Diplomsko delo

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO Sandi Šket STATISTIČNA ANALIZA VPLIVA ALKOHOLA NA VARNOST V CESTNEM PROMETU PRI ENOSLEDNIH MOTORNIH VOZILIH V SLOVENIJI V OBDOBJU 2008-2012 Diplomsko delo Maribor, november 2013

I FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO Smetanova ulica 17 2000 Maribor, Slovenija www.fg.um.si Diplomsko delo visokošolskega študijskega programa STATISTIČNA ANALIZA VPLIVA ALKOHOLA NA VARNOST V CESTNEM PROMETU PRI ENOSLEDNIH MOTORNIH VOZILIH V SLOVENIJI V OBDOBJU 2008-2012 Študent: Sandi ŠKET Študijski program: Visokošolski, Promet Smer: Cestni promet Predmet: TEHNIČNI VIDIKI VARNOSTI V CESTNEM PROMETU Mentor: viš. pred. mag. STANKO LAKOVIĆ, univ.dipl.inž. str. Maribor, november 2013

III ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju mag. Stanku Lakoviću, univ.dipl.inž.str. za pomoč in vodenje pri opravljanju diplomskega dela. Hvala tudi Danijelu Rebolju, ki je velikodušno dovolil uporabo Navodil za izdelavo diplomskega dela. Posebna zahvala velja deku Lari za spodbude in pomoč pri diplomskem delu ter staršem, ki so mi omogočili študij.

STATISTIČNA ANALIZA VPLIVA ALKOHOLA NA VARNOST V CESTNEM PROMETU PRI ENOSLEDNIH MOTORNIH VOZILIH V SLOVENIJI V OBDOBJU 2008-2012 Ključne besede: cestni promet, enosledna motorna vozila, alkohol, statistična analiza varnosti v cestnem prometu. UDK: 343.346.5:629.362(043.2) Povzetek Diplomsko delo predstavlja statistično analizo vpliva alkohola na varnost v cestnem prometu pri enoslednih motornih vozilih v Sloveniji v obdobju 2008-2012. Na podlagi statističnih podatkov smo analizirali število prometnih nesreč enoslednih motornih vozil glede na različne dejavnike ter predlagali ukrepe za boljšo prometno varnost teh. Število enoslednih motornih vozil v Sloveniji narašča, statistična primerjava glede na različne dejavnike od a 2008-2012 je pokazala, da se je število prometnih nesreč, umrlih in hudo ter lažje telesno poškodovanih alkoholiziranih voznikov enoslednih motornih vozil zmanjšalo. K temu so prispevali strožji zakonski ukrepi in ukrepi drugih vladnih in nevladnih organizacij. Glede na statistične podatke je bilo ugotovljeno, da je prometna varnost motoristov v Sloveniji še vedno problematična in je potrebna še večje pozornosti.

V STATISTICAL ANALYSIS OF THE IMPACT OF ALCOHOL ON ROAD SAFETY FOR TWO WHEELED MOTOR VEHICLES IN SLOVENIA IN THE PERIOD 2008-2012 Key words: traffic, two-wheeled motor vehicles, alcohol, statistical analysis of road safety UDK: 343.346.5:629.362(043.2) Abstract The thesis presents a statistical analysis of the impact of alcohol on road safety in twowheeled motor vehicles in Slovenia in the period 2008-2012. Based on the statistics, we analyzed the number of crashes of two-wheeled motor vehicles with regard to the various factors and suggested measures to improve transport safety of these. Number of two-wheeled motor vehicles is increasing in Slovenia, statistical comparison of factors from 2008-2012 showed that the number of traffic accidents, deaths and serious and minor injuries drunk drivers of two-wheeled motor vehicles decreased. Contributed to this stringent legal measures and other governmental and nongovernmental organizations. According to statistics, it was found that the traffic safety of motorists in Slovenia is still problematic and requires even more attention.

VSEBINA 1 UVOD... 1 1.1 OPREDELITEV OZ. OPIS PROBLEMA, KI JE PREDMET DIPLOMSKEGA DELA... 2 1.2 CILJI IN TEZE DIPLOMSKEGA DELA... 2 1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE DIPLOMSKEGA DELA... 2 1.4 PREDVIDENE METODE DIPLOMSKEGA DELA... 3 2 PREPOVED UŽIVANJA ALKOHOLA UDELEŽENCEM V PROMETU SKOZI ZGODOVINO... 4 3 SPLOŠNO O ALKOHOLU... 6 3.1 VNOS ALKOHOLA V ORGANIZEM... 6 3.2 DELOVANJE ALKOHOLA NA ČLOVEŠKI ORGANIZEM... 7 4 ALKOHOL V PROMETU... 9 4.1 VPLIV ALKOHOLA NA VOZNIKA... 10 4.2 VPLIV ALKOHOLA NA VID IN SLUH... 11 4.3 SPREMEMBE, KI JIH POVZROČA ALKOHOL PRI VOZNIKU... 12 4.4 VPLIV ALKOHOLA NI ENAK PRI RAZLIČNIH POSAMEZNIKIH... 15 5 DOLOČBE ZAKONA O VARNOSTI CESTNEGA PROMETA, KI SE NANAŠAJO NA ALKOHOL... 17 5.1 ZAKON O VARNOSTI V CESTNEM PROMETU IN ZAKON O JAVNIH CESTAH... 20 5.2 NOVA ZAKONODAJA... 21 6 UGOTAVLJANJE KOLIČINE ALKOHOLA PRI VOZNIKU... 23 6.1 PREISKAVA IZDIHNJENEGA ZRAKA... 23 6.2 UGOTAVLJANJE ALKOHOLIZIRANOSTI Z WIDMARKOVO METODO ADH METODO, PLINSKIM KROMATOGRAMOM IN... 24 6.2.1 WIDMARKOVA METODA... 25 6.2.2 PLINSKI KROMATOGRAM... 25

VII 6.2.3 ADH METODA... 25 6.2.4 UGOTAVLJANJE ALKOHOLIZIRANOSTI Z ANALIZO URINA... 26 7 STANJE V EVROPI... 27 8 UKREPI IN AKTIVNOSTI ZA IZBOLJŠANJE VARNOSTI VOZNIKOV ENOSLEDNIH MOTORNIH VOZIL... 29 8.1 ZAČETKI PREVENTIVE IN VZGOJE V CESTNEM PROMETU... 30 8.2 UKREPI POLICIJE... 31 8.3 UKREPI MINISTRSTVA ZA PROMET... 31 8.4 MEDIJSKE AKTIVNOSTI... 32 9 KLJUČNE UGOTOVITVE ANALIZE ZA LETO 2008... 33 10 KLJUČNE UGOTOVITVE ANALIZE ZA LETO 2009... 44 11 KLJUČNE UGOTOVITVE ANALIZE ZA LETO 2010... 55 12 KLJUČNE UGOTOVITVE ANALIZE ZA LETO 2011... 66 13 KLJUČNE UGOTOVITVE ANALIZE ZA LETO 2012... 77 14 PRIMERJAVA UGOTOVITEV ANALIZ V OBDOBJU 2008-2012... 88 15 SKLEP... 97 16 VIRI, LITERATURA... 98 17 PRILOGE... 101 17.1 SEZNAM SLIK... 101 17.2 SEZNAM TABEL... 101 17.3 SEZNAM GRAFOV:... 105 17.4 NASLOV ŠTUDENTA... 107 17.5 KRATEK ŽIVLJENJEPIS... 107

UPORABLJENE KRATICE PU - Policijska uprava MK - Motorno kolo KZM - Kolo z morjem MO - Moped - Enosledno motorno vozilo

Statistična analiza vpliva alkohola na varnost v cestnem prometu pri enoslednih motornih vozilih v Sloveniji v obdobju 2008-2012 Stran 1 1 UVOD Alkohol ima različne negativne učinke na voznikove sposobnosti, ki so najpomembnejši za varno vožnjo. Tudi trezni delajo napake v prometu, vendar so te največkrat majhne in jih v večini primerov takoj in sproti odpravijo. Pri alkoholiziranem vozniku se praviloma napake v prometu stopnjujejo tako dolgo, kot traja sama vožnja v takšnem stanju. Alkohol močno vpliva na poslabšanje mišljenja, posledično pa tudi na samo presojo. Že pri koncentracijah alkohola v krvi okoli 0,5 promila prihaja zaradi občutka povečane samozavesti do prevelikega tveganja in želje po večjih hitrostih, z večjimi koncentracijami alkohola pa se to še stopnjuje. Dejavniki, ki vplivajo na količino alkohola v voznikovi krvi po zaužiti pijači so različni. Najpomembnejši so telesna teža, spol, telesne sposobnosti, kondicija, vrste alkoholnih pijač, ki so bile zaužite, navajenost na alkohol, od tega kaj in kdaj smo nazadnje jedli, na kakšen način smo pili, ipd. Statistika kaže, da je približno vsaka tretja smrtna žrtev prometnih nesreč v EU povezana z alkoholiziranimi. V prometu je po sestavi veliko raznolikih udeležencev, zadnje čase pa promet šteje vse več voznikov enoslednih motornih vozil. V kategorijo enoslednih motornih vozil spadajo motorno kolo, kolo z motorjem in moped. Najbolj zaskrbljujoče pa je, da je med temi vedno več smrtnih žrtev in glede tega smo na samem repu EU. Na področju prometne varnosti motoristov je pri nas potrebno še veliko narediti. Poleg različnih ukrepov vladnih in nevladnih organizacij največ odgovornosti za nastanek prometnih nesreč pripisujemo samim voznikom, ki s svojim neodgovornim ravnanjem ogrožajo sebe in ostale udeležence v prometu. Pri tem mislimo predvsem na neizkušenost, slabo poznavanje vozil in njihovih lastnosti, vse pogosteje pa se motoristi ne zavedajo nevarnosti vožnje pod vplivom prepovedanih substanc. Poleg povečanega števila registriranih motornih koles in koles z motorjem posledično narašča število tistih, kateri opravljajo vozniški izpit za ti kategoriji, zato bi bilo potrebno več narediti že na samem začetku izobraževanja motoristov in jih po možnosti izobraževati s pomočjo posebnih simulatorjev, kateri so v drugih izobraževalnih zavodih po svetu že stalnica.

1.1 OPREDELITEV OZ. OPIS PROBLEMA, KI JE PREDMET DIPLOMSKEGA DELA Predmet analize v diplomskem delu je bil vpliv alkohola na število prometnih nesreč enoslednih motornih vozil v Sloveniji glede na različne dejavnike. Statistični podatki so pokazali, da je pogosto v prometu pri tej kategoriji voznikov prisoten alkohol v organizmu, kar se odraža tudi pri nekaterih prometnih nesrečah.. Motoristi so kategorija prometnih udeležencev, ki so vedno bolj prisotni na slovenskih cestah, zato jim je potrebno nameniti še posebno pozornost, da se z določenimi ukrepi zmanjša število prometnih nesreč. 1.2 CILJI IN TEZE DIPLOMSKEGA DELA Cilj diplomske naloge je opisati in analizirati: - alkohol kot subjekt; - vpliv alkohola na človeški organizem; - alkohol v prometu; - ugotavljanje količine alkohola v človeškem organizmu; - stanje na področju alkohola v cestnem prometu v Sloveniji. Posebej se bomo osredotočili na predstavitev statističnih podatkov o nesrečah motoristov, predvsem bomo poudarili ukrepe, s katerimi bi se število prometnih nesreč enoslednih motornih vozil zmanjšalo. 1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE DIPLOMSKEGA DELA Glede na to, da za je nastanek prometnih nesreč enoslednih motornih vozil alkohol vse pogostejši dejavnik, so posebni ukrepi in preventivne akcije državnih organov najbolj pomembni za zmanjšanje števila prometnih nesreč in njihovih posledic.

Statistična analiza vpliva alkohola na varnost v cestnem prometu pri enoslednih motornih vozilih v Sloveniji v obdobju 2008-2012 Stran 3 Omejitve bodo pri pridobivanju novejših podatkov s strani Generalne policijske uprave republike Slovenije. Raziskava se bo omejila na število prometnih nesreč, vzrokih za njihov nastanek in njihovih posledic na področju Slovenije. 1.4 PREDVIDENE METODE DIPLOMSKEGA DELA Diplomsko delo se opira na strokovno literaturo, strokovne članke, zapiske, pridobljene podatke, analize ter internetne vire. Predvidene so naslednje znanstvene metode: metode analize, metoda opisovanja, metoda slikovnega prikazovanja (grafi, slike, tabele), statistične metode (metoda zbiranja podatkov, obdelovanja podatkov), metoda primerjanja, metoda urejanja.

2 PREPOVED UŽIVANJA ALKOHOLA UDELEŽENCEM V PROMETU SKOZI ZGODOVINO Človek se že tisočja srečuje z alkoholom, kar dokazuje dejstvo, da imamo encime za njegovo razgradnjo. Uživali so ga že naši davni predniki, saj so manjše količine alkohola že v gnijočem sadju. V Veliki Britaniji so se a 1832 začeli prvi ukvarjati s to problematiko. Zakon o poštnih kočijah iz tega a namreč vsebuje odredbo:" Če voznik ali sprevodnik poštne kočije ali katera druga oseba, ki je zadolžena, da skrbi zanjo, z opijanjem, nemarnostjo, muhasto ali neodgovorno vožnjo ali s kakršnimkoli drugačnim neprimernim obnašanjem ogroža varnost potnikov ali drugih oseb, se vsaka taka oseba kaznuje z globo petih funtov". Sledila so sprejetja zakona o parnih strojih a 1861, zakona o vozniških dovoljenjih iz a 1872, zakona o parnih strojih in avtomobilskih cestah a 1869 in zakona o motornih vozilih a 1903. To je bilo obdobje, v katerem si je motorizirani cestni promet utiral pot kljub močnemu odporu. Vsi ti zakonski ukrepi so imeli namen na določen način varovati ljudi v cestnem prometu, vendar so bile šele s sprejetjem zakona o kazenskem postopku a 1925 določene posebne sankcije "proti osebam, ki v alkoholiziranem stanju vozijo vozila na mehanični pogon". Neka kasnejša komisija je v poročilu o cestnem prevozu za o 1929 priporočila, naj bi predpisali nov prekršek, katerega bistvena značilnost je "vožnja pod vplivom alkohola ali drog do take stopnje, da voznik ni sposoben obvladovati vozila". Tako določilo je bilo sprejeto v Zakonu o cestnem prometu a 1930. Zakon iz a 1962 pa je že določal, da je mogoče laboratorijske izvide o koncentraciji alkohola v krvi in urinu, kakor tudi odklonitev voznika, da bi dal vzorec krvi na analizo, uporabiti kot dokazni material v kazenskem postopku zaradi vožnje v alkoholiziranem stanju. Namen zakona je bil doseči, da bi prejel zasluženo kazen voznik, v čigar krvi so ugotovili koncentracijo nad 80 miligramov alkohola na 100 mililitrov krvi. Kot dodatni ukrep je uvedel pooblastilo policije, da uporablja alkotest.

