo vsa dijakova gradiva, izdelke in drugo, nastaja med šolskim letom; dijak jo ob zaključeni oceni prejme); W) ESEJSKE DOMAČE NALOGE, so obvezna priprava in predstavljajo sestavni del pisanja eseja; X) SEMINARSKA NALOGA (kot izdelek je obvezna, navodila za izdelavo in kriteriji ocenjevanja sta v pričujočem gradivu;) Y) ŠOLSKA IZDELKA; (dva eseja s spremljajočimi domačimi vajami;) Z) TUDI IZDELANI PLAKATI IPD. 8

BB) OSEBNA REDOVALNICA DIJAKA Priloga 2 Dijak: razred: VSEBINA OCENA PODPIS UČITELJA Test LOGIKA IN METODOLOGIJA POPRAVLJENA OCENA IN PODPIS UČITELJA OPOMBA / ZAZNAMEK SEM. NALOGA PRVO USTNO PREVERJANJE ANTIČNA FIL. SKUPNA OCENA ESEJEV USTNI NASTOP DRUGO USTNO NOVOVEŠKA FIL. SKUPNA zaključena OCENA Redovalnico dijak/inja prilepi na notranjo stran platnice zvezka. Veljajo le ocene s podpisi. Predloţi jo dijak pri vsakem odgovarjanju za ocenu ali vpisu ocene pisne naloge. 9

ČASOVNICA TEM IN OBVEZNOSTI DIJAKOV PRI PREDMETU FILOZOFIJA Priloga 3 Vsebine in sklopi Prvi sklop: 12.2 Teme in vsebine Uvodne vsebine 1. Logika in metodologija 4.1. Pomen filozofije, filozofija in razvoj logike 4.2. Stavčna logika, antična stavčna logika, teorija pojmov 4.3. Pojmovanje in definiranje znanosti, temeljni znanstveno-metodološki pojmi 4.4. Metode sklepanja Ustno preverjanje, pisanje esejev ali oddaja naloga Test logika: od 16. 20. 10. 2011 Drugi sklop: Antična grška filozofija 9.10 Razumevanj antičnih grških besedil, mit, mitologija 9.11 Protagora ( relativnost, veliki govor) 9.12 Parmenid (Fragmenti) 9.13 Platon : Drţava, (izbrana poglavja (segmenti)) 9.14 Aristotel: Nikomahova etika, (izbrana poglavja (segmenti)). 9.15 pridobitev predstave o nastajanju zahodne civilizacije, mišljenja, kulture, znanosti, prava ipd. Ustni nastopi iz vsebin antične filozofije in sholastike potekajo od začetka novembra do konca februarja 10

Oddaja seminarske naloge ali obseţnega eseja SE OPRAVI OSEBNO IN IZKLJUČNO PRI REDNI URI, POTEKA LE V obdobju od 28. 11. 2011 do 2. 12. 2011 Tretji sklop: Od 11.01.2011 Do 14.01. 2011 9. Filozofije religij, evropska srednjeveška sholastika in renesančna filozofija 4 filozofije religij 5 judovstvo, 6 arabska filozofija in islam, 7 kitajska filozofija, konfucionizem, taoizem 8 Predstavitev pomena sholastike, njen nastanek in vzrast krščanske teologije, luteranstvo, 9 Avguštin, Tomaţ Akvinski 10 Renesansa, 11 G. Bruno in pojmovanje vsolja brezmejnost in 12 N. Kopernik, kopernikanski obrat, 13 Nastanek evropske renesanse in obravnava nekaterih avtorjev in njihovih pogledov na svet ( Bruno, Mirandola, Luther, razvoj znanosti in evropska renesansa,trubar) Pisanje vsebin prvega eseja iz antične filozofije poteka Ustni nastopi iz vsebin antične filozofije in sholastike potekajo od začetka novembra 2010 do konca februarja 2011 Od 09.01.2012 do 13.01.2012 11

Četrti sklop: 10. Novoveška filozofija, racionalizem, empirizem 1.Descartes Rene: Meditacije, (izbrana poglavja (segmenti)) 1. prepoznavanje duhovnosti, racionalnosti in dualnosti človeka; 2. Razumevanje trditve: Mislim, toraj sem. 3. (izbrana poglavja (Meditacije, segmenti in primeri iz literature)) 2.Locke, indukcija, pomen človekovih čutil, ratio, vzgoja; Vsi ostali ustni nastopi iz vsebin novoveške in sodobne filozofije potekajo od začetka februarja 2012 do konca maja 2012 Peti sklop: 3.Hume, nastajanje pojmov in njihovo pojmovanje, (izbrani poglavji (segmenti)) 5. Razumevanje Nitzschejevega višjega človeka 1.F. Nietzsche, obravnava besedila: Tako je govoril Zaratustra, Obravnava vsebin: Višjega človeka Obravnava pomena kreposti in vi višjih smotrov, Obravnava izbranih poglavij (segmenti)) Ustni nastopi Šesti sklop: 6. Razumevanje Sartrovega ter Millovega človka in svobode 1. J.P. Sartre, Pojmovanja človekove svobode človekovega več dimenzionalnega eksistiranja in pojmovanja človeka kot odgovornega za lastna ravnanja. izbrana poglavja (segmenti)) 2. J. Stuart Mill, Človekova svoboda in volja Ustni nastopi 12

Od 01.03.2012 do 04.03.2012 Od 05. 04.2012 do 08.04.2012 Od. 04. 2010. Do 11.06.2010 Pisanje drugega eseja iz vsebin Novoveške filozofije poteka Rezervni datum pisanja enega od esejev POTEKA ZA VSE DIJAKE z opravičljivim razlogom (boleze, športni nastop ipd.) Zaključevanje ocen in izboljševanje ocen poteka za dijake in dijakinje: Od 19.03.2012 do 30.03.2012 Od 02. 04.2012 do 07.04.2012 Od 01.05.2012 do 11.06.2012 13