Statistična analiza vpliva alkohola na varnost v cestnem prometu pri enoslednih motornih vozilih v Sloveniji v obdobju 2008-2012 Stran 5 Nekaj prelomnic je seveda tudi iz slovenske zgodovine boja proti alkoholu v prometu. V Kraljevini Jugoslaviji (med oma 1918 in 1941) je bila z zakonom prepovedana vsakršna količina alkohola v krvi v času vožnje motornega vozila. Zahtevala je torej popolno abstinenco. Leta 1947 smo v Sloveniji to vozniško abstinenco prvi v povojni Jugoslaviji pretrgali in dovolili, da lahko naši amaterski in poklicni med vožnjo pijejo alkoholne pijače in imajo v krvi do 1 promila alkohola. Tri a kasneje smo si v Sloveniji premislili; dovoljeno koncentracijo v krvi smo znižali na 0,5 promila in to je veljala tako za amaterske kot za poklicne voznike. Leta 1953 je izšla prva zvezna odredba, ki je določala, da bo vsakdo, ki vozi motorno vozilo v vinjenem stanju, kaznovan. Prvi temeljni zakon o varnosti v cestnem prometu je v u 1965 zamenjal to zvezno odredbo. Izdelan je bil kar po 29 starejšem norveškem vzoru in je opredelil pojem "pod vplivom alkohola" kot preseženo mejno koncentracijo v krvi in uvedel enotno mejno vrednost 0,5 promile za vse voznike. Vse pobude niso dobile svojega mesta v novem Zakonu o temeljnih varnosti v cestnem prometu. V prečiščenem besedilu pa zasledimo "prepoved pitja alkoholnih pijač za delavce, ki opravljajo javni prevoz" (Vujanović 2007).

3 SPLOŠNO O ALKOHOLU Etilni alkohol (etanol, špirit) je brezbarvna tekočina z vreliščem 78,3 o C in specifično maso 0,79. Odstotke dobimo potem tako, da volumske odstotke pomnožimo s specifično maso alkohola, torej z 0,79. Vrenje se samo zaustavi, ko pride do koncentracije 14% alkohola v tekočini, zato naravna vina ne morejo biti nikdar ''močnejša''. Osnovna naravna surovina za alkohol so torej sadeži, ki vsebujejo sladkor. Alkohol pridobivamo tudi iz škroba (žita, krompirja) in celuloze (lesa), toda te snovi moramo predhodno razgraditi v sladkor, z destilacijo žganih pijač pa lahko tudi dobimo veliko večje koncentracije alkohola. Sintetični alkohol pridobivamo iz acetilena ali etilena. Beseda alkohol je arabskega izvora (al kohl= nevidni razpršeni duh). Alkimisti so namreč poskušali odkriti nevidni duh vina, zaradi katerega deluje le to drugače kot sladki grozdni sok, iz katerega je nastalo (Laković 2011). 3.1 VNOS ALKOHOLA V ORGANIZEM Alkohol vnašamo v organizem najpogosteje s pitjem alkoholnih pijač. Ostali načini, kot je recimo vdihovanje alkoholnih hlapov ali zaužitje dezinfekcijskih sredstev, nimajo v sodnomedicinski praksi nobenega pomena. Gre torej za vino, pivo, žganja in ostale alkoholne pijače, ki jih popijemo in to nam prikazuje graf 3.1. Hitrost vpijanja zaužitega alkohola je odvisna predvsem od količine in vrste hrane, ki se nahaja v želodcu. Organizem vpije alkohol najhitreje na tešče; maksimalna koncentracija v krvi se navadno pokaže že po pol ure, medtem ko prisotnost hrane v želodcu, še posebej mastne in v velikih količinah, močno upočasni resorpcijo alkohola. Zaradi tega se lahko proces resorpcije (obdobje prehoda alkohola v kri) zavleče tudi do treh ur. Torej kar 6-krat dalje, kot če pijemo na tešče. 1 ) 1 S.Laković, Tehnični vidiki varnosti v cestnem prometu, Maribor, januar 2011.

Statistična analiza vpliva alkohola na varnost v cestnem prometu pri enoslednih motornih vozilih v Sloveniji v obdobju 2008-2012 Stran 7 Graf 3.1: Koncentracija alkohola v krvi v odvisnosti od časa pri pitju na poln in prazen želodec. Vir: S.Laković, Tehnični vidiki varnosti v cestnem prometu, Maribor, januar 2011 3.2 DELOVANJE ALKOHOLA NA ČLOVEŠKI ORGANIZEM Redno uživanje alkohola deluje na možgane (v 90 %), dlesni, pljuča, živce na rokah, jetra, črevesje, spolne žleze, mišice nog, trebuh, ledvice (v 64%), želodec in srce (v 70%). Resorbcija se imenuje čas po zaužitju alkohola in znaki zastrupitve. V tem času se alkohol vpije v človeški organizem. Med osnovne značilnosti delovanja alkohola lahko štejemo naslednje: alkohol, zaužit v večjih količinah, zmanjšuje sposobnost zaznavanja in razmišljanja; alkohol ne krepi organizma, temveč ga izčrpava; občutek okrepitve je trenuten in navidezen ter izhaja iz paraliziranih centrov, v katerih se sicer oblikujeta kritičnost in samokontrola; koncentracija v krvi okrog 0,5 promila zmanjša fizično moč človeka za 15%;

alkohol ne preprečuje utrujenosti, temveč jo pospešuje; človeški organizem nima nikakršnega obrambnega sistema, ki bi preprečil, da se koncentracija alkohola ne bi dvignila do življenjsko nevarne meje; alkohol širi žile, kar povzroča rdečico. Več krvi je tik pod kožo, kar povečuje možnost podhladitve, a je ne preprečuje, kot so včasih mislili. Občutek toplote je le navidezen (Laković 2011).

Statistična analiza vpliva alkohola na varnost v cestnem prometu pri enoslednih motornih vozilih v Sloveniji v obdobju 2008-2012 Stran 9 4 ALKOHOL V PROMETU Alkoholizem predstavlja za varnost v cestnem prometu izredno velik problem. Vsakodnevno smo lahko priča prometnim nesrečam, ki jih povzročajo alkoholizirani oziroma udeleženci v cestnem prometu. Do nasprotja pa prihaja predvsem zato, ker zahteva promet na cestah iz dneva v dan večjo prisotnost, pazljivost in koncentracijo voznika, alkohol pa je ravno tisti, ki te sposobnosti in zahteve zavira 2. Eden izmed ključnih problemov, ki je povezan z uporabo alkohola, je tudi veliko število prometnih nesreč. Statistični podatki kažejo, da približno vsaka tretja smrtna žrtev prometnih nesreč v EU nastane kot posledica uporabe alkohola, kar pomeni približno 17.000 smrtnih žrtev no. Posebej izpostavljeni tveganju smrti v prometnih nesrečah so mladostniki v starosti od 18 do 24 (47 %), medtem ko ocene kažejo, da sta dve tretjini udeležencev, ki vozijo pod vplivom alkohola, stari od 15 do 34, med njimi prevladujejo moških (96 %). Zaradi posledic prometnih nesreč, v katerih so sodelovali alkoholizirani udeleženci, smo imeli v Sloveniji od a 1991 do 2005 za 1,3 milijarde evrov škode, umrlo pa je več kot 1.700 ljudi. Alkoholizirani udeleženci so povzročitelji 33 % nesreč s smrtnim izidom, 24 % nesreč s hudimi telesnimi poškodbami in 9 do 12 % nesreč z materialno škodo. Države EU skušajo slediti evropskemu akcijskemu programu za varnost v cestnem prometu, ki poudarja potrebo po skladni zakonodaji v vseh državah članicah ter nujnost, da vse države članice dosežejo enako raven uveljavljanja zakonodaje kot najuspešnejše (npr. skandinavske države) 3. 2 S.Laković, Tehnični vidiki varnosti v cestnem prometu, Maribor, januar 2011. 3 http://www.mz.gov.si/si/delovna_podrocja/javno_zdravje/sektor_za_krepitev_zdravja_in_zdrav_zivljenjski_ slog/alkohol/pomembna_dejstva/alkohol_in_promet/

4.1 VPLIV ALKOHOLA NA VOZNIKA Že a 1904 so analize prometnih nesreč s smrtnim izidom opozarjale na nevarnost alkohola. Le majhna količina alkohola zniža možnost ustreznega odziva v nevarni situaciji. Učinki alkohola na vožnjo so trojni: poslabšajo se vozniške spretnosti; zniža se zmožnost za presojo učinkovitosti in nadzorljivost; poveča se pripravljenost na tveganje. Z naraščanjem količine alkohola v krvi najprej slabijo naše sposobnosti vidnega in zaznavnega presojanja, nato pravilnega odločanja ter pri količinah nad 0,15 splošne gibalne usklajenosti. Vse te sposobnosti so pomembne za varno vožnjo. Reakcijski časi postanejo vse daljši. Pijan voznik spregleduje prometne znake, napačno ocenjuje oddaljenost in hitrost. Praviloma vozi prehitro glede na pogoje cestišča. Vidno polje se zoži in omejuje na predmete in pojave neposredno pred voznikom. Lahko bi našteli še mnoge druge znake pijanosti, npr. zmanjšano zmožnost za učinkovito usmerjanje pozornosti, manj dejavno vidno preiskovanje poti, itd. Alkoholizirani se čutijo močne, ko so dejansko šibki, zmožne, ko njihove zmožnosti izginjajo, kar vse vodi v preveliko samozaupanje. Mnogi menijo, da lahko sami dovolj dobro ocenijo, kako močna je pijača in tako nadzorujejo količino popitega alkohola ter svoje vozniške zmožnosti. Pokazalo se je, da se pri mnogih ljudeh ob nizki stopnji alkohola v krvi (manj kot 0,5 promila) zavedanje pijanosti pojavi pred upadom njihovih čutno-gibalnih zmožnosti. Tako lahko prekinejo pitje, preden bi bil upad tolikšen, da ne bi bili več sposobni za vožnjo. Pijani precenjujejo svojo odpornost na alkohol. Podcenjujejo tudi količino pijače, pri kateri dosežemo še dovoljeno raven alkohola (Slovensko zdravniško društvo 1998). Stopnja tveganja, ki jo pomenijo v prometu alkoholizirani, se povečuje s količino zaužitega alkohola. Pri koncentraciji alkohola 0,5 g/kg je verjetnost, da bo voznik

Statistična analiza vpliva alkohola na varnost v cestnem prometu pri enoslednih motornih vozilih v Sloveniji v obdobju 2008-2012 Stran 11 povzročil prometno nesrečo dvakrat večja, pri 1,3 g/kg petnajstkrat in pri 1,5 g/kg alkohola petindvajsetkrat večja kot pri treznem vozniku 4. 4.2 VPLIV ALKOHOLA NA VID IN SLUH Čeprav je biokemični vpliv alkohola na človeški vidni aparat zelo kompliciran, lahko z veliko gotovostjo definiramo izpad funkcij, ki povzročajo motnje pri vidu. Že pri koncentraciji alkohola okoli 1. promile se močno zmanjša ostrina globinskega vida, kar lepo prikazuje slika 4.1. Slika 4.1: Zožitev zornega kota alkoholiziranega voznika Vir: Vujanović 2007, Vpliv alkohola na varnost v cestnem prometu, Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Prav tako bi naj bilo oteženo ocenjevanje razdalje med dvema predmetoma, ki nam prihajata nasproti že pri 0,3 promila alkohola v krvi. Zaradi alkoholiziranosti voznik nepravilno ocenjuje hitrost vožnje in oddaljenost prihajajočega vozila. Poslabšano je zaznavanje predmetov v gibanju, zaradi česar se močno zmanjša orientacija v prostoru. 4 B. Žlender, A. Supe, R. Sušanj, Trideset preventive in vzgoje v cestnem prometu, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije, Ljubljana, 2002.

Sodba o položaju v prometu postane nepravilna, saj se nanaša na napačno koordinacijo posameznih predmetov. Vidno polje trezne osebe znaša 180 stopinj, zgolj s premikom oči pa lahko znaša tudi do 220 stopinj. Pod vplivom alkohola se vidni kot močno zoži, zaradi tega opazi voznik na križišču vozila, ki prihajajo s strani, prepozno. Alkoholizirani predmetov ne vidijo ostro, njihova slika je nejasna in pogosto dvojna. Trezen voznik lahko v sekundi zazna 18 različnih optičnih informacij kot posamične impulze. Zaradi hitre vožnje se posamične informacije združujejo v nedefiniran impulz. Alkoholiziran voznik lahko v eni sekundi prestreže eno samo takšno optično sliko. Vse, kar se odvija mimo tega, enostavno ne opazi. Gre mimo teh informacij, zavest ostaja pri tem prazna in vse kar je odšlo mimo, ne obstaja - izgleda, kot da se vse skupaj dogaja v enem samem trenutku. Alkohol povzroča trzanje oči, kar otežuje optično fiksiranje predmetov. Zaradi reagiranja zenic na alkohol prihaja do večjih in manjših motenj v vidu. Poslabša se adaptacija na svetlobo in temo; čas adaptacije po zatemnitvi se lahko podaljša tudi za 60%. Veliko vlogo v prometu ima tudi optokinetični nistagmus, ki predstavlja nezavestno premikanje oči, kar omogoča, da pada slika predmeta, ki je v premikanju, na mrežnico. Že pri majhni količini zaužitega alkohola prihaja do težjih motenj fiksiranja predmetov, zaradi česar prihaja do napačnih reakcij voznika. Alkohol povzroča tudi motnje kompleksnih reakcij koordinacije, zaradi česar prihaja do napak v ravnotežju. Prav tako pa zmanjšuje pri zmanjšani koncentraciji občutljivost vida (Vujanović 2007). 4.3 SPREMEMBE, KI JIH POVZROČA ALKOHOL PRI VOZNIKU Zakonsko dovoljena koncentracija alkohola v krvi je 0,24 mg alkohola na liter izdihanega zraka ali 50 mg alkohola na 100 ml krvi (0,5promila). Spremembe, ki jih alkohol povzroča pri vozniku so različne, odvisne so pa glede na količino alkohola v krvi ( tabela 4.1). Veliko voznikov se ne zaveda sprememb, ki jih alkohol povzroči in kako te spremembe vplivajo na vožnjo.

Statistična analiza vpliva alkohola na varnost v cestnem prometu pri enoslednih motornih vozilih v Sloveniji v obdobju 2008-2012 Stran 13 Tabela 4.1: Spremembe, ki jih povzroča alkohol pri vozniku glede na njegovo količino v krvi 20-50 mg alkohola na 100ml krvi (0,2-0,5 promila) Zmanjšana je sposobnost: videti ali locirati premikajoče se luči; ocene razdalje; poveča se želja po izpostavljanju tveganim situacijam. 50-80 mg alkohola na 100ml krvi (0,5-0,8 promila) Zmanjšana je sposobnost: ocene oddaljenosti (razdalje); sposobnost prilagajanja oči na različno osvetljenost; Motena je: občutljivost na rdečo svetlobo sposobnost reagiranja sposobnost koncentracije Pri takšni koncentraciji alkohola je možnost za prometno nezgodo 2-krat do 5-krat večja kot pred pitjem. 80-120mg alkohola na 100ml krvi(0,8-1,2 promila) nastopi evforija in z njo precenjevanje sposobnosti za vožnjo motnje perifernega vida motnje zaznave ovir nesposobnost ocene razdalje 120+ mg alkohola na 100 ml krvi (1,2 promila in več) verjetnost, da bo prišlo do prometne nezgode je 10-krat večja kot pri osebi, ki v krvi nima alkohola. Vir:http://www.mz.gov.si/si/delovna_podrocja/javno_zdravje/sektor_za_krepitev_zdravja_in_zdrav_zivljenjs ki_slog/alkohol/pomembna_dejstva/alkohol_in_promet/

Med udeleženci v prometu obstaja samo en način uživanja alkohola, ki ni v nasprotju z zakonskimi določili in to je "Roke vstran od volana". Zato je potrebno predvidevati posamezne situacije še v stanju treznosti in se pripraviti na morebitna dejanja in reakcije, ko bi bili kot udeleženec v prometu v alkoholiziranem stanju. V akciji "Natakar, taxi prosim" velikokrat propagirana ideja oddajanja ključev motornega vozila natakarju, ko se je voznik motornega vozila začel zavedati, da je v alkoholiziranem stanju, je v veliko primerih pripeljalo do neljubih situacij, ko je lastnik vozila, potem ko je ključe oddal, le te zahteval nazaj. Natakarji pa so se v izogib neljubim dogodkom in ker niso imeli nobene zakonske osnove, odločali tako, da so ključe enostavno vrnili. Iz zbirke posameznih razmišljanj udeležencev v cestnem prometu po vožnji v alkoholiziranem stanju je najzanimivejši ta:»če bi bil trezen, ne bi nikoli vozil v alkoholiziranem stanju.«tipično za vse prometne nesreče, ki so jih povzročili v alkoholiziranem stanju je, da so dokaj lahko dokazljive, kot opravičilo oziroma izgovor pa se največkrat navaja sp nesrečnih okoliščin. Pri tem se začnejo miselne napake povzročiteljev prometnih nesreč, ki so bili pod vplivom alkohola in se jim kasneje v večini primerov maščujejo - če ne bi bil pod vplivom alkohola, prometne nesreče ne bi povzročil. S tem povzročitelj neposredno prizna dejanje, ki je po Kazenskem zakoniku in ZVCP oteževalna okoliščina pri določanju kazni, saj vožnjo pod vplivom alkohola lahko preprečimo. Tudi, če smo drugačnega mnenja, če imamo nešteto proti argumentov, ne smemo nikoli pozabiti predhodne trditve, kajti verjetno ne bomo našli nikjer na svetu sodnika ali psihologa, ki bi ga lahko prepričali o nasprotnem. O tem lahko prepričamo svojega odvetnika, vendar njemu za to plačujemo. Znani so zaključni govori odvetnikov v razpravah o prometnih nesrečah povzročenih pod vplivom alkohola, češ da vedo, da govori vse, prav vse v škodo njihove stranke, toda stranka ima vsaj pravico, da ji nekdo verjame. Zato menijo, da njihova stranka ni kriva, ker je vozila v alkoholiziranem stanju. Vsak sodnik je na takšno mnenje podal že nam znani odgovor,da bi morali ukreniti vse potrebno, da ne bi upravljali motornega vozila po tem, ko so začeli uživati alkohol. Ko pa bi poskušali razložiti psihologu, zakaj bi ravno vašo zadevo skušal obravnavati drugače, bi vam ta odgovoril, da ste predvsem premalo samozavestni, da svoje probleme prenašate na druge oziroma jih postavljate v ozadje, namesto da bi se z njimi spoprijeli sami.

Statistična analiza vpliva alkohola na varnost v cestnem prometu pri enoslednih motornih vozilih v Sloveniji v obdobju 2008-2012 Stran 15 Zaradi navedenih dejstev bi si bilo potrebno po vsaki vožnji v alkoholiziranem stanju zastaviti določena vprašanja: kako gledamo na svoje dosedanje ravnanje z alkoholom kaj je krivo za to, da smo v alkoholiziranem stanju zakaj imamo tolikšno količino alkohola v krvi zakaj smo sploh vozili v alkoholiziranem stanju kaj bomo v podobnih situacijah storili drugič ali smo potegnili iz tega kakšen nauk ali morda pijemo preveč ali ne bi bilo bolje, če bi prenehali z uživanjem alkohola kaj bomo naredili drugače prihodnjič, ko bo minilo razmišljanje o tej zadevi (Vujanović 2007). 4.4 VPLIV ALKOHOLA NI ENAK PRI RAZLIČNIH POSAMEZNIKIH Individualna toleranca prenašanja alkohola posameznikov je različna. Težje osebe imajo manjšo koncentracijo alkohola v krvi kot lažje, čeprav so zaužile enako količino alkohola. Prav tako imajo osebe s preveliko telesno težo slabšo porazdelitev alkohola po telesu kot ostali. Zaradi kompleksnosti problema ugotavljanja alkoholiziranosti moramo upoštevati številne faktorje. Meja 0,5 promila alkohola v krvi je nastavljena kot faktor relativne vrednosti. Pojavlja pa se vprašanje, koliko voznikov je pri različnih vsebnostih alkohola relativno res sposobnih za vožnjo in kakšne so verjetnosti sodelovanja v prometnih nesrečah - to prikazuje graf 4.1.

Za analizo tega problema morajo zraven koncentracije alkohola v krvi obstajati še nekateri drugi parametri, ki nam pomagajo do končne ocene; klinični simptomi ali tipičen način vožnje voznika. Na vsak način je pri majhnih koncentracijah alkohola določanje zaradi kompleksnosti posameznih komponent zelo zahtevno. Graf 4.1: Verjetnost sodelovanja v prometnih nesrečah v odvisnosti od stopnje alkohola Vir: (S.Laković, Tehnični vidiki varnosti v cestnem prometu, Maribor, januar 2011) Za čim bolj objektivno oceno alkoholiziranosti udeleženca v prometu je potrebno analizirati vse mogoče elemente v kontekstu problematike. Dinamična analiza alkoholiziranosti mora zajeti tako vse elemente, ki bi lahko imeli vpliv na nastanek nesreče, kot tudi tisti, ki bi lahko pomagali nesrečo preprečiti 5. 5 S.Laković, Tehnični vidiki varnosti v cestnem prometu, Maribor, januar 2011.

Statistična analiza vpliva alkohola na varnost v cestnem prometu pri enoslednih motornih vozilih v Sloveniji v obdobju 2008-2012 Stran 17 5 DOLOČBE ZAKONA O VARNOSTI CESTNEGA PROMETA, KI SE NANAŠAJO NA ALKOHOL Motoristi so običajni udeleženci v prometu. Tudi zanje veljajo prometna pravila in prav bi bilo, da bi jih spoštovali, kajti le spoštovanje prometni pravil tudi drugim udeležencem v prometu omogoča, da ustrezno ravnajo v različnih prometnih situacijah. Pravzaprav imajo vsi udeleženci v prometu do tega tudi pravico, saj je eno temeljnih določil zakona o varnosti cestnega prometa, da vsi udeleženci spoštujejo prometna pravila in smejo zato tudi od drugih pričakovati, da jih bodo spoštovali 6. Na podlagi 153. člena Poslovnika državnega zbora je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 30. novembra 2006 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o varnosti cestnega prometa. Določbe, ki se nanašajo na vožnjo pod vplivom alkohola, so navedene pod naslovom Psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa, in sicer v členih 129, 130, 131, 132 in 133. V nadaljevanju bomo omenili le nekaj določil: 129. člen določa: Voznik ne sme voziti vozila v cestnem prometu, niti ga začeti voziti, če je pod vplivom alkohola. Učitelj vožnje oziroma učiteljica (v nadaljnjem besedilu: učitelj) ne sme usposabljati kandidata za voznika motornega vozila in spremljevalec iz drugega odstavka 139. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: spremljevalec) ne sme spremljati voznika, če je pod vplivom alkohola. Pod vplivom alkohola je voznik, učitelj vožnje oziroma spremljevalec, ki ima v organizmu več alkohola, kot dovoljuje ta zakon, in voznik, ki tudi pri manjši 6 http://www.motorevija.si/si/356/275/priprave_na_prve_osnje_kilometre_z_motociklom.aspx

koncentraciji alkohola kaže znake motenj v vedenju, katerih posledica je lahko nezanesljivo ravnanje v cestnem prometu. Količina alkohola v organizmu je določena s koncentracijo alkohola v krvi ali tej ustrezno koncentracijo alkohola v izdihanem zraku. Ali je voznik, učitelj vožnje ali spremljevalec pod vplivom alkohola, se ugotavlja s sredstvi, napravami ali s strokovnim pregledom. 130. člen določa, da med vožnjo v cestnem prometu in ko začnejo voziti, ne smejo imeti alkohola v krvi: V cestnem prometu ne sme imeti alkohola v organizmu: voznik motornega vozila ali skupine vozil kategorije C, D1, D, B+E, C+E, D1 + E in D+E; voznik vozila, s katerim se opravlja javni prevoz potnikov ali blaga ali prevoz oseb za lastne potrebe; voznik vozila, s katerim se prevaža nevarno blago; poklicni voznik motornega vozila, kadar opravlja ta poklic; učitelj vožnje med usposabljanjem kandidata za voznika v vožnji motornega vozila; kandidat za voznika med usposabljanjem v vožnji motornega vozila; spremljevalec; voznik začetnik; voznik motornega vozila, ki nima vozniškega dovoljenja ali v vozniškem dovoljenju nima vpisane kategorije motornega vozila, ki ga vozi; voznik motornega vozila, ki se mu izvršuje sankcija prepovedi vožnje motornega vozila ali mu je vozniško dovoljenje odvzeto; voznik, ki prevaža skupino otrok. Drugi imajo lahko največ do vključno 0,50 grama alkohola na kilogram krvi ali do vključno 0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, pod pogojem, da tudi pri nižji koncentraciji alkohola ne kažejo znakov motenj v vedenju, katerih posledica je lahko nezanesljivo ravnanje v cestnem prometu.

Statistična analiza vpliva alkohola na varnost v cestnem prometu pri enoslednih motornih vozilih v Sloveniji v obdobju 2008-2012 Stran 19 Zakon opisuje tudi preverjanje psihofizičnega stanja, in sicer v 132. členu, ki določa tako: Policist lahko zaradi ugotovitve, ali ima udeleženec v cestnem prometu v organizmu alkohol ali več alkohola kot je dovoljeno, odredi preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola. Če s preizkusom ugotovi, da ima voznik motornega vozila v organizmu več alkohola, kot je dovoljeno, mu policist odredi prepoved nadaljnje vožnje in mu začasno odvzame vozniško dovoljenje, zoper druge udeležence v cestnem prometu pa lahko odredi ukrepe, s katerimi jih izloči iz cestnega prometa. Stroške preizkusa plača udeleženec v cestnem prometu, če se izkaže, da ima v organizmu več alkohola, kot je dovoljeno. V nasprotnem primeru stroški preizkusa bremenijo organ, ki je preizkus naročil. Policist vodi zapisnik o preizkusu, ki ga podpiše tudi udeleženec v cestnem prometu, za katerega je bil odrejen preizkus. Če ta odkloni podpis, mora policist vzrok odklonitve vpisati v zapisnik in odrediti strokovni pregled voznika. Udeleženec v cestnem prometu, ki mu je odrejen preizkus s sredstvi in napravami oziroma strokovni pregled, mora ravnati po odredbi policista. Če preizkus odkloni, ali ga ne opravi tako kot je predpisal proizvajalec sredstev, policist to vpiše v zapisnik, odredi prepoved nadaljnje vožnje in odvzame vozniško dovoljenje. Udeleženec za cestni promet lahko odkloni preizkus samo iz zdravstvenih razlogov. V tem primeru policist odredi strokovni pregled. Če udeleženec v cestnem prometu oporeka rezultatom preizkusa, odredi policist strokovni pregled. Na strokovni pregled odpelje voznika s službenim vozilom policist, ki je pregled odredil. Stroške prevoza udeleženca v cestnem prometu do kraja, kjer se opravi strokovni pregled in stroške pregleda, plača udeleženec v cestnem prometu, če se izkaže, da ima v krvi več alkohola, kot je dovoljeno. V nasprotnem primeru stroški prevoza in pregleda bremenijo organ, ki je preizkus naročil (Laković 2011).