12.3 NAVODILA PISANJA IN OBLIKOVANJE SEMINARSKE NALOGE Priloga 4 (PISNO NAVODILO KOT PRIPOMOČEK ZA IZDELAVO SEMINARSKE NALOGE) POMEMBNO: Seminrsko nalogo razumemo kot lasten strokovni izdelek in miselno ter pisno vajo. Naloga bo dijakom vrnjena, do konca šol. Leta je hranjena v dijakovi mapi in je vpogledna dijakom in staršem. VSEBINA IN SESTAVINE SEMINARSKE NALOGE Vsebina predstavlja: - osrednji del avtorjevega dijakovega/dijakinjinega pisnega izraţanja. - Na podlagi naloge se prepoznamo, smo, kot pravi J.P. Sartre SMO VIDNI IN SMO LASTEN PROJEKT. ZAP. ŠT. SESTA VINE NALOG E 1. 1. POIMENOVANJE SESTAVINE IN POGLAVJA NALOGE NASLOVNA STRAN Prvi vsebinski zaporedni del naloge VSEBINA SESTAVINE Šola, Naslov obravnavanega besedila, Avtor obravnavanega besedila, ZAP. ŠT. STRANI V NALOGI Predstavlja popis vseh poglavij in podpoglavij naloge. Tem morajo biti pripisane tudi strain pagine. OPOMBA Ne predstavlja poglavja, kaţe na piščevo formalno dojemanje besedila in avtorstvo. Lasten naslov naloge, Avtor dijak, razred, Kraj pisanja naloge in datum, Mentor in Poglavja morajo biti klasificirana. KAZALO IZDELAMO ZADNJE! število besed naloge. 14

2. VLOŢIMO TUDI STRANI OCENJEVALNEG A LISTA NALOGE. 3. IZDELAMO IN DODAMO KAZALO Drugi vsebinski zaporedni del naloge. 2. 4. NAPIŠEMO PROLEGOME NO ali UVOD Tretji vsebinski zaporedni del naloge - prvo poglavje; ima naslov; ga določimo sami. Naslovi so jasni, od dvobesednih, do največ pet, (morda še šest besedni). 1. odstavek TEZA, cca. (7-10 vrstic ) vrstic, JE DVODELNA. V njej, prvi odstavek, dijak napove lastno predvidevanje o vsebini; v nadaljevanju in ob zaključku pove doseţeno pričakovanje. odstavek KLJUČNI OBRAVNAVANI POJMI; ti morajo biti zajeti v vsebini (5 do 7 pojmov) odstavek PREDSTAVITEV AVTORJA; (cca. 10 15 vrstic); 15 1 Predstavlja ključno -izhodiščno vsebino. Zapisati jo velja zelo pazljivo, domišljeno/premišlj eno. Prolegomena temelji na štirih delih sestavinah, te tvorijo njeno celoto. V prolegomena najprej zapišemo: tezo, v kateri izraţamo svoje mnenje doxo o besedilu. Ob zaključku izdelave naloge zabeleţimo v istem nadaljevanju zapisane teze,

Nanašajo se na obravnavano vsebino, z njo povemo bistvo, ki ga v nadaljevanju obravnavamo. odstavek Dijak navede METODO lastnega razmišljanja, kot jo je avtor vendar naslednjem odstavku ob lastno spoznanje prepričanje o..., ki ga uskladimo z mnenjem doxo. Opomba: Določilo velja za vso nalogo! uporabljal pri izdelavi naloge. Krato jo avtor opiše, predstavi potek lastnega razmišljanja, ki ga je pri nalogi uporabljal. METODA SE NANAŠA NA VSEBINE METODOLOGIJE IN LOGIKE. 3. 5. JEDRO vsebina pomeni: predstavitev obravnavanega problema razumemo ga kot delno obnavljanje vsebine ali osrednji vsebinski del besedila; je tudi poimenovan, pomeni: ima lasten naslov; ga določi dijak, - smiselno ga izbere in definira. Četrti zaporedni Opredeli tudi deduktivne in induktivne principe mišljenja. Predstavlja vsaj tri sklope obravnavanja brane vsebine. Sklope naslovi po lastni presoji in smiselno, glede na način pisanja in obravnavanao vsebino. Pišemo glavne in podnaslove; Podnaslovimo dele v katerih vsebine obravnavamo v detajlih. Posebej problematične ali pomembne vsebine izpostavimo v posebnih lastnih podpoglavjih. ( 2,5 do največ 3 starni besedila + 1 stran / dve skici; tehnika: svinčnik, barvice, enostavn e tehnike; Obseg do 3 strani: Neglede na obseg, vsebino in njeno zahtevnost dijak predstavi vsaj tri sklope vsebin, ki jih obravnava v nalogi. Razdeli jih na podpoglavja ter odstavke s katerimi rezdeljuje vsebino in probleme. Pomembno: 16

vsebinski del naloge. V obsegu ene strani (ali k besedilu +1 stran) predstavlja izdelava dvoje ponazoritvenih skic. Narišemo jih v osrednjem delu naloge. Te so ročno risane in klasificirane ter podnaslovljene. Z njimi doseţe vizualizacijo besedila, zlasti osrednje vsebine. 4. 6. SKLEP ali zaključek, mnenje Peti zaporedni vsebinski del naloge. V tem delu naloge predstavljamo: 1. lastno mnenje do brane in v jedru predstavljene vsebine, 2. izraţamo lasno percipiranje ali ovrţemo vsebino, 3. izpostavimo argument/e, NAJ MANJ 2,5 DO največ 3 strani! Ta vsebina je nujna, saj kaţe v slikovni podobi vsebino in dijemanje, ki je morda ne znamo popisati ali predstaviti. Zato skico sliko napišemo naslov (sliko podnaslovimo) in jo kratko razloţimo z razlago, morda kratko interpretacijo ali razmislekom. POMEMBNO: 1. LASTNO MNENJE, 2. RAZMIŠLJANJE 3. PISNO PRIPOVEDOVA NJE LASTNEGA MNENJA IN NJEGOVO UTEMELJEVAN 17