5.1 ZAKON O VARNOSTI V CESTNEM PROMETU IN ZAKON O JAVNIH CESTAH Temeljni razlog za začetek postopka spreminjanja in dopolnjevanja ZJC je odločitev o prenosu vsebin, ki se nanašajo na ceste in Zakona o varnosti cestnega prometa. V ZJC se iz ZVCP-1 prenesejo vsebine s področja varnosti cest (vzdrževanje cest, uporaba cest, prometne ureditve in prometna signalizacija, oprema, naprave in ukrepi za umirjanje prometa, pooblastila policistov in inšpekcijskih organov na področju varnosti cest), ki se nanašajo na državne, občinske in nekategorizirane ceste. Razlog za spremembe in dopolnitve ZJC je tudi dejstvo, da so bili po uveljavitvi ZJC sprejeti novi sistemski in področni zakoni ali njihove novele, s katerimi so posamezne rešitve v ZJC v neskladju in je zato ugotovljena neskladja potrebno odpraviti s spremembami in dopolnitvami teh. Poleg navedenega je razlog za spremembe in dopolnitve ZJC tudi dejstvo, da so številne določbe v ZJC zastarele in neučinkovite ter je potrebno te določbe odpraviti s spremembami in dopolnitvami teh 7. V primerjavi med ZJC in ZVCP-1 v poglavju PSIHOFIZIČNO STANJE UDELEŽENCEV CESTNEGA PROMETA se kaže, da ni prišlo do večjih sprememb razen nekateri členi so zapisani z drugačno številko, spremenile so se globe za prekrške ter v 132. člen ZVCP-1 (103. člen ZJC) se je dodalo določbi, in sicer: Če policist s preizkusom z napravo ali sredstvom za hitro ugotavljanje prisotnosti mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu ali v postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov teh snovi prepozna znak oziroma simptom, ki je posledica takšne snovi v organizmu, ali če udeleženec cestnega prometa odkloni sodelovanje pri preizkusu ali postopku ali če preizkusa ali postopka ni mogoče opraviti zaradi drugega razloga, odredi policist udeležencu cestnega prometa strokovni pregled. Policist sme zaradi ugotovitve, ali je pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za varno udeležbo v cestnem prometu, odrediti udeležencu prometne nesreče III. ali IV. kategorije ali 7 http://zos.s5.net/e_files/datoteke/17/z%20jav.cestah%20_gradivo_za_javno_razpravo_3.3. 2010.pdf

Statistična analiza vpliva alkohola na varnost v cestnem prometu pri enoslednih motornih vozilih v Sloveniji v obdobju 2008-2012 Stran 21 osumljencu kaznivega dejanja predrzne vožnje v cestnem prometu odrediti strokovni pregled, ne da bi pred tem izvedel preizkus z napravo ali sredstvom za hitro ugotavljanje prisotnosti ali postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov teh snovi v organizmu. 5.2 NOVA ZAKONODAJA Nov zakon o pravilih cestnega prometa je začel veljati 1. aprila 2011. Prinesel je strožje in višje denarne kazni. Uporablja se od 1. julija 2011. Novi zakon o pravilih cestnega prometa je pogoje za pridržanje nekoliko spremenil. Na policiji pojasnjujejo, da je novost glede na prejšnjo ureditev izenačitev pogojev za pridržanje pri različnih kategorijah voznikov. Zdaj so, ki ne smejo imeti alkohola v organizmu, kot denimo poklicni in začetniki ter drugi, na istem - v policijski hotel gredo vsi, ki imajo več kot 1,10 grama alkohola na kilogram krvi oziroma promila ali več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka - toleranca je bila po stari zakonodaji za voznike, ki v organizmu ne smejo imeti alkohola, še nižja, saj so šli na treznjenje, če so imeli 0,38 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Po novi zakonodaji vsi, ki imajo v organizmu več kot 1,1 promila alkohola, nimajo na cesti kaj početi - a ne le takrat, ko jih dobijo, temveč dokler ponovno ne opravijo vozniškega dovoljenja ali se udeležijo programa zdravljenja oziroma posebnih rehabilitacijskih delavnic, na katerih se bodo seznanjali s tvegano vožnjo pod vplivom opojnih substanc, učili odgovornosti in odnosov med. Vsi pijani po novem le ne bodo končali v treznilnicah. Zakonodajalec je namreč predvidel diskrecijo policista, da v nekaterih primerih pridržanja ne odredi. To je predvsem takrat, ko je kršitelj zaloten tako rekoč pred hišnim pragom in je izkazana verjetnost, da bo šel naravnost domov v posteljo - v praksi se je namreč izkazalo, da je bilo pridržanje večkrat iz tega razloga odveč, a je policist po zakonu kršitelja ne glede na vse moral pridržati. Od sredine a 2008, ko so uvedli obvezno pridržanje, so policisti s pridom polnili prostore za pridržanje. V ih 2008, 2009 in 2010 je v treznilnicah prespalo 27.155 pijanih voznikov (kolikšen je delež kolesarjev, nam ni uspelo izvedeti, saj policija nima ločenih evidenc). Že pred časom smo poskušali ugotoviti, koliko so ta treznjenja stala slovenske davkoplačevalce, a zaman, saj policija ločenih podatkov o tem namreč ne hrani. In čeprav stroški pri tem nastajajo

(zagotavljanje svežih rjuh, torej njihovo pranje, pa elektrika, čiščenje,...), jih pridržanim ni treba plačati. Nasprotno, vsak, ki spi v policijskem hotelu, pri tem zasluži 20 evrov, saj se čas pridržanja storilcu prekrška namreč všteje v globo. Alkoholiziranega voznika policisti sicer pridržijo, dokler se ne strezni oziroma ni sposoben obvladovati svojega ravnanja, vendar največ 12 ur, a tudi ne manj kot šest ur. Policija tistim, ki jim je bilo odrejeno pridržanje, iz zdravstvenih razlogov ne zagotavlja hrane, na voljo pa imajo svežo vodo 8. Leto dni po uvedbi zakona, s katerim so se drastično zvišale kazni za prometne prekrške, te vlada te znižuje. Nov zakon predvideva nižje globe pri blažjih prekrških do 50 odstotkov, znižuje se tudi kaznovanje s kazenskimi točkami. Najvišja globa za fizično osebo ostaja enaka, in sicer znaša 1200 evrov. Novi zakon o pravilih cestnega prometa predvideva nižje globe za nekatere manjše prekrške, medtem ko višina kazni za hujše prekrške, kot je ogrožanje otrok v prometu, visoke prekoračitve omejitve hitrosti ter vožnja pod vplivom alkohola, ostaja na enaki ravni. Za slednje je zagrožena globa v višini 1200 evrov in zaseg vozila ali odvzem vozniškega dovoljenja. Nižje bodo kazni za manjše prekrške, kot je prekoračitev hitrosti v območju za pešce in območju umirjenega prometa; do 5 km/h bo globa znašala 40 evrov, za prekoračitev do 10 km/h 80 evrov, če vozite več kot 10 km/h hitreje od predpisov, pa bo kazen po novem znašala 80 evrov (prej 300 evrov in tri kazenske točke), 20 km/h prehitra vožnja je kaznovana s 300 evri in tremi točkami (prej 500 evrov in pet kazenskih točk). Kazni so nižje tudi za neupoštevanje varnostne razdalje s 300 na 200 evrov ter za prehitevanje po desni in za sunkovito ustavljanje ali speljevanje prav tako iz 300 na 200 evrov. Pri prekrških za vožnjo po odstavnem pasu in za prevoženo rdečo luč višina kazni ostaja nespremenjena - 300 evrov, znižuje pa se število dodeljenih kazenskih točk iz pet na tri. Iz 120 na 80 evrov se znižuje globa za nepravilno parkiranje na prehodu za pešce, pločniku ali območju za pešce in invalide 9. 8 http://www.delo.si/novice/kronika/novi-zakon-o-pravilih-cestnega-prometa-pogoji-za-pridrzanjespremenjeni.html 9 http://sobotainfo.com/novice/ogled/16358/

Statistična analiza vpliva alkohola na varnost v cestnem prometu pri enoslednih motornih vozilih v Sloveniji v obdobju 2008-2012 Stran 23 6 UGOTAVLJANJE KOLIČINE ALKOHOLA PRI VOZNIKU Pri določanju mejnih vrednosti alkohola v organizmu uporablja zakon dve enoti, in sicer grame alkohola na kilogram krvi za določanje količine alkohola v krvi in miligrame alkohola v litru izdihanega zraka za določanje količine alkohola v izdihanem zraku 10. V skladu z zakonom se koncentracija alkohola v krvi ugotavlja s preiskavo vzorcev krvi, urina in s kliničnimi pregledi. Najbolj zanesljiva metoda ugotavljanja alkoholiziranosti je metoda ugotavljanja koncentracije alkohola v krvi. Pri razlagi vzorca alkohola najdenega v krvi pa je vedno potrebno upoštevati čas resorpcije. Če se je zgodila prometna nesreča v začetni fazi resorbcije alkohola, odvzem krvi in analiza pa sta bili narejeni v zaključni fazi resorbcije, potem je gotovo, da bo ugotovljena koncentracija alkohola v krvi večja, kot je bila v času nesreče 11. 6.1 PREISKAVA IZDIHNJENEGA ZRAKA Za ugotavljanje prisotnosti alkohola v izdihnjenem zraku uporabljamo alkotest. Z njim lahko ugotovimo ali je oseba v alkoholiziranem stanju in kakšna je približna koncentracija alkohola v krvi. Točnega podatka alkotest ne da. Priprave za merjenje alkohola v izdihanem zraku delimo v: - aparate, ki dopuščajo sklepanje na stanje pod vplivom alkohola in - aparate, ki vsebnost alkohola v izdihanem zraku merijo in ustrezno pokažejo. 10 B. Kočevar, Varna vožnja, Priročnik za voznike, Ljubljana: Avto-moto zveza Slovenije, 2005. 11 S.Laković, Tehnični vidiki varnosti v cestnem prometu, Maribor, januar 2011.

V prvo skupino spadajo: alkotest Drager (testne cevčice), alkotest Drager 7310 in alkotest Drager 7410, ki je prikazan na sliki 6.1. Slika 6.1: Alkotest Drager 7410 Vir:http://images.google.si/images?hl=sl&gbv=2&tbs=isch:1&q=Alkotest+Drager+7410&sa=N&start=36&n dsp=18) V drugo skupino pa uvrščamo aparate kot so Alcomat, Intoximeter 3000, alkotest Drager 7010, alkotest Drager 7110. Vsi iz te skupine podajajo zaradi drugačne merilne tehnike in vrste tehničnih izboljšav pravilnejše rezultate. V fazi ravnotežja je koncentracija alkoholnih par v izdihanem zraku odvisna od koncentracije alkohola v krvi in od parnega tlaka alkohola pri dani telesni temperaturi. 6.2 UGOTAVLJANJE ALKOHOLIZIRANOSTI Z WIDMARKOVO METODO ADH METODO, PLINSKIM KROMATOGRAMOM IN Analiza krvi je postopek, pri katerem zdravnik preizkušancu odvzame določeno količino krvi, iz katere po posebnem postopku v laboratoriju ugotovijo količino etilnega alkohola v krvi. Poznamo tri postopke oz. metode:

Statistična analiza vpliva alkohola na varnost v cestnem prometu pri enoslednih motornih vozilih v Sloveniji v obdobju 2008-2012 Stran 25 6.2.1 WIDMARKOVA METODA To metodo uporabljamo za ugotavljanje prisotnosti alkohola v krvi in telesnih tekočinah. Temelji na oksidoredukciji, v kateri etilni alkohol oksidira, ustrezni oksidant pa reducira. Alkohol iz vzorca krvi predestiliramo pri konstantni temperaturi in ga oksidiramo z bikromatom. Količino tega bikromata, porabljenega za oksidacijo alkohola preračunamo iz razlike uporabljenega in preostalega bikromata, kar ugotovimo fotometrijsko ali titrimetrijsko. Pri fotometrijskem postopku ugotavljamo barvo oksidanta, ki je nastala z oksidacijo alkohola v vzorcu. Pri titrimetrijskem postopku pa preostali oksidant po oksidaciji alkohola oksidira kalijev jodid v jod, ki ga določimo z titrimetrijskim tiosulfatom. Zaradi enostavnosti določevanja, hitrosti in natančnosti, Widmarkovo metodo v sodni medicini pogosto uporabljamo, še zlasti pri serijskem določevanju alkohola v krvi živih oseb. 6.2.2 PLINSKI KROMATOGRAM Je specifična metoda določanja koncentracije alkohola v krvi. Temelji na principu, da plin ali izparjeno snov prenese plin nosilec skozi kolono absorpcijskih sredstev. Plini gredo skozi kolono z različno hitrostjo, zaradi česar se medsebojno ločijo. Razlog temu je sorodnost snovi, ki jo prenaša plin nosilec z absorpcijskim sredstvom. Večja kot je sorodnost snovi, počasneje potuje snov skozi kolono. Na koncu kolone se nahaja detektor, ki lahko iz spojine kvalitativno in kvantitativno definira posamezne komponente. Rezultate analize registrira tiskalnik kot krivuljo z ostrim maksimumom, ki nam z nadaljnjim postopkom pokaže za kakšno količino katere snovi gre. Plinska kromatografija je najbolj izpopolnjena metoda za določanje alkohola v krvi in urinu. 6.2.3 ADH METODA Alkohol-dehidrogeneza je encimska metoda. V posebej pripravljeni raztopini alkoholdehidrogeneza katalizira prehod etilnega alkohola v acetaldehid. Istočasno prihaja do hidriranja nikotinamid-adenin-dinukleotidov, pri čemer nastane hidrirana oblika (NADH).

Ta hidrirana oblika se od nehidrirane razlikuje po asorbciji svetlobe v ultravijoličnem področju z max. pri 340 nm, kar nam pomaga do količine etilnega alkohola, ki je bila vključena v reakcijo. 6.2.4 UGOTAVLJANJE ALKOHOLIZIRANOSTI Z ANALIZO URINA Pri analizi urina gre za podobne postopke, kot pri analizi krvi. Drži pa, da analiza urina ne daje rezultatov, ki bi sami zase lahko strokovno dokazovali alkoholiziranost posameznika tudi v sodno-medicinski praksi. Vendar se vseeno uporablja, saj dajejo rezultati analize urina in krvi skupaj najbolj popolno sliko koncentracije alkohola v krvi. Z urinom se izloči 1,5 do 2,5 % celotne količine konzumiranega alkohola. V fazi resorpcije je količina alkohola v urinu nižje od količine alkohola v krvi, v fazi eliminacije pa je ravno obratno. Na višino alkohola v urinu vpliva tudi to, ali je bil mehur pred pitjem alkoholnih pijač poln. V tem primeru bo namreč koncentracija alkohola v urinu manjša. Pri maksimalni količini alkohola v organizmu pokaže urin nižjo koncentracijo alkohola kot kri. Koncentracija alkohola v organizmu se v fazi izločanja določi s koncentracijo alkohola v urinu, vendar se mora deliti z ustreznim faktorjem od 1,3 do 1,5. Če bi recimo koncentracija alkohola v urinu kazala 3 promile, bi to pomenilo, da je resnična koncentracija med 2 in 2,3 promili (Laković 2011).