VSEBUJE NAJMANJ: dve (2) DO NAJVEČ: dve in pol (2,5) strain. PREDSTAVLJA POGLAVITEN DEL NALOGE. 4. navajamo drugačen pogled na vsebino in spekulativno navajamo istovetno ali dopolnjevano LASTNO sklepanje. JE, 4. ARGUMENTAC IJA, 5. PRIMER, KI GA OBRAVNAVAM O DEDUKTIVNO IN INDUKTIVNO. 6. POSEBEN POMEN VSEGA ZAPISANEGA IN NAVAJANEGA JE SLOVENSKI JEZIK IN NJEGOVA PRAVILNA RABA. 7. VSE NAVEDENO VELJA ZA CELOTNO NALOGO. 5. KAZALO PRILOŢIMO GA KOT drugi zaporedni vsebinski del naloge. Predstavlja popis vseh poglavij in podpoglavij naloge. Tem morajo biti pripisane tudi strain pagine. Poglavja morajo biti 1 ZAVEDATI SE JE, DA SEMINARSKA NALOGA KREPI DIJAKOVO MOČ MIŠLJENJA IN INDIVIDUALN O VSEBINO DOJEMANJA. Kazalo dijak postavi kot drugo poglavje. 18

klasificirana. KAZALO IZDELAMO ZADNJE! TO VSEBUJE: 1. KLASIFIKACIJO 2. NASLOVE GLAVNIH IN PODPOGLAVIJ, TUDI NASLOVE SKIC, LITERATURO; 6. 7. SINTETIČNI MISELNI VZOREC Šesti zaporedni vsebinski del naloge. V njem dijak predstavi zaznan temeljni problem. Dijak ga obravnava slikovno in ga tudi kratko opiše. Miselni vzorec nujno naslovi. 1 3. NAVEDENE STRANI. Izdela se ga ročno, lahko tudi večbarvno. Nikakor ga dijak ne izrezuje s časopisov ali revij. 7. 8. DRUGE PRILOGE IN DOKUMENTACIJA Lastna rokopisna dokumentacija, ki nastaja ob izdelavi naloge. 1 Ta je zloţena in na koncu speta k celotnemu gradivu. Pojmovnik ali - SLOVAR TUJK Sedmi zaporedni vsebinski del naloge. Nastane tako, da se pojmi, ki so navedeni v tezi in drugi, pomeni dodatni pojmi in tujke iz besedila zabeleţijo in kratko razloţijo. Kot vire in literature razumemo: - brano in Pomen pojmovnika je v dojemanju in obravnavanju besedišča ter bogatenju besednega zaklada. obravnavano besedilo, - učbenik in druga pisna tiskana gradiva (knjige, strokovne članke, avtorizirane 19

9. Viri in literatura (Nujno jo je navesti!) Osmi zaporedni vsebinski del naloge. intervjuje, recenzije, analitične strokovne prispevke ipd.), - elektronska gradiva in vire, - zvočno ali slikovno dokumentacijo, - učbenike, fil. priročnike, repetitorije in slovarje tujk ali slovarje; Vire in literaturo uporabljamo kot vsebine sestavine strokovnega dela. Predstavljajo in so nujen predmet seminrskega zapisa in jih v navajanjih, pomeni prepisih v nalogo, citiramo - zabeleţimo. Predstavljajo vsebino usmerjanja in črpanja dopolnitev naloge. 20

12.4 IZGLED / FORMA IN STANDARDI SEMINARSKE NALOGE PRIMER: 1; Priloga 5 Zavedati se je, da je forma sestavina vsebine in ji daje oporo. Tako forma predstavlja del vsebine in predstavlja avtorja na prvi dotip bralca in z njo se avtor besedila predstavi. Pri tem opravilu se zavedajte vsebin, k iste jih spoznali pri predmetu Informatika. Zap. VSEBINA FORMA IN POMEN OPOMBA št. 1. VELIKOST ČRK 12 RAZVIDNOST TIMES NEW ROMAN ALI IN PISAVA VELIKOST ČRK NASLOVNICE ARIAL (Obvezna uporaba pisave s šumniki!!! ) IMEN in PRIIMKOV: 12 2. SKICE IN MISELNI VZOREC NASLOVA IN OBRAVNAVANEGA BESEDILA 20 GLAVNIH NASLOVOV: UPORABLJENE NAJ BODO VSE VELIKE ČRKE: - ZA NASLOV POGLAVJA: VELIKOST: 18 - ZA PODPOGLAVJA: VELIKOST 14; - ZA PODNASLOVE V PODPOGLAVJIH: VELIKOST: 12 - VSE OSTALE MALE ČRKE IN ODEBELJENE IMAJO VELIKOST: 12; Izključno ROČNO, SVINČNIK ALI SUHE BARVICE, TUDI DRUGE RISARSKE ROČNE TEHNIKE IZRAŢANJE: JASNO EKSPRESIVNOST, SINTETIZIRANJE VSEBINE, 21

S SKICO izrazimo vsebino, ki je nismo opisali ali razlagali! PONAZARJANJE DOJEMANJA IN PODAJANJA NEPOPISANE VSEBINE 3. ESTETSKOST NALOGE 4. ŠTEVILO VRSTIC Skice opremimo z naslovom in številko, jih naslovimo in vnesemo v poseben del kazala, strani paginiramo. Dijak lahko izdela tudi več skic. IZRAŢANJE LEPEGA, SPOSOBNOST USTVARJANJA KREATIVNOST; NAJMANJ: STRAN DO NAJVEČ: STRAN 26 VRSTIC NA 28 VRSTIC NA MOŢNOST KREIRANJA LEPEGA, lastnega estetskega dejanja; Predstavlja: NORMA ZAPISA, s tem je določen obseg 5. 6. TIPKOPIS Tako zapišemo CELOTNO BESEDILO, RAZEN OPREME MISELNEGA VZORCA; če nam to tehnika računalniške opreme ne dopušča; DVOSTRANSKA: PREDSTAVLJA NORMO ZAPISA, BERLJIVOST IN JASNOT ZAPISA RAZVIDNOST PORAVNAVA 7. RAZMAK VRSTIC - LEVI ROB: 25 mm, - DESNI ROB: 15 mm 1,5 razmak med vrsticami je obvezen! Opomba: Na računalniku nastavite tabulatorje!!! RAZVIDNOST in morebitno dopolnjevanje 8. BARVA Le ČRNA, večbarvnost ali uporaba svetlih, nečitljivih in neprepoznavnih odtenkov ali barv in listov je nedopustna! SPLOŠNA IN ESTETSKA RAZVIDNOST je zelo priporočljiva!!! 9. JEZIK SLOVENSKI Zaradi jasnosti izraţanja, bogatenja izrazja v maternem jeziku, dograjevanje pojmovnega aparata, poznavanja fil. vsebine v slov. Jeziku in krepitev sposobnosti mišljenja in razumevanja v slov. jeziku. 22

10. NAVAJANJA CITIRANJA 11. NAČINI NAVAJANJA - CITIRANJE IN NJIHOVO OZNAČEVANJE 12. VEZAVA SEMINARSKEGA BESEDILA Skladno s SLOVENSKEM PRAVOPISOM in navodili citiranja. 1. V BESEDILU S ŠTEVILKO V SLEHERNEM PRIMERU NAVAJANJA ALI POVZENMANJA 2. OZNAČEVANJE STRANI PO VIRU NA ISTI STRANI KOT PODPIS 3. OZNAČEVANJE STRANI PO VIRU NA KONCU BESEDILA PO ZAPOREDJU. ENOSTAVNA, s tremi sponkami! Razvidnost pomena fil. mišljenja v lastnem slov. jeziku in dojemanje njegove filozofske moči. Skladno z normami citiranja! TO JE PRIPOROČLJIVO IN NUJNO. KER GRE ZA VAJO NA IZDELKU IN JE NAMENJENO TUDI VADENJU ZA IZDELAVO MATURITETNE SEM. NALOGE, JE OBVEZNO. S TEM SMO POKAZALI LASTNO VSEBINO IN BESEDILA NISMO AVTORSKO ZLORABILI. S SPENJAČEM NA LEVI STRANI BESEDILA 3X (NAMEN: DA GRADIVO NE RAZPADE IN, da OSTANE CELOTA); (Lahko tudi špirala) 23

12.5 PRIPOROČLJIV ORIENTACIJSKI NAČRT IZDELAVE SEMINARSKE NALOGE PRIM. 2; Pril. 6 FAZA IZDEL AVE PRVA DRUGA TRETJA VSEBINA DELA DOLOČITEV ALI IZBOR BESEDILA, 1. samostojno ali v sodelovanju s profesorjem; 2. premislimo o lastniţelji, izrazimo lastno hotenje; SEZNANJANJE Z BESEDILOM 1. SEZNANITEV Z BESEDILOM 2. INDIVIDUALNA IZDELAVA najprej splošnega in kasneje jasnega NAČRTA! PRIPRAVA NA BRANJE 1. nujen je PREGLED BESEDILA IN 2. KONZULTACIJA S PROFESORJEM KONCEPT 3. POSTAVITEV FORME SEM. NALOGE NA RAČUNALNIKU (ta nam olajša delo, saj si z njo opredelimo formalna določila); 4. Ob branju pišemo zapise tudi ročno 5. lahko si ustvarimo bazo gesel, tan am omogoča vsebinsko dojemanje rbanja in pisanja besedila; POMEN ČASA NAJKASNEJE DO KONCA SEPTEMBRA - ČIMPREJ! Nujno!!! KONEC SEPTEMBRA Najkasneje:PRVI TEDEN OKTOBRA (RAZLOG: PRAVOČASNA ODDAJA NALOGE!) OKTOBER Besedilo najprej prelistajmo. Dalje, obseg razporedimo na enote. Te so lahko razdeljene na poglavja ali po straneh. Pri tem ne ustvarjajmo razporeditev prosto po aritmetični delitvi besedila na strain. Bodimo prilagodljivi in celote obravnavajmo tekom branja vsebinsko. Običajno avtorji iste vsebine obravnavajo v istem poglavju ali podpoglavjih. 24