Statistična analiza vpliva alkohola na varnost v cestnem prometu pri enoslednih motornih vozilih v Sloveniji v obdobju 2008-2012 Stran 27 7 STANJE V EVROPI Splošno stanje na področju alkohola v prometu tudi v Evropi ni nič drugačno, kot je pri nas. Tudi tam so statistični pokazatelji procentualno podobni našim, razlikujejo pa se le načini spoprijemanja s tem problemom. V Nemčiji je alkohol prisoten pri skoraj vsaki četrti prometni nesreči, vsak peti mrtev pa je po statistikah žrtev. Posamezniki, ki se podrobneje ukvarjajo s to tematiko, pa govorijo o tem, da je skoraj vsaka druga mrtva oseba žrtev takšnih prometnih nesreč. Tudi v tujini ne morejo s predpisi in policijskimi kontrolami rešiti problemov z alkoholom v prometu. Zaradi tega so v Nemčiji navkljub močnemu lobiju združenja vinogradnikov znižali mejo dovoljene vsebnosti alkohola v krvi iz 0,8 na 0,5 promila. Za razliko od nas so v evropskih državah na tem področju dejavne številne institucije in organizacije, ki skušajo s pomočjo različnih akcij in delovanj zmanjšati vpliv alkohola v prometu. Mednje sodijo različne brošure, predavanja, nalepke, priponke, številni psihološki, spretnostni in koncentracijski testi, ki so na voljo na skoraj vsakem internetnem mestu društva, organizacije ali posameznikov, ki se ukvarjajo s problematiko alkohola v prometu 12. Dovoljena koncentracija alkohola v organizmu v evropskih državah je različna in to prikazuje tabela 7.1. 12 Vujanović 2007, Vpliv alkohola na varnost v cestnem prometu, Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Tabela 7.1: Dovoljena koncentracija alkohola v organizmu v evropskih državah 0,0 grama alkohola na kilogram krvi ali 0,0 miligrama v litru izdihanega zraka: Albanija, Češka, Madžarska, Romunija, Slovaška, Belorusija, Estonija, Litva, Rusija, Ukrajina 0,2 grama alkohola na kilogram krvi ali 0,09 miligrama v litru izdihanega zraka: Norveška, Poljska, Švedska 0,3 grama alkohola na kilogram krvi ali 0,14 miligrama v litru izdihanega zraka: BiH 0,5 grama alkohola na kilogram krvi ali 0,24 miligrama v litru izdihanega zraka: Avstrija, Bolgarija, Črna gora, Grčija, Islandija, Italija, Makedonija, Nemčija, Portugalska, Nizozemska, Slovenija, Srbija, Španija, Kosovo, Belgija, Francija, Danska, Finska, Latvija, Luksemburg, Švica, Turčija, Hrvaška 0,8 grama alkohola na kilogram krvi ali 0,38 miligrama v litru izdihanega zraka: Irska, Velika Britanija, Liechtenstein, Malta Vir: Internet,http://www.policija.si/index.php/component/content/article/156-prometna-varnost/6187- alkohol-ubija-najvekrat-nedolne

Statistična analiza vpliva alkohola na varnost v cestnem prometu pri enoslednih motornih vozilih v Sloveniji v obdobju 2008-2012 Stran 29 8 UKREPI IN AKTIVNOSTI ZA IZBOLJŠANJE VARNOSTI VOZNIKOV ENOSLEDNIH MOTORNIH VOZIL V pripravah in ukrepih za izboljšanje varnosti voznikov enoslednih motornih vozil v največ primerih sodeluje Policija, Ministrstvo za promet, Agencija Republike Slovenije za varnost prometa, Gospodarska zbornica, Sekcija avto šol, Zveza moto klubov Slovenije, DARS, Ministrstvo za obrambo, Ministrstvo za zdravje, občine, Zveza Združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije, PIRS, AMZS, občinska redarstva, različni posamezniki ter druge vladne in nevladne organizacije. Za večjo varnost voznikov enoslednih motornih vozil je v prihodnosti potrebno še veliko narediti. Osredotočiti se je potrebno predvsem že na samo učenje v šoli vožnje, kriterije za pridobitev vozniškega dovoljenja za to kategorijo vozila pa zvišati. Vozniške izkušnje so temeljni del vožnje, zato bi se starostna meja za opravljanje izpita za A kategorijo morala povišati. K večji varnosti bi tudi prispevalo natančnejše pisanje zakonov in aktov s tega področja. Sami proizvajalci motorjev in motoristične opreme, bi morali z večjimi detajli bistveno vplivali na varnost in opaznost motorista v prometu. Javna Agencija Republike Slovenije za varnost prometa je pripravila Nacionalni program varnosti cestnega prometa. To je strateški dokument, ki obravnava nacionalno varnostno politiko in strokovno zahtevne ter varnostno najbolj transparentne probleme na področju varnosti cestnega prometa v Republiki Sloveniji za obdobje 2013-2022. Nacionalni program podaja vizijo in cilj, za prednostna področja pa določa ukrepe, ki jih je treba izvesti za učinkovitejše zagotavljanje varnosti cestnega prometa. Primarni cilj programa je prizadevanje za zmanjšanje najhujših posledic prometnih nesreč v cestnem prometu (smrtne žrtve in hudo telesno poškodovani udeleženci), ki ga bomo dosegli z učinkovitim izvajanjem ukrepov iz programa in z zagotavljanjem politične volje in družbene podpore. Pri pripravi nacionalnega programa so sodelovali številni strokovnjaki pristojnih vladnih služb in civilne družbe. Ti so glede na stanje v Evropski uniji in Sloveniji pretehtali možnosti in izbrali najprimernejše ukrepe, ki bi jih bilo smiselno

izvesti na področju človekovega ravnanja, prometnega okolja, vozil in institucionalnega okolja 13. 8.1 ZAČETKI PREVENTIVE IN VZGOJE V CESTNEM PROMETU Prvi zapisi o prometnih nasvetih v šolah segajo v daljno o 1908, ko so šolarje opozarjali, da se za avti ne meče kamenja. Opaznejšo rast motorizacije po drugi svetovni vojni beležimo po u 1950. Leta 1954 pa so že začeli vzgojno-varstveni zavodi, osnovne in celo nekatere srednje šole s hitrejšim, bolj organiziranim in sistematičnim uvajanjem prometne vzgoje. Delo je potekalo predvsem po šolah in avto-moto društvih. Organizirana so bila predavanja glede same prometne varnosti, spremljali so celo otroke in starejše čez cesto, kaznovali nedisciplinirane udeležence v prometu. Leta 1958 so ukinili referat in ustanovili Republiški koordinacijski odbor za vzgojo in varnost v cestnem prometu, saj se je število smrtnih žrtev zaradi prometnih nesreč povišalo. Že v u 1959 je ta odbor organiziral veliko javnih predavanj z diapozitivi in kratkimi filmi, vključila pa so tudi javna občila. Iz tega obdobja izvirajo tudi prvi učni programi prometne vzgoje za učence v osnovnih in srednjih šolah, ki so jih pripravljali okrajni šolski organi, ki so se bodisi poklicno ali amatersko posvečali prometni vzgoji. V iskanju najbolj ustrezne oblike organiziranosti in pogojev za delo je bila v u 1960 ustanovljena Republiška komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu pri tedanjem Državnem sekretariatu za notranje zadeve kot strokovni organ, ki je zaradi boljšega dela vključeval tudi zunanje sodelavce. Komisija je največ dela posvetila pripravam gradiva, snemanju prometno-vzgojnih filmov, akcijam in vzgoji v šolah, seveda pa tudi organizaciji občinskih organov za prometno vzgojo. Prometna vzgoja je bila vključena v učne načrte za osnovno šolo vse do a 1998. Za pripravo novih programov so pripravili celovit predlog vključevanja prometne vzgoje v posamezne predmete, vendar predlog Sveta posamezna predmetna področja niso vključila v svoje programe. Da bi delo na različnih področjih še tesneje povezali in poleg policije in šolstva pritegnili k delu tudi druge organizacije, je bil a 1971 ustanovljen Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Ves čas delovanja republiškega in zdaj nacionalnega sveta so pomembno vlogo opravljali občinski sveti za preventivo in vzgojo v 13 http://www.avp-rs.si/splosno-o-varnosti/nacionalni-program-2013-2022

Statistična analiza vpliva alkohola na varnost v cestnem prometu pri enoslednih motornih vozilih v Sloveniji v obdobju 2008-2012 Stran 31 cestnem prometu, ki na lokalni ravni opozarjajo na glavne probleme prometne varnosti, vodijo akcije in skrbijo za preventivo in vzgojno delo. S spremembami lokalne samouprave, ko se je število občin povečalo od 65 na 292, se je ta sistem v celoti porušil, ker so potrebovali več, da je ponovno zaživelo delo v 150 novih organizacijah. Najpomembnejše delo na lokalni ravni je prav v tem, da sprejmejo ljudje prometno varnost kot način življenja in vrednoto, za katero mora vsak posameznik opraviti svoj del nalog kot udeleženec v prometu s strpnim in varnim ravnanjem ali kot strokovnjak s svojim strokovnim delom. V prihodnje bo pomembno tudi regijsko povezovanje, in sicer da bi učinkoviteje prispevali k reševanju problemov, ki presegajo občinske okvire (B. Žlender, A. Supe, R. Sušanj 2002). 8.2 UKREPI POLICIJE Policija se med motoristično sezono dnevno sooča s problematiko prometne varnosti motoristov. Poleg številnih akcij, policijske enote zagotavljajo sistematične nadzore nad večkratnimi kršitelji in izvajajo v vrhuncu motoristične sezone stalen nadzor na kritičnih odsekih, kjer se nesreče motoristov dogajajo najpogosteje. Nadzor je usmerjen predvsem na hitrost, agresivno vožnjo, psihofizično stanje voznikov, tehnično ustreznost motorjev in uporabo varnostne čelade. V mesecih, ko so vremenske razmere najbolj ugodne za motoriste, uporabljajo tudi helikopter z video-nadzornim sistemom Policija na kritičnih odsekih za dokumentiranje kršitev. Znotraj naseljenih območij, kjer je kršitev pravil največja, pa vsak mesec poostrijo nadzor. 8.3 UKREPI MINISTRSTVA ZA PROMET Za večjo prometno varnost enoslednih motornih vozil ministrstvo za promet izboljšuje ukrepe in izvaja kontrole pri izvajanju le teh. Izvajajo oglaševanja za motoriste, kot so izdelave opozorilnih plakatov in preventivnih video sporočil, izvajajo delavnice za motoriste, kjer obravnavajo problematike prometne varnosti. Poleg tega izdelajo informativne brošure za motoriste, v katerih so koristni napotki za večjo varnost. Nadzorni organi opozarjajo na delo komunalnih in zimskih služb

pri čiščenju peska z vozišča, povečujejo sredstva za sanacijo drsnih odsekov, povečujejo postavitev novih opozorilnih tabel na kritičnih odsekih cest ter proučujejo možnosti dopolnitve varovalnih ograj, ki bi zmanjšale težo poškodb ob nesrečah motoristov. Poostreni so tudi inšpekcijski nadzori na državnih cestah. Objavljajo se preventivne vsebine na informacijskih portalih. 8.4 MEDIJSKE AKTIVNOSTI Ministrstvo za notranje zadeve v skladu z načrtom medijskih aktivnosti pripravlja in izvaja vse medijske aktivnosti, s katerimi so podprte akcije za večjo varnost enoslednih motornih vozil. V ta namen izvajajo: objavo gradiva na medmrežju, tiskovne konference, dogovore s predstavniki elektronskih medijev za medijsko podporo ukrepov v času akcije, obveščanje javnosti o poteku akcij (v jutranjih predstavitvah o delu policije v zadnjih 24 urah) in morebitnih posebnostih, posredovanje podatkov o ukrepih zainteresirani javnosti, objavljajo zaključne ugotovitve akcij na internetu 14. 14 http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/novice/pdf/motoristi_17_4_07.pdf

Statistična analiza vpliva alkohola na varnost v cestnem prometu pri enoslednih motornih vozilih v Sloveniji v obdobju 2008-2012 Stran 33 9 KLJUČNE UGOTOVITVE ANALIZE ZA LETO 2008 Prometna varnost je bila v u 2008 dobra. Primerjava z om 2007 je pokazala, da se je število telesno poškodovanih in mrtvih udeležencev zmanjšalo. Zmanjšalo se je tudi število telesno poškodovanih in mrtvih voznikov enoslednih motornih vozil. Vozniki enoslednih motornih (motornih koles, koles z motorjem in mopedov) vozil so bili udeleženi v 1.376 prometnih nesrečah ali v 6,04 % od vseh prometnih nesreč. Umrlo je 11 alkoholiziranih voznikov enoslednih motornih vozil, kateri so bili udeleženi v prometnih nesrečah ali 5,1 % vseh smrtnih žrtev v cestnem prometu. 33 alkoholiziranih voznikov enoslednih motornih vozil kateri so bili udeleženci prometnih nesreč je bilo hudo telesno poškodovanih ali 3,08 % vseh hudo telesno poškodovanih v prometnih nesrečah. 81 alkoholiziranih voznikov enoslednih motornih vozil kateri so bili udeleženci prometnih nesreč je bilo lahko telesno poškodovanih ali 0,71% vseh lahko telesno poškodovanih v prometnih nesrečah. Najpogostejši vzrok prometnih nesreč med alkoholiziranimi motornih koles je bila neprilagojena hitrost. V prometnih nesrečah je največ alkoholiziranih motoristov umrlo na regionalnih cestah III. REDA in na cestah v naselju brez uličnega sistema. Alkoholizirani motoristi so bili udeleženi v 20 prometnih nesrečah, kjer je kot posledica bila materialna škoda. To je 0,14% vseh prometnih nesreč, katere so se zgodile na slovenskih cestah. Iz evidence o številu registriranih motornih koles in motornih koles z motorjem je razvidno, da je ta kategorija vozil čedalje bolj prisotna na slovenskih cestah in to prikazuje tabela 9.1.

Število motornih koles in koles z motorjem v Sloveniji se je a 2008 v primerjavi z om 2007 povečalo kar za 22%. Glede na starost vozila je bilo največ mlajših motornih koles in koles z motorjem. Kar 32% vseh je bilo mlajših od treh. Tabela 9.1: Cestna vozila konec a 2008 glede na vrsto vozila in starost, Slovenija Vrsta vozila Št. vseh skupaj Starost vozila Manj kot 3 a 3-5 6-8 9-11 12 in več Kolesa z motorjem 40384 12855 5800 6172 6248 9309 Motorna kolesa 41612 13508 8604 681 5855 7464 Iz tabele 9.2 je razvidno število prometnih nesreč enoslednih motornih vozil, v katerih so bili udeleženi alkoholizirani ter njihove posledice v u 2008. Statistični kazalci stanja varnosti med navedeno kategorijo udeležencev cestnega prometa kažejo, da se je stanje nekoliko izboljšalo v kategoriji voznikov enoslednih motornih vozil. Med motornih koles je stanje bilo v primerjavi z om 2007 boljše, vsekakor pa ni bilo zadovoljivo. Tabela 9.2: Število prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi alkoholizirani enoslednih motornih vozil ter njihove posledice v u 2008 Enosledno motorno vozilo Št.vseh prom. nesrečudeleženi Št.prometnih nesrečudeleženi alkoh. Št.prom.nesreč glede na posledice (udežen vsaj 1 voznik ) S smrtnim izidom S telesno poškodovanimi Z materialno škodo MK- voznik motornega kolesa 813 66 7 54 5 KZM-voznik kolesa z motorjem MO-voznik mopeda 531 82 32 8 4 66 12 0 5 3

Statistična analiza vpliva alkohola na varnost v cestnem prometu pri enoslednih motornih vozilih v Sloveniji v obdobju 2008-2012 Stran 35 Vse ugotovitve potrjujejo, da je kategorija MK- motornih koles v prometu potrebna posebne pozornosti. Veliko je voznikov, ki nimajo dovolj znanja in izkušenj za vožnjo motornih koles in koles z motorjem, kar se še posebej izkaže v nevarnih situacijah. Tudi ostale udeležence v prometu je potrebno opozarjati na to kategorijo vozil in na pravilen odnos do njih. Tabela 9.3 prikazuje število prometnih nesreč glede na vzroke in stopnje alkoholiziranosti povzročiteljev v u 2008 (povzročitelji nesreč so bili alkoholizirani enoslednih motornih vozil). Tabela 9.3: Število prometnih nesreč glede na vzroke in stopnje alkoholiziranosti povzročiteljev v u 2008 (povzročitelji nesreč so bili alkoholizirani enoslednih motornih vozil) Vzrok Št. vseh nesreč skupajudeležen Št. nesrečalkohol. povzr. Stopnje alkoholiziranosti voznikov v promilih 0.01-0.50 0.51-0.80 0.81-1.10 1.11-1.50 1.51-2.00 2.01-3.00 NAD 3.00 Povp. alk.v promil. Nepravilna stran,smer vožnje 171 59 4 6 10 22 24 22 2 1.9 Nepravilno prehitevanje Nepravilnosti na cesti Nepravilnosti na tovoru Nepravilnosti na vozilu Neprilagojena hitrost Neupoštevanje pravil o prednosti 66 6 0 0 3 0 0 0 0 0.98 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 1 0 0 1 0 0 0 0 1.10 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 357 69 5 6 8 22 14 11 3 1.84 66 4 0 1 0 0 2 1 0 1.73 Premiki z vozilom 40 6 1 1 1 1 2 0 0 1,07 Neustrezna varnostna razdalja 87 5 1 0 0 2 1 1 0 1.96 Ostalo 53 6 1 0 0 2 1 2 0 1.56

Prometne nesreče glede na vrsto ceste v u 2008, v katerih so bili udeleženi alkoholizirani enoslednih motornih vozil (vsaj eden) so se najpogosteje dogajale na cestah v naselju brez uličnega sistema in na cestah z uličnim sistemom (tabela 9.4) Tabela 9.4: Število prometnih nesreč glede na vrsto ceste v u 2008 (v prometni nesreči udeležen vsaj 1 alkoholizirani voznik enoslednega motornega vozila) Vrsta ceste Št. vseh nesreč skupaj - Št. nesrečudeležen alkoh. Število prometnih nesreč-udeleženi alkoh. S smrtnimi izidi voznikov S telesno poškodovanimi Z materialno škodo Avtocesta 22 2 0 2 0 Glavna cesta I. REDA Glavna cesta II. REDA 72 8 81 3 1 7 0 1 2 0 Hitra cesta 6 0 0 0 0 Lokalna cesta Naselje brez uličnega sistema Naselje z uličnim sistemom Regionalna cesta I. REDA Regionalna cesta II. REDA 92 16 258 49 527 51 108 4 126 10 0 11 2 3 44 2 1 35 15 0 4 0 2 8 0 Regionalna cesta III. REDA 81 12 3 9 0 Turistična cesta 13 1 0 0 1

Statistična analiza vpliva alkohola na varnost v cestnem prometu pri enoslednih motornih vozilih v Sloveniji v obdobju 2008-2012 Stran 37 Iz tabele je razvidno, da so se prometne nesreče najpogosteje dogajale na cestah v naselju brez uličnega sistema in na cestah z uličnim sistemom. Najmanjše število prometnih nesreč je bilo na hitrih in turističnih cestah. Z vidika vožnje motornega kolesa so številke razumljive, saj voznik motornega kolesa od vožnje ne pričakuje samo prevoza od točke A do točke B, temveč predvsem užitek in v času vikenda je največ prostega časa, ki ga motoristi izkoristijo. Tabela 9.5 predstavlja število prometnih nesreč po dnevih v tednu v u 2008 (povzročitelji nesreč so bili alkoholizirani enoslednih motornih vozil). Iz tabele je razvidno, da se je največ prometnih nesreč zgodilo v času vikenda. Med vikendi (petek, sobota in nedelja) je umrlo kar 50 % vseh voznikov motornih koles, ki so bili povzročitelji v prometnih nesrečah. Tabela 9.5: Število prometnih nesreč po dnevih v tednu v u 2008 (povzročitelji nesreč so bili alkoholizirani enoslednih motornih vozil) Dan v tednu Št. nesrečpovzročitelji alkoh. Število prometnih nesreč-povzročitelji alkoh. S smrtnimi izidi voznikov S hudo telesno poškodovanimi Z lažje telesno poškodovanimi Z materialno škodo Ponedeljek 15 0 8 6 1 Torek 13 0 5 5 3 Sreda 18 2 3 10 3 Četrtek 17 3 3 9 2 Petek 18 1 7 8 2 Sobota 38 4 8 23 3 Nedelja 37 1 10 20 6

Najpogostejši vzrok prometnih nesreč, ki so jih povzročili alkoholizirani, je bil neprilagojena hitrost, in sicer kar v 48,6% vseh nesreč. Največ udeležencev je bilo v starostni skupini od 34 do 44, kar prikazuje tudi tabela 9.6. Naslednji najpogostejši vzrok je bil nepravilna stran ali smer vožnje, največ udeležencev je bilo v starostnih skupinah nad 16 do 24 in nad 44 do 54. Tabela 9.6: Število nesreč alkoholiziranih voznikov enoslednih motornih vozil glede na starostne skupine v u 2008 (povzročitelji nesreč so bili alkoholizirani ) Vzrok Št. vseh nesr. skupajudelež. Št. nesr.- alkohol. povzr. Starostne skupine povzročiteljev- Nad 7 do 16 Nad 16 do 24 Nad 24 do 34 Nad 34 do 44 Nad 44 do 54 Nad 54 do 64 Nad 64 Neprilagojena hitrost 357 70 2 14 13 18 15 5 3 Neupoštevanje pravil o prednosti 66 4 1 0 1 1 0 0 1 Nepravilno prehitevanje 66 6 0 1 1 1 2 0 1 Premiki z vozilom 40 6 1 3 2 0 0 0 0 Nepravilna stran,smer vožnje 171 59 6 14 8 6 16 6 3 Nepravilnosti na tovoru Nepravilnosti na vozilu 3 6 1 0 0 0 0 0 4 2 0 0 0 0 0 0 0 0 Neustrezna varnostna razdalja 87 5 0 1 2 1 1 0 0 Temeljni pogoj za varnost voznikov motornih koles so vozniške izkušnje. Tabela 9.7 prikazuje, da je po vozniškem stažu alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč najbolj izstopala skupina nad 20. Sledili so kot povzročitelji v 25%, ki so imeli vozniško dovoljenje manj kot 1 o.

Statistična analiza vpliva alkohola na varnost v cestnem prometu pri enoslednih motornih vozilih v Sloveniji v obdobju 2008-2012 Stran 39 Najbolj varni so, ki imajo vozniško dovoljenje že več, ugotovili pa smo tudi lahko, da z večnimi izkušnjami postanejo bolj samozavestni in tvegajo več, kar dokazuje tudi statistika. Tabela 9.7: Število prometnih nesreč po vozniškem stažu voznikov enoslednih motornih vozil, kateri so bili povzročitelji prometnih nesreč v u 2008 Vzrok Št. nesreč alkohol. povzr. Do 1 Število nesreč po vozniškem stažu-povzročitelji alkoholizirani Od 1 do 2 Od 2 do 5 Od 5 do 10 Od 10 do 15 Od 15 do 20 Nad 20 Neznano Neprilagojena hitrost 70 11 4 7 6 0 3 13 26 Neupoštevanje pravil o prednosti 4 0 1 0 0 0 0 1 2 Nepravilno prehitevanje 6 1 0 0 0 1 1 1 2 Premiki z vozilom 6 1 0 0 0 0 0 0 5 Nepravilna stran, smer vožnje 59 1 2 5 4 1 2 12 32 Neustrezna varnostna razdalja 5 0 0 2 0 0 0 2 1 Najpogostejši vzrok prometnih nesreč enoslednih motornih vozil, katere so povzročili alkoholizirani je bil neprilagojena hitrost, drugi najpogostejši vzrok pa je bil nepravilna stran, smer vožnje. Tabela 9.8 kaže število alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč in stopnje alkoholiziranosti po policijskih upravah v u 2008 (povzročitelji nesreč so bili alkoholizirani enoslednih motornih vozil). Razvidno je, da je bila regijsko najbolj problematična Štajerska, najmanj pa Prekmurska regija. Po povprečni koncentraciji alkohola je najbolj izstopala PU Novo mesto, najmanj pa PU Kranj.

V največ prometnih nesrečah so vozili motorna kolesa, v najmanj prometnih nesrečah pa so povzročitelji vozili mopede. Tabela 9.8: Število alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč in stopnje alkoholiziranosti po policijskih upravah v u 2008 (povzročitelji nesreč so bili alkoholizirani enoslednih motornih vozil) Policijska uprava Št. alk.povzr.- Stopnje alkoholiziranosti voznikov v promilih 0.01-0.50 0.51-0.80 0.81-1.10 1.11-1.50 1.51-2.00 2.01-3.00 NAD 3.00 Povp. alk.v promil. PU Celje 35 1 3 5 8 8 9 1 1.47 PU Koper 14 0 2 2 2 5 3 0 1.65 PU Kranj 11 2 2 2 3 1 1 0 0.72 PU Ljubljana 31 1 2 4 10 8 5 1 1.02 PU Maribor 37 5 3 2 8 10 7 1 1.58 PU Murska Sobota 6 0 0 1 2 2 0 1 1.54 PU Nova Gorica 7 1 1 0 2 1 1 1 1.49 PU Novo mesto 15 1 2 1 5 1 5 0 1.89 Število prometnih nesreč po urnih intervalih z udeležbo vsaj 1 alkoholiziranega povzročitelja in voznika enoslednega motornega vozila prikazuje tabela 9.9. Za voznike enoslednih motornih vozil je bil najbolj nevaren popoldanski in večerni čas, saj se je takrat zgodilo največje število prometnih nesreč. Sklepamo lahko, da je vzrok tega popoldanska povečana prometna konica, v večernem času pa zmanjšana vidljivost. V največ prometnih nesrečah so povzročitelji utrpeli lažje telesne poškodbe.

Statistična analiza vpliva alkohola na varnost v cestnem prometu pri enoslednih motornih vozilih v Sloveniji v obdobju 2008-2012 Stran 41 Največ smrtnih žrtev prometnih nesreč enoslednih motornih vozil je bilo v večernem času in sicer od 18:00-20:59. Tabela 9.9: Število prometnih nesreč glede na urni interval v u 2008 (povzročitelji so bili alkoholizirani enoslednih motornih vozil) Urni interval Št.nesreč alk.povzr.- Število prometnih nesreč glede na posledice-povzročitelji so bili alkohol. enoslednih motornih vozil S smrtnimi izidi voznikov S hudo telesno poškodovanimi Z lažje telesno poškodovanimi Z materialno škodo 00:00-02:59 20 0 4 12 4 03:00-05:59 06:00-08:59 09:00-11:59 12:00-14:59 15:00-17:59 18:00-20:59 21:00-23:59 7 4 10 11 35 45 24 0 4 3 0 1 1 2 0 2 1 5 2 1 3 7 0 4 12 15 4 2 14 23 6 1 5 14 4 Tabela 9.10 prikazuje število povzročiteljev prometnih nesreč po mesecih v u 2008 (povzročitelji so bili alkoholizirani enoslednih motornih vozil)statistična analiza kaže, da je bilo največje število nesreč v spomladanskih mesecih in vse tja do jeseni, ko je na cestah največ motoristov zaradi ugodnih vremenskih razmer. Povečalo se je predvsem število voznikov motornih koles. Najproblematičnejši je bil mesec julij, saj se je takrat zgodilo 17,1% vseh prometnih nesreč. Povzročitelji so predvsem utrpeli lažje telesne poškodbe, največ smrtnih žrtev povzročiteljev pa je bilo v mesecu maju in oktobru in sicer kar 54,5% vseh smrtnih žrtev.