ČETRTA ŠTUDIJ BESEDILA IN ZAČETNO PISANJE SEMINARSKE NALOGE 1. BRANJE BESEDILA, IZPISOVANJE, 2. OBLIKOVANJE MISLI NA PAPIR ALI RAČUNALNIK 3. ZAJEMANJE VSEBIN BISTEV IN IZDELAVA SKIC OKTOBER IN NOVEMBER RAZJASNITEV VSEBINE, TERMINOLOGIJE IN POSVET Z MENTORJEM! PETA PISANJE NALOGE PISANJE CELOTE BESEDILA IN ZAKLJUČEK PISANJA naj poteka zaporedno. NOVEMBER ŠESTA STROKOVNI PREMISLEK KRATEK ODMOR CCA TEDE DNI ZA PREMIŠLJEVANJE LE NEKAJ (2-3 ) DNI! To je čas za strokovni premislek ali posvet. Nikakor tega časa ne smemo razumeti kot odmora, ki ga cenimo preveč. SEDMA PREGLED BESEDILA REVIDIRANJE DOPOLNJEVANJE BESEDILA, MISLI IN PISANJE ZAKLJUČKA 1. OBLIKOVANJE BESEDILA, SKICE IPD. 2. JEZIKOVNI PREGLED 3. DODAMO SPISEK LITERATURE NOVEMBER Ta faza naj poteka zgoščeno,dovolj zbrano koncentracija naj prevladuje. Pri njej nadzorujemo lastne ugotovitve in izraţeno vsebino. Vse poteka miselno nadzorovano. Urejamo tudi jezik. OSMA PRIPRAVA IN ODDAJA SEMINARSKE NALOGE. TISKANJE BESEDILA IN KONEC NOVEMBRA, ZAČETEK DECEMBRA 25

DEVETA BRANJE NATISKANEGA BESEDILA (( POMEMBNO: TOOPRAVIMO PRAVOČASNO, DA NAM NE ZMANJKA BARVE ALI PAPIRJA 2. DIJAK ZA NASLOVNICO IN PRED KAZALO PRILOŢI VPNE - TUDI OCENJEVALNI LIST SEMINARSKE NALOGE ODDAJA NALOGE, skladno z dogovorjenim rokom. PRAVOČASNO! 26

12.6 KRITERIJI OCENJEVANJA Priloga 7 1 KRITERIJI OCENJEVANJA SEMINARSKE NALOGE ( DIJAK TAKOJ ZA NASLOVNICO PRILOŢI Z OSEBNIMI PODATKI IZPOLNJEN IN S KONZULTACIJE PODPISAN OCENJEVALNI LIST SEMINARSKE. NALOGE. NA KONCU NALOGE KOT DOKUMENTACIJO PRILOŢI TUDI DRUGE OSEBNE KONCEPTNE LISTE. OZNAČENI SO V KAZALU. ) OCENJEVALNI LIST SEM. NALOGE, ŠL: 2011/ 2012 (ime in priimek; izpiši ročno in tiskano s kulijem ali nalivnikom!) NASLOV SEMINARSKE NALOGE (izpiši ročno in tiskano s kulijem ali nalivnikom): ODDANO DNE: OCENJENO DNE: VRNJENO DIJAKU/INJI DNE: OD 0 DO 30- (TRIDESET točk); NALOGE SO OCENJEVANE KUMULATIVNO. ZBRANO ŠT. TOČK:...; OCENA:... OCENA: 0-16=1 (nzd) ; 17-19=2(zad); 20-22=3(dobro); 23-25=4(pdb); 26-30=5(odl); 1. OCENA FORMALNEGA DELA SEM. NALOGE ZAP. ŠT. KRI TER IJA KRITERIJ 1.1 PRAVOČASNOST ODDAJE IN IZDELAVE NALOGE KRATKA, ČE JE NUJNO, le v pojmih zapisana UGOTOVITEV ŠT. TOČK 0, 1 ALI 2 NE DA 0 ali 1 OPO MBE : 27

1.2 SPLOŠEN IZGLED NALOGE (ESTETSKOST VIDEZ) 1.3 OBISK KONZULTACIJE Z IZBRANO LITERATURO in NE DA 0 ali 1 NE DA 0 ali 2 S PRIPRAVLJENO TEZO DATUM OBISKA KONZULTACIJE IN PODPIS DIJAKA IN MENTORJA (VELJA LE ORIGINAL) 2. OCENA VSEBINE SEMINARSKE NALOGE ZAP. ŠT. KRITE RIJA KRITERIJ 2.1 1.PREPOZNANO UVODNO NAPOVEDOVANJE IN RAZMEVANJE VSEBINE 2. aktualizacija problema; 3.. Jasna predstavitev problema; TEZA: 2.2 1. POGLOBLJENOST v besedilo 2. Uvid v celoto besedila in IZPOSTAVITEV OBRAVNAVANEGA problema; 2.3 Razvidnost poznavanja ustrezne UGOTOVITEV O SEGMENTU NALOGE NE ZADOVOLJIVA KVALITETNA NE ZADOVOLJIVA KVALITETNA ŠT. TOČK: 0, 1, 2 ali 3 0, 1 ali 2 NE 0, OPO MBE 28

izbrane TEMELJNE (primarne) in druge NAVEDENE (sekundarne) literature je relevantna; 2.4 Zgradba naloge in njene TEHNIČNE sestavine: 1.Uvod, obstaja, 2. Jedro: obstaja, 3. Sklep:obstaja, 4. Smiselnost razčlenjanja vsebine v jedru, tudi besedila v odstavke, 5. formalna koherentnost besedila, 6.SPLOŠNA jasna vsebinska napisanost CELOTNEGA besedila; 7. Skice, miselni vzorci 8. USTREZNOST VEZAVE 2.5 VSEBINA 1. Sledljivost vsebine, 2. Opredeljenost pojmov v besedilu IN NJIHOVO OBRAVNAVANJE, RAZLAGANJE, analiziranje in povezovanje ZADOVOLJIVA KVALITETNA NE ZADOVOLJIVA KVALITETNA NALOGA VSEBINSKO NE IZPOLNJUJE OSNOVNIH ZAHTEV, DIJAK VSEBINE NE POZNA ALI JO LE DELNO RAZUME TEMELJNO VSEBINSKO ZADOVOLJIVA NALOGA KVALITETNA NALOGA, KI BI SMELA BITI ŠE DOGRAJEVANA 1, 2 ali 3 0, 1, 2 ali 3 0, 1, 29