Tabela 9.10: Število povzročiteljev prometnih nesreč po mesecih v u 2008 (povzročitelji so bili alkoholizirani enoslednih motornih vozil) Mesec v u Št. alk.povzr.- Smrtni izid Posledice alkoholiziranih povzročiteljev Huda telesna poškodba Lahka telesna poškodba Brez poškodb Januar 5 0 0 4 1 Februar 11 0 4 5 2 Marec 8 0 2 5 1 April 11 1 3 5 3 Maj 22 3 5 13 1 Junij 18 0 6 7 5 Julij 27 1 7 17 2 Avgust 15 1 6 6 2 September 19 2 3 8 6 Oktober 12 3 5 3 1 November 5 0 1 4 0 December 3 0 0 3 0 Motoristi po hladni in dolgi zimi, ko so njihovi jekleni ljubljenci varno spravljeni pod streho, že v začetku pomladi nestrpno čakajo na toplo vreme. April je s svojim pregovorno

Statistična analiza vpliva alkohola na varnost v cestnem prometu pri enoslednih motornih vozilih v Sloveniji v obdobju 2008-2012 Stran 43 muhastim vremenom precej nepredvidljiv, vendar ob sončnih dnevih že kar primeren za vožnjo z motorjem na krajše razdalje 15. Raziskave kažejo, da enoslednih motornih vozil v večini primerov prilagodijo vožnjo vremenskim razmeram, saj te deloma določajo cestne pogoje. Vendar je kljub prilagajanju je še vedno preveč prometnih nesreč na naših cestah, pri katerih pa je tudi vse pogosteje prisoten alkohol. Statistika dokazuje, da so se nesreče najpogosteje dogajale ob jasnem vremenu (tabela 9.11), saj je takrat prisotnih največ motoristov na cesti. Kar 64% vseh nesreč motoristov se je zgodilo v jasnem vremenu. Tabela 9.11: Število prometnih nesreč glede na vremenske okoliščine ter njihove posledice v u 2008 (nesreče povzročili alkoholizirani enoslednih motornih vozil) Vremenske okoliščine Št. nesrečpovzr.alk. Število prometnih nesreč glede na posledice-povzročitelji alkoh. S smrtnimi izidi voznikov S hudo telesno poškodovanimi Z lažje telesno poškodovanimi Z materialno škodo Jasno 98 6 32 49 11 Veter 1 0 0 1 0 Megla 1 0 0 1 0 Oblačno 47 5 9 26 7 Deževno 8 0 3 3 2 Sneg 1 0 0 1 0 15 MEDVED, Ana. S toplejšimi dnevi se začne tudi motoristična sezona. Dnevnik, 2009,. LIX, št. 71

10 KLJUČNE UGOTOVITVE ANALIZE ZA LETO 2009 Prometna varnost je bila v u 2009 dobra. Primerjava z om 2008 je pokazala, da se je število telesno poškodovanih in mrtvih udeležencev v tem obdobju zmanjšalo. Zmanjšalo se je tudi število telesno poškodovanih in mrtvih voznikov enoslednih motornih vozil. Vozniki enoslednih motornih vozil so bili udeleženi v 1.339 prometnih nesrečah ali v 6,41 % vseh prometnih nesreč. Umrlo je 9 alkoholiziranih voznikov enoslednih motornih vozil, kateri so bili udeleženi v prometnih nesrečah ali 5,26 % vseh smrtnih žrtev v cestnem prometu. 36 alkoholiziranih voznikov enoslednih motornih vozil kateri so bili udeleženci prometnih nesreč je bilo hudo telesno poškodovanih ali 3,39 % vseh hudo telesno poškodovanih v prometnih nesrečah. 64 alkoholiziranih voznikov enoslednih motornih vozil kateri so bili udeleženci prometnih nesreč je bilo lahko telesno poškodovanih ali 0,56% vseh lahko telesno poškodovanih v prometnih nesrečah. Najpogostejši vzrok prometnih nesreč med alkoholiziranimi motornih koles je bila neprilagojena hitrost. V prometnih nesrečah je največ alkoholiziranih motoristov umrlo na regionalnih cestah III. REDA. Alkoholizirani motoristi so bili udeleženi v 66 prometnih nesreč, kjer je kot posledica bila materialna škoda. To je 0,54% vseh prometnih nesreč, katere so se zgodile na slovenskih cestah. Statistični kazalci stanja varnosti za voznike enoslednih motornih vozil so pokazali, da se je stanje nekoliko izboljšalo. Med alkoholiziranimi motornih koles, koles z motorjem in mopedov je bilo stanje v primerjavi z om 2008 boljše, vsekakor pa ni bilo zadovoljivo.

Statistična analiza vpliva alkohola na varnost v cestnem prometu pri enoslednih motornih vozilih v Sloveniji v obdobju 2008-2012 Stran 45 V tabeli 10.1 je prikazana evidenca o številu registriranih motornih koles in motornih koles z motorjem za o 2009. Primerjava z om 2008 je pokazala, da se je povečalo število registriranih motornih koles in koles z motorjem kar za 7,3%. Glede na starost vozila je bilo največ mlajših motornih koles in koles z motorjem. Kar 29,8% vseh je bilo mlajših od treh. Tabela 10.1: Cestna vozila konec a 2009, glede na vrsto vozila in starost, Slovenija Vrsta vozila Št. vseh skupaj Starost vozila Manj kot 3 a 3-5 6-8 9-11 Let 12 in več Kolesa z motorjem 42243 12690 7195 4987 6650 10721 Motorna kolesa 46185 13673 10307 6835 6633 8737 Statistika za navedeno kategorijo udeležencev cestnega prometa kaže, da se je stanje nekoliko poslabšalo v kategoriji voznikov enoslednih motornih vozil in to prikazuje tabela 10.2. V primerjavi z om 2008 se je število nesreč, v katerih so bili udeleženi enoslednih motornih vozil, povečalo in to kar za 13,2%. Tabela 10.2: Število prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi alkoholizirani enoslednih motornih vozil ter njihove posledice v u 2009 Enosledno motorno vozilo Št.vseh prom. nesrečudeleženi Št.prometnih nesrečudeleženi alkoh. Št.prom.nesreč glede na posledice voznikov (udežen vsaj 1 voznik ) S smrtnim izidom S telesno poškodovanimi Z materialno škodo MK- voznik motornega kolesa 788 63 8 45 10 KZM-voznik kolesa z motorjem MO-voznik mopeda 527 59 34 9 1 49 9 0 9 0

Tabela 10.3 prikazuje število prometnih nesreč glede na vzroke in stopnje alkoholiziranosti povzročiteljev v u 2009 (povzročitelji nesreč so bili alkoholizirani enoslednih motornih vozil). Še vedno je bil najpogostejši vzrok za nastanek prometnih nesreč neprilagojena hitrost in kar v 39,4% vseh nesreč. Najbolj zaskrbljujoče je, da je bil kar v 45,3% vseh prometnih nesreč, katere so povzročili alkoholizirani enoslednih motornih vozil, glavni vzrok prav tako neprilagojena hitrost, po stopnji alkoholiziranosti pa je bilo največ povzročiteljev v skupini od 1,51-2,00 promili alkohola. Tabela 10.3: Število prometnih nesreč glede na vzroke in stopnje alkoholiziranosti povzročiteljev v u 2009 (povzročitelji nesreč so bili alkoholizirani enoslednih motornih vozil) Vzrok Št. vseh nesreč skupajudeležen Št. nesrečalkohol. povzr. Stopnje alkoholiziranosti voznikov v promilih 0.01-0.50 0.51-0.80 0.81-1.10 1.11-1.50 1.51-2.00 2.01-3.00 NAD 3.00 Povp. alk.v promil. Nepravilna stran,smer vožnje 171 39 2 1 5 5 13 13 0 1,92 Nepravilno prehitevanje Nepravilnosti na cesti Nepravilnosti na tovoru Nepravilnosti na vozilu Neprilagojena hitrost Neupoštevanje pravil o prednosti 62 5 1 1 1 0 2 0 0 1,01 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 1 0 0 0 0 1 0 0 1,77 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 337 59 4 3 12 14 22 4 0 1,34 77 9 2 0 1 3 0 3 0 1,35 Premiki z vozilom 36 4 0 1 0 1 1 1 0 1,54 Neustrezna varnostna razdalja 71 4 0 1 1 0 1 1 0 1,21 Ostalo 93 9 1 0 1 2 3 2 0 1.56

Statistična analiza vpliva alkohola na varnost v cestnem prometu pri enoslednih motornih vozilih v Sloveniji v obdobju 2008-2012 Stran 47 Prometne nesreče glede na vrsto ceste v u 2009, v katerih so bili udeleženi alkoholizirani enoslednih motornih vozil (vsaj eden) so se najpogosteje dogajale na cestah v naselju brez uličnega sistema in na cestah z uličnim sistemom. Najmanjše število prometnih nesreč je bilo na avtocestah in hitrih cestah (tabela 10.4). Tabela 10.4: Število prometnih nesreč glede na vrsto ceste v u 2009 (v prometni nesreči udeležen vsaj 1 alkoholizirani voznik enoslednega motornega vozila) Vrsta ceste Št. vseh nesreč skupaj - Št. nesrečudeležen alkoh. Število prometnih nesreč-udeleženi alkoh. S smrtnimi izidi voznikov S telesno poškodovanimi Z materialno škodo Avtocesta 24 3 1 0 1 Glavna cesta I. REDA Glavna cesta II. REDA 82 9 65 4 3 3 3 0 3 0 Hitra cesta 7 1 0 1 0 Lokalna cesta Naselje brez uličnega sistema Naselje z uličnim sistemom Regionalna cesta I. REDA Regionalna cesta II. REDA 68 14 280 28 494 43 98 6 121 10 0 3 10 0 6 18 0 16 22 1 0 3 0 2 5 Regionalna cesta III. REDA Turistična cesta 91 13 9 0 4 2 4 0 0 0

Tabela 10.5 predstavlja število prometnih nesreč voznikov enoslednih motornih vozil po dnevih v tednu v u 2009. Še vedno se je največ prometnih nesreč zgodilo v času vikenda. V petek, soboto ali nedeljo je umrlo kar 66,6 % vseh voznikov motornih koles, ki so bili udeleženi v prometnih nesrečah in za kar 16,6% več kot a 2008. Največ prometnih nesreč je bilo ob sobotah, udeleženci so utrpeli predvsem lažje telesne poškodbe. Tabela 10.5: Število prometnih nesreč po dnevih v tednu v u 2009 (povzročitelji nesreč so bili alkoholizirani enoslednih motornih vozil) Dan v tednu Št. nesrečpovzročitelji alkoh. Število prometnih nesreč-povzročitelji alkoh. S smrtnimi izidi voznikov S hudo telesno poškodovanimi Z lažje telesno poškodovanimi Z materialno škodo Ponedeljek 10 0 1 6 3 Torek 13 1 4 7 1 Sreda 15 1 4 9 1 Četrtek 16 1 4 8 3 Petek 13 1 4 6 2 Sobota 35 4 9 19 4 Nedelja 29 1 11 12 5 Iz tabele 10.6 je razvidno, da je neprilagojena hitrost najpogostejši vzrok prometnih nesreč, ki so jih povzročili alkoholizirani. Največ udeležencev je bilo v starostni skupini nad 24 do 34. Naslednji najpogostejši vzrok je bila nepravilna stran, smer vožnje, največ udeležencev je bilo prav tako v starostni skupini nad 24 do 34.

Statistična analiza vpliva alkohola na varnost v cestnem prometu pri enoslednih motornih vozilih v Sloveniji v obdobju 2008-2012 Stran 49 Tabela 10.6: Število nesreč alkoholiziranih voznikov enoslednih motornih vozil glede na starostne skupine v u 2009 (povzročitelji nesreč so bili alkoholizirani ) Vzrok Št. vseh nesr. skupaj -udelež. Št. nesr.- alkoh. povzr. Starostne skupine povzročiteljev- Nad 7 do 16 Nad 16 do 24 Nad 24 do 34 Nad 34 do 44 Nad 44 do 54 Nad 54 do 64 Nad 64 Neprilagojena hitrost 337 59 1 20 22 7 7 3 0 Neupoštevanje pravil o prednosti 77 9 0 4 1 3 0 0 1 Nepravilno prehitevanje 62 5 0 2 2 1 0 0 0 Premiki z vozilom 36 4 0 1 2 0 1 0 0 Nepravilna stran,smer vožnje 171 39 1 4 11 4 10 5 4 Nepravilnosti na tovoru Nepravilnosti na vozilu 2 1 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Neustrezna varnostna razdalja 71 4 0 0 0 1 2 0 1 Med mrtvimi je skoraj polovica takšnih, ki so že bili predhodno kaznovani, osem odstotkov lani umrlih pa so že kaznovali zaradi 11 do 15 prekrškov. To pomeni, da umirajo tudi tisti najbolj agresivni, ki zmotno menijo, da se jim na cesti ne more nič zgoditi 16. Temeljni pogoj za varnost voznikov motornih koles so vozniške izkušnje. 16 ŠTAKUL, Matej. Umirajo tudi najbolj agresivni motoristi. Dnevnik, 2009,. LIX, št. 69, str. 28.

Po vozniškem stažu alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč je najbolj izstopala skupina do 1 a in od 10 do 15 vozniškega staža (tabela 10.7). Najbolj varni so bili, ki so imeli vozniško dovoljenje že več. Ugotovili smo, da z večnimi izkušnjami postanejo bolj samozavestni in tvegajo več, kar dokazuje tudi statistika. Najpogostejši vzrok prometnih nesreč motoristov, katere so povzročili alkoholizirani povzročitelji je bil neprilagojena hitrost, drugi najpogostejši vzrok pa je bil nepravilna stran, smer vožnje. Tabela 10.7: Število prometnih nesreč po vozniškem stažu voznikov enoslednih motornih vozil, kateri so bili povzročitelji prometnih nesreč v u 2009 Vzrok Št. nesreč alkohol. povzr. Do 1 Število nesreč po vozniškem stažu-povzročitelji alkoholizirani Od 1 do 2 Od 2 do 5 Od 5 do 10 Od 10 do 15 Od 15 do 20 Nad 20 Nezna -no Neprilagojena hitrost 59 8 4 3 8 3 1 5 27 Neupoštevanje pravil o prednosti 9 2 0 0 0 0 0 2 5 Nepravilno prehitevanje 5 1 0 2 1 0 0 0 1 Premiki z vozilom 4 1 0 0 1 0 0 0 2 Nepravilna stran,smer vožnje 39 2 1 3 4 1 2 3 23 Neustrezna varnostna razdalja 4 0 0 0 0 0 0 2 2 Analiza števila prometnih nesreč, katere so povzročili alkoholizirani enoslednih motornih vozil po policijskih upravah kaže, da je bila regijsko najbolj problematična Štajerska, enako kot a 2008.