3. Analiza PRIMEROV IN POJMOV 4. in njihova uporaba v nalogi TER SKLEPU BESEDILA JE RELEVANTNA; 5. KRITIČNO OBRAVNAVANJE VSEBINE S PODAJANJEM IN NAKAZOVANJEM VSEBINE, opredelitvijo PROBLEMA ali PROCESA 6. NADGRAJEVANJE VSEBINE IN PRIMERA Z LASTNIMI PREMISLEKI IN MNENJI; 7. Naznačene in vidne so lastne logične rešitve. 2.6 1.Argumentacija postavljene teze in primerov, razvidnost v sklepu; 2Llastna utemeljenost sklepov v povezavi s tezo; (IZDELANA JE VSEBINSKO LE DELNO) KVALITETNA NALOGA (smiselna in jasno izraţena vsebina, navezana na obravnavano besedilo 8poznavanje besedila); ZELO KVALITETNA NALOGA, PRI BRANJU JE AVTOR BESEDILO RAZUMEL IN KRITIČNO OBRAVNAVAL VSEBINO in PRIMERE IN JE v BESEDILU RAZVIDNO IZOSTRENO TUDI LASTNO ARGUMENTIRANO MNENJE; NE ZADOVOLJIVA KVALITETNA 2, 3, 4, 5 ali 6 0, 1, 2 ali 3 2.7 Primeri: 1. Navajanje dveh primerov iz obravnavane NE ZADOVOLJIVA 0, 1, 30

literature, 2. Ilustrativnost primerov iz lastne prakse ali domišljana, 3. Miselna izpeljivost primerov; 2.8 Zakl. Izgled in formalizacija izdelka /predloţene naloge: 1. Število strani besedila: 2. besed: 3. Oblika: 4. Razvidnost citiranja: 5. Seznam literature: 6. Slovar ali pojmovnik KVALITETNA NE ZADOVOLJIVA KVALITETNA 2 ali 3 0, 1, 2 ali 3 PODPIS OCENJEVALCA, MENTORJA:... 31

12.7 Šola: PRIMER: 3; Priloga 8 NAVODILA PRIPRAVE PISANJA ESEJEV IN KRITERIJI OCENJEVANJA Smiselno uporabljajo iz Kriterijev ocenjevanja seminarskih nalog. POMEMBNO: IZVOD KRITERIJEV (celotno prilogo: 1/6) OCENJEVANJA ESEJEV DIJAK/INJA PRIOŢI PRVEMU ODDANEMU ESEJU. Uporablja se za oba sklopa pisanja esejev. OBSEG ESEJEV: 900 DO 1000 besed. Dijak na oddanem eseju zapiše število besed. Priimek in ime dijaka / inje: razred:.. Prvi esej: datum pisanja: Drugi esej: datum pisanja:.... Pomembno: DIJAK OB VSAKEM PISANJU PREDLOŽI TUDI DOMA PRIPRAVLJENE ROKOPISNO NAPISANE ESEJE. NASLOV DOMAČEGA IZDELKA JE ZABELEŽEN V Izboru filozofskih besedil. PISANJE ESEJA TRAJA DVE(2) ŠOLSKI URI. Podrobne informacije o pisanju vsebine in zgradbi pisanja eseja bomo obravnavali naknadno. Kriteriji in ocene: Oceno esejev dijak pridobi kot seštevek točk dveh, v šoli pisanih esejev. Esej vrednotimo po posameznih sklopih. Razponi točkovanja posameznih segmentov eseja so opredeljeni z vrednostmi: 0, 1, 2, ali 3 točkami. Oddaja rokopuisno zapisanega eseja prinese 05 (pet) točk. Eseja skupaj, vključno z oddanimi domačimi izdelki štejeta največ 79 točk. Posamezen esej šteje največ 37 in 42 točk. Manjkajoči v šoli pisan esej šteje tudi po dopolnilnem roku 0 (nič) točk. Eseji so TOČKOVANI SPROTNO in z ustno analizo in razpravo v razredu ob vrnitvi obravnavani.. 32

Z oceno sta definirana in vpisana v redovalnico ovrednotena oba eseja, po tistem, ko sta točkovana in ko so roki za njihovo pisanje potekli. Pogoj ocenjevanja posameznega eseja je tudi oddana in priloţena domača naloga. Esejske domače naloge (vaje) se pišejo izključno rokopisno. Odda jih dijak na dan in ob času pisanja šolskega eseja in predstavljajo sestavni del celotne vsebine in ocene in s tem izkazujejo zaključenost poglavja. Zaključna ocenjevalna lestvica in ocena, (ki se vnese v redovalnico). -- od 0-40 točk = 1(nezadostno); -- od 41-50 točk = 2 (zadostno); - - od 51-60 točk = 3 (dobro); - - od 61-70 točk = 4 (pravdobro); -- od 71-79 točk = 5 (odlično); OCENJENO DNE: SKUPNA OCENA: OCENJEVALCA PODPIS 33

ŠOLA: Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica Priimek in ime dijaka / inje: razred: PRVI ESEJ: ANTIČNA FILOZOFIJA: AVTOR:.. NASLOV: Opomba: datum pisanja:.. TOČKOVANJE, skupaj do 37 točk: KRITERIJI: 1.RAZMEVANJE VSEBINE IN aktualizacija 0, 1, 2, 3; problema; Jasna predstavitev problema eseja in izpostavljena TEZA, ki je sledljiva tudi v sklepu eseja. Poglobljenost uvida v celoto eseja in obravnavanje problema, izpostavljenega v tezi; Razvidnost poznavanja ustrezne TEMELJNE literature in sklicevanje citiranje, navajanje nanjo; Sledljivost vsebini, opredeljenost pojmov v besedilu, Analiza pojmov in njihova uporaba v eseju - nalogi;. Argumentacija in premislek o tezi in navedenih primerih, njihova, razvidnost in prepoznavnost v sklepu;. Utemeljenost in logična izpeljivost vsebine in obravnavanega v sklepu; Navajanje primerov iz obravnavane literature,. Ilustrativnost primerov iz lastne prakse in njihova miselna vkomponiranost v esej (kot ilustracija eseja). 14. KVALITETA rabe jezika 15. PRILOŢENOST DVEH ESEJEV Seštevek točk posameznega eseja 0, 1, 2, 3; 0, 1, 2, 3; 0, 1, 2, 3; 0, 1, 2, 3; 0, 1, 2, 3; 0, 1, 2, 3; 0, 1, 2, 3; 0, 1, 2, 3; 0, 5, 10, --- SEŠTEVEK TOČK ESEJA 34

ŠOLA: Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica Priimek in ime dijaka / inje: razred: datum pisanja: DRUGI ESEJ: NOVOVEŠKA IN SODOBNA FILOZOFIJA: AVTOR:.. NASLOV:.. Opomba: KRITERIJI: TOČKOVANJE, skupaj do 37 točk: 1.RAZMEVANJE VSEBINE IN aktualizacija 0, 1, 2, 3; problema; Jasna predstavitev problema eseja in izpostavljena TEZA, ki je sledljiva tudi v sklepu eseja. Poglobljenost uvida v celoto eseja in obravnavanje problema, izpostavljenega v tezi; Razvidnost poznavanja ustrezne TEMELJNE literature in sklicevanje citiranje, navajanje nanjo; Sledljivost vsebini, opredeljenost pojmov v besedilu, Analiza pojmov in njihova uporaba v eseju - nalogi;. Argumentacija in premislek o tezi in navedenih primerih, njihova, razvidnost in prepoznavnost v sklepu;. Utemeljenost in logična izpeljivost vsebine in obravnavanega v sklepu; Navajanje primerov iz obravnavane literature,. Ilustrativnost primerov iz lastne prakse in njihova miselna vkomponiranost v esej (kot ilustracija eseja). 14. KVALITETA rabe jezika 15. PRILOŢENOST DVEH ESEJEV Seštevek točk posameznega eseja 0, 1, 2, 3; 0, 1, 2, 3; 0, 1, 2, 3; 0, 1, 2, 3; 0, 1, 2, 3; 0, 1, 2, 3; 0, 1, 2, 3; 0, 1, 2, 3; 0, 5, 10, --- SEŠTEVEK TOČK ESEJA 35

PRIMER: 4; Priloga 9 12.8 IZGLED IN KRITERIJI OCENEVANJA TESTA - LOGIKA IN METODOLOGIJA (PRIMER PRVE STRANI TESTA) Število doseţenih točk: ( ) Ocena: ( ) ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- DIJAKINJA, DIJAK: (velike tiskane črke) ( priimek in ime ) ŠOLA, OZNAČI S KRATICAMI (zapiši velike tiskane črke): RAZRED (OBKROŢI - ) : A, B, C, D, E, F, G, H; Datum PISANJA: (IZPOLNI DIJAK) Datum PREGLEDA:. (IZPOLNI UČITELJ) KRITERIJI doseganja točk in ocen TESTA IZ LOGIKE: število točk: 0-09 10 12 13-15 16-18 19-21 Opom ba: ocena: Nezadost no (1) Zadostno Dobro Pravdobro Odlično (2) (3) (4) (5) NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE TESTA (so predstavljena iz testa) : FORMALNI DEL NAVODIL: 36

Pišite čitljivo in izključno s kulijem ali nalivnikom; dovoljena je modra, črna ali zelena barva. Izpolnite rubrike: šola s kraticami šole, razred- rubriko le obkroţite, zapišite z velikimi prepoznavnimi tiskanimi črkami priimek in ime, enako tudi datum pisanja testa. Na koncu testa izdelek podpišite. Popravljajte tako, da se more razpoznati napačen in vaš popravljen odgovor POVSEM JASNO. Odgovorov, za katere menite, da so napačni ne brišite z belilom ali laki, jasno ga le najmanj trikrat prečrtajte z istim pisalom, kot rešujete test. Test je sestavljen iz 20. vprašanj, pri katerih je moţno zbrati 21 točk.točkovanje testa je bilo razloţeno na pripravah in ponavljanju. VSEBINSKI DEL NAVODIL: Vprašanja preberite počasi in temeljito. Upoštevajte navodila povsod tam, kjer so ob nalogi dodatno zabeleţena. Z navodili doseţete temeljitejše razumevanje zastavljene naloge. Odgovarjajte le na zastavljeni del vprašanj; z nepotrebnim dodatnim odgovarjanjem in dodatnimi informacijami vsebine odgovora ne obremenjujte. Odgovori naj bodo smiselni in jasni enoznačni, vezani le na vsebino, naj bodo nedvoumno zapisani v besedi ali simbolih, enako tudi narisani ali izraţeni - povedani v stavku. Vsi prikazi morajo biti zapisani - označeni z jasnimi, logiškimi simboli, kot terja naloga. Če na vprašanje odgovora ne znate, potem ga preskočite in nadaljujte z naslednjim odgovarjanjem. Na koncu se vrnite na neodgovorjena vprašanja in jih skušajte rešiti. Pojasnila med pisanjem testa nudi le učitelj. VELIKO USPEHA. 37

12.9 KRITERIJI USTNEGA PREVERJANJA: ODLIČNA OCENA: zastavljen problem dijak/inja razume natančno, zna ga razloţiti in povezati s prebranim in interpretiranim avtorjevim besedilom, zastavi si vprašanje in ga uspe postaviti tudi z drugega izhodišča, odpira o problemu primerljive, tudi druge, lahko alternativne in kritične vsebine in razmišljanja vzročno-posledično; vodi z učiteljem dialog in navaja argumente za svojo trditev; jezikovno je dialog bogat. Terminologija je relevantna, obvladana. Zvezek dijak ima in je urejen, naloge so sproti izdelane.dijak ob preverjanju predloţi zvezek. PRAVDOBRA OCENA: problem dijak/inja delno razume, obravnavanega besedila in njegove interpretacije ne pozna najbolje, razlaga problema je splošna, meji na površno nedosledna, celoto obravnavanega besedila pozna le interpretiranje v širši kontekst je slabše, zaključka sam dijak/inja ne naredi; jezikovno je dialog lahko zelo bogat. Terminologija je delno obvladana. Zvezek dijak ima in je urejen, naloge so sproti izdelane. Dijak ob preverjanju predloţi zvezek. OCENA DOBRO: Dijak pozna besedilo s pomanjkljivostmi, pozna učiteljevo interpretacijo in si z zapiskov lahko pomaga, poznavanje podrobnosti in soodvisnosti je pomanjkljivo in s tem interpretativne in miselne sinteze ne dosega. Jezikovno je dialog okrnjen, nedosledno je izraţanje misli in enako pomanjkljiv je tudi sklep. Jezikovno je dialog šibek. Terminologija in besedje nista obvladana. Zvezek dijak ima in je urejen, naloge so delno skromno izdelane, ne manjkajo. Dijak ob preverjanju predloţi zvezek. ZADOSTNA OCENA: Besedila dijak ne pozna, lastni zapiski so pomanjkljivi do mere, ko si z njimi ne more pomagati. Delno je dijaku/inji je prisotnih v vedenju le nekaj beţnih vsebin, problem s teţavo in delno razume, ga delno ugotovi, tudi zgreši; dijaka/injo je nujno ob razmišljanju in vodenju dialoga usmerjati, mu nuditi pomoč pri navezovanju na zastavljeno vprašanje in usmerjati terminološke elemente. Jezik je skromen, nedorečen in misel ne odseva odgovarjanja in vsebine ter problema dovolj jasno. Terminologija ni predmet dialoga. Zvezek dijak ima in je delno urejen, naloge so delno izdelane. Dijak ob preverjanju predloţi zvezek. NEZADOSTNA OCENA: Obravnavanega besedila in šolskih interpretacij dijak ne pozna, problema ne razume in ga ne zna razloţiti, jezik dialoga je skromen, dialoga ni moţno vzpostaviti, terminologija ne ustrezna vsebini in problema dialoga, izpostavlja neterjane in nedoločene probleme, ki se jih spominsko loteva - navaja a so ti izven konteksta, jezik siromaši, sinteze na podlagi zastavljenega problema ni relevantna. Terminologija ni predmet dialoga. Vsebine preteţno ne pozna, tudi lahko pove, da: nezna ali da ni pripravljen, celo, da ne bo odgovarjal. Dijak ob preverjanju predloţi zvezek. Če zvezka ni - nima ali je pomanjkljiv ali neurejen, če nalog dijak preteţno nima, kljub temu sme odgovarjati. 38

Pomembno: Ustno preverjanje je lahko napovedano. Datumski spisek se izdela v začetku polletja. Dijak, ki rok zamudi bo preverjan brez napovedi. Za pravočasno napovedano ustno preverjanje skrbijo dijaki individualno. Popravljanje ocen: popravljanje ustnih in pisnih ocen se izvede skladno z drţavnim in šolskim pravilnikom. Vsa gradiva, ki jih dijak prejme, so njegova last in jih ima hranjena v zvezku. Zato priporočam, da si dijaki organizirajo dodatno mapo v katero zlagajo zvezek in druge vsebine. 12.9 KONZULTACIJE ZA DIJAKE IN STARŠE Konzultacija -e ţ (a): predstavljajo za dijake pomemben dogodek razgovor o VSEBINI, dilemah, stroki, kontraverznosti vsebin ipd. 1. Na njih dijaki dobijo informacije o literaturi, 2. Tudi o NEPOSREDNI VSEBINSKI PRIPRAVI IN SUGESTIJAH, O LITERATURI IN IZDELAVI sem. naloge in 3. PRIPRAVI IN IZVEDBI USTNEGA NASTOPA, 4. O načinu učenja pri predmetu in drugem strokovnem delu s področja filozofije. 5. KONZULTACIJE vselej predstavljajo strokovni pogovor o problemu in vsebini predmeta. 6. V POSEBNIH PRIMERIH PREDSTAVLJAJO KONZULTACIJE TUDI OCENJEVANJE DIALOG, vselej v navzočnosti tudi dveh dijakov iz razreda ali prisotnosti staršev. Vabljen, vabljeni, TE POTEKAJO ZA DIJAKE: GOVORILNE URE ZA STARŠE POTEKAJO ISTOČASNO, kot konzultacije za dijake. 39