Statistična analiza vpliva alkohola na varnost v cestnem prometu pri enoslednih motornih vozilih v Sloveniji v obdobju 2008-2012 Stran 51 Po povprečni koncentraciji alkohola je najbolj izstopala PU Kranj (tabela 10.8), najmanj pa PU Celje. V največ prometnih nesrečah so vozili motorna kolesa, v najmanj prometnih nesrečah pa so povzročitelji vozili mopede. Tabela 10.8: Število alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč in stopnje alkoholiziranosti po policijskih upravah v u 2009 (povzročitelji nesreč so bili alkoholizirani enoslednih motornih vozil) Policijska uprava Št. alk.povzr.- Stopnje alkoholiziranosti voznikov v promilih 0.01-0.50 0.51-0.80 0.81-1.10 1.11-1.50 1.51-2.00 2.01-3.00 NAD 3.00 Povp. alk.v promil. PU Celje 27 5 1 6 6 6 3 0 1,22 PU Koper 13 0 1 2 5 3 2 0 1,42 PU Kranj 8 1 0 0 1 4 2 0 1,72 PU Ljubljana 23 2 1 2 3 11 4 0 1,55 PU Maribor 25 2 2 2 3 6 10 0 1,65 PU Murska Sobota PU Nova Gorica PU Novo mesto 13 0 2 2 3 4 2 0 1,53 11 0 0 3 1 7 0 0 1,38 12 0 0 4 3 3 2 0 1,53 Tabela 10.9 prikazuje število prometnih nesreč glede na urni interval v u 2009 (povzročitelji so bili alkoholizirani enoslednih motornih vozil). Za voznike enoslednih motornih vozil je bil najbolj nevaren večerni čas, saj se je takrat zgodilo največje število prometnih nesreč. V največ prometnih nesrečah so povzročitelji utrpeli lažje telesne poškodbe. Največ smrtnih žrtev prometnih nesreč motoristov je bilo v večernem času in sicer od 18:00-20:59 in od 21:00-23:59.

V večernem času je nekaterim motoristom vožnja še v večji užitek, zavedati pa bi se morali, da so pogoji za varno vožnjo v tem času krepko zmanjšani. Z vsebnostjo alkohola v organizmu pa se to še bolj slabša. Tabela 10.9: Število prometnih nesreč glede na urni interval v u 2009 (povzročitelji so bili alkoholizirani enoslednih motornih vozil) Urni interval Št.nesreč alk.povzr.- Število prometnih nesreč glede na posledice-povzročitelji so bili alkohol. enoslednih motornih vozil S smrtnimi izidi voznikov S hudo telesno poškodovanimi Z lažje telesno poškodovanimi Z materialno škodo 00:00-02:59 19 0 4 12 3 03:00-05:59 06:00-08:59 09:00-11:59 12:00-14:59 15:00-17:59 18:00-20:59 9 4 2 11 19 41 0 4 4 1 0 1 1 2 0 0 2 0 1 3 6 1 3 8 5 3 2 10 23 6 21:00-23:59 26 3 6 14 3 V tabeli 10.10 je prikazano število povzročiteljev prometnih nesreč po mesecih v u 2009 (povzročitelji so bili alkoholizirani enoslednih motornih vozil). Največje število nesreč je bilo v spomladanskih mesecih vse tja do jeseni. Najbolj problematična sta bila meseca maj in julij, saj se je takrat zgodilo 36,6% vseh prometnih nesreč.

Statistična analiza vpliva alkohola na varnost v cestnem prometu pri enoslednih motornih vozilih v Sloveniji v obdobju 2008-2012 Stran 53 Povzročitelji so predvsem utrpeli lažje telesne poškodbe, največ smrtnih žrtev pa je bilo v mesecu maju in sicer kar 44,4% vseh smrtnih žrtev. Najbolj varna meseca v u 2009 sta bila januar in december, dejstvo pa je, da je v tem času bilo tudi najmanj motoristov na slovenskih cestah, saj so bile vremenske razmere manj ugodne za vožnjo. Tabela 10.10: Število povzročiteljev prometnih nesreč po mesecih v u 2009 (povzročitelji so bili alkoholizirani enoslednih motornih vozil) Mesec v u Št. alk.povzr.- Smrtni izid Posledice alkoholiziranih povzročiteljev Huda telesna poškodba Lahka telesna poškodba Brez poškodb Januar 1 0 0 1 0 Februar 5 0 1 3 1 Marec 6 0 2 3 1 April 13 0 5 7 1 Maj 24 4 6 8 6 Junij 11 0 4 6 1 Julij 24 2 5 11 6 Avgust 20 2 5 11 2 September 9 0 4 2 3 Oktober 10 0 2 6 2 November 6 1 0 5 0 December 2 0 1 1 0

Prepričanje marsikaterega posameznika je, da jasno vreme in s tem ugodne cestne razmere vodijo do zmanjšanja števila prometnih nesreč motoristov, vendar je obratno. Lepo vreme še posebej vzpodbudi željo po večjih hitrostih in tveganju. Kar 69,3% vseh nesreč motoristov se je zgodilo v jasnem vremenu, udeleženci so utrpeli predvsem lažje telesne poškodbe (tabela 10.11). Tabela 10.11 : Število prometnih nesreč glede na vremenske okoliščine ter njihove posledice v u 2009 (nesreče povzročili alkoholizirani enoslednih motornih vozil) Vremenske okoliščine Št. nesrečpovzr.alk. Število prometnih nesreč glede na posledice-povzročitelji alkoh. S smrtnimi izidi voznikov S hudo telesno poškodovanimi Z lažje telesno poškodovanimi Z materialno škodo Jasno 93 6 22 48 17 Oblačno 31 3 11 15 2 Deževno 3 0 1 2 0 Sneg 1 0 0 1 0 Neznano 3 0 2 1 0

Statistična analiza vpliva alkohola na varnost v cestnem prometu pri enoslednih motornih vozilih v Sloveniji v obdobju 2008-2012 Stran 55 11 KLJUČNE UGOTOVITVE ANALIZE ZA LETO 2010 Ključne ugotovitve analize kažejo da je bila v u 2010 prometna varnost dobra. Primerjava s prejšnjim om 2009 je pokazala, da se je število telesno poškodovanih in mrtvih udeležencev v tem obdobju zmanjšalo. Zmanjšalo se je tudi število telesno poškodovanih in mrtvih voznikov enoslednih motornih vozil. Vozniki enoslednih motornih vozil so bili udeleženi v 1199 prometnih nesrečah ali v 5,55 % od vseh prometnih nesreč. Umrlo je 9 alkoholiziranih voznikov enoslednih motornih vozil, kateri so bili udeleženci prometnih nesreč ali 6,52 % vseh smrtnih žrtev v cestnem prometu. 33 alkoholiziranih voznikov enoslednih motornih vozil kateri so bili udeleženci prometnih nesreč je bilo hudo telesno poškodovanih ali 3,72 % vseh hudo telesno poškodovanih v prometnih nesrečah. 69 alkoholiziranih voznikov enoslednih motornih vozil kateri so bili udeleženci prometnih nesreč je bilo lahko telesno poškodovanih ali 0,71% vseh lahko telesno poškodovanih v prometnih nesrečah. Najpogostejši vzrok prometnih nesreč med alkoholiziranimi motornih koles je bila neprilagojena hitrost. Alkoholizirani motoristi so bili udeleženi v 17 prometnih nesrečah, kjer je kot posledica bila materialna škoda. To je 0,12% vseh prometnih nesreč, katere so se zgodile na slovenskih cestah. V prometnih nesrečah je največ alkoholiziranih motoristov umrlo na regionalnih cestah II. REDA. Statistika nesreč enoslednih motornih vozil je pokazala, da se vsi ukrepi vladnih in drugih nevladnih organizacij obrestujejo, saj število nesreč upada. Tabela 11.1 predstavlja število koles z motorjem in motornih koles v Sloveniji za o 2010 ter njihovo starost.

Evidenca o številu registriranih motornih koles in koles z motorjem za o 2010 je pokazala, da se je v primerjavi z om 2009 povečalo število registriranih motornih koles in motornih koles z motorjem kar za 2,8%. Glede na starost vozila je bilo največ starejših motornih koles in koles z motorjem. Kar 25,1% vseh je bilo starih 12 in več. Tabela 11.1: Cestna vozila konec a 2010 glede na vrsto vozila in starost, Slovenija Vrsta vozila Št. vseh skupaj Starost vozila Manj kot 3 a 3-5 6-8 9-11 Let 12 in več Kolesa z motorjem 42322 10734 8775 4426 6022 12365 Motorna kolesa 48686 11152 12109 8165 6743 10517 Števila prometnih nesreč enoslednih motornih vozil ter njihove posledice prikazuje tabela 11.2. V primerjavi z om 2009 se je stanje izboljšalo, saj je bilo a 2010 za kar 2,3% manj prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi alkoholizirani enoslednih motornih vozil. Tabela 11.2: Število prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi alkoholizirani enoslednih motornih vozil ter njihove posledice v u 2010 Enosledno motorno vozilo Št.vseh prom. nesrečudeleženi Št.prometnih nesrečudeleženi alkoh. Št.prom.nesreč glede na posledice voznikov (udežen vsaj 1 voznik ) S smrtnim izidom S telesno poškodovanimi Z materialno škodo MK- voznik motornega kolesa 688 51 6 41 4 KZM-voznik kolesa z motorjem MO-voznik mopeda 472 70 39 7 2 55 13 1 6 0

Statistična analiza vpliva alkohola na varnost v cestnem prometu pri enoslednih motornih vozilih v Sloveniji v obdobju 2008-2012 Stran 57 Statistična analiza prometnih nesreč enoslednih motornih vozil za o 2010 je pokazala, da je bil še vedno najpogostejši vzrok za nastanek prometnih nesreč neprilagojena hitrost in kar v 38,1% vseh nesreč. Kar v 37,5% vseh prometnih nesreč, katere so povzročili alkoholizirani enoslednih motornih vozil, je bil glavni vzrok prav tako neprilagojena hitrost, po stopnji alkoholiziranosti pa je bilo največ povzročiteljev v skupini od 1,11 do 1,50 in 1,51 do 2,00 promili alkohola (tabela 11.3). Tabela 11.3: Število prometnih nesreč glede na vzroke in stopnje alkoholiziranosti povzročiteljev v u 2010 (povzročitelji nesreč so bili alkoholizirani enoslednih motornih vozil) Vzrok Št. vseh nesreč skupajudeležen Št. nesrečalkohol. povzr. Stopnje alkoholiziranosti voznikov v promilih 0.01-0.50 0.51-0.80 0.81-1.10 1.11-1.50 1.51-2.00 2.01-3.00 NAD 3.00 Povp. alk.v promil. Nepravilna stran,smer vožnje 155 46 1 4 5 13 10 11 2 1,54 Nepravilno prehitevanje Nepravilnosti na cesti Nepravilnosti na tovoru Nepravilnosti na vozilu Neprilagojena hitrost Neupoštevanje pravil o prednosti 52 8 1 0 0 3 4 0 0 1,48 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 278 48 5 3 3 14 14 9 0 1,55 62 6 1 1 0 2 1 1 0 1,39 Premiki z vozilom 27 5 0 0 1 0 1 2 1 2,25 Neustrezna varnostna razdalja 76 4 1 1 1 1 0 0 0 0,87 Ostalo 74 11 0 1 0 1 4 4 1 2,11

Statistika je pokazala, da so se prometne nesreče glede na vrsto ceste, v katerih so bili udeleženi alkoholizirani enoslednih motornih vozil (vsaj eden) najpogosteje dogajale na cestah v naselju brez uličnega sistema in na cestah z uličnim sistemom. Najmanjše število prometnih nesreč je bilo na avtocestah in hitrih cestah (tabela 11.4). Tabela 11.4: Število prometnih nesreč glede na vrsto ceste v u 2010 (v prometni nesreči udeležen vsaj 1 alkoholizirani voznik enoslednega motornega vozila) Vrsta ceste Št. vseh nesreč skupaj - Št. nesrečudeležen alkoh. Število prometnih nesreč-udeleženi alkoh. S smrtnimi izidi voznikov S telesno poškodovanimi Z materialno škodo Avtocesta 19 0 0 0 0 Glavna cesta I. REDA Glavna cesta II. REDA 52 3 55 2 0 3 0 0 2 0 Hitra cesta 6 0 0 0 0 Lokalna cesta Naselje brez uličnega sistema Naselje z uličnim sistemom Regionalna cesta I. REDA Regionalna cesta II. REDA 83 21 257 31 484 38 70 9 105 10 2 18 1 1 26 4 0 31 7 0 9 0 5 4 1 Regionalna cesta III. REDA Turistična cesta 63 13 5 1 1 8 4 0 1 0

Statistična analiza vpliva alkohola na varnost v cestnem prometu pri enoslednih motornih vozilih v Sloveniji v obdobju 2008-2012 Stran 59 V prometu so izkušnje tisti mejnik, ki loči med življenjem in smrtjo. Zaradi lažje cenovne dostopnosti motornih koles je v zadnjih dveh ih število motoristov na naših cestah skokovito naraslo 17. Tabela 11.5 predstavlja število prometnih nesreč voznikov enoslednih motornih vozil po dnevih v tednu v u 2010 (povzročitelji nesreč so bili alkoholizirani enoslednih motornih vozil). Največ prometnih nesreč se je zgodilo v času vikenda. V petek, soboto ali nedeljo je umrlo kar 100 % vseh voznikov motornih koles, ki so bili udeleženi v prometnih nesrečah in za kar 33,4% več kot a 2009. Največ prometnih nesreč je bilo ob sobotah, udeleženci so pa utrpeli predvsem lažje telesne poškodbe. Statistika je pokazala, da je v u 2010 bil najbolj varen dan torek, saj se je takrat zgodilo najmanj prometnih nesreč. Tabela 11.5: Število prometnih nesreč po dnevih v tednu v u 2010 (povzročitelji nesreč so bili alkoholizirani enoslednih motornih vozil) Dan v tednu Št. nesrečpovzročitelji alkoh. Število prometnih nesreč-povzročitelji alkoh. S smrtnimi izidi voznikov S hudo telesno poškodovanimi Z lažje telesno poškodovanimi Z materialno škodo Ponedeljek 12 0 5 5 2 Torek 7 0 0 7 0 Sreda 12 0 4 6 1 Četrtek 13 0 3 9 1 Petek 19 1 3 8 7 Sobota 26 4 5 14 3 Nedelja 39 3 13 20 3 17 http://www.supermotorist.si/

Neprilagojena hitrost je bil najpogostejši vzrok prometnih nesreč, ki so jih povzročili alkoholizirani. Največ udeležencev je bilo v starostni skupini nad 34 do 44. Naslednji najpogostejši vzrok je bil nepravilna stran smeri vožnje, največ udeležencev pa je bilo v starostni skupini nad 16 do 24 (tabela 11.6). Tabela 11.6: Število nesreč alkoholiziranih voznikov enoslednih motornih vozil glede na starostne skupine v u 2010 (povzročitelji nesreč so bili alkoholizirani ) Vzrok Št. vseh nesr. skupaj -udelež. Št. nesr.- alkoh.. povzr. Starostne skupine povzročiteljev- Nad 7 do 16 Nad 16 do 24 Nad 24 do 34 Nad 34 do 44 Nad 44 do 54 Nad 54 do 64 Nad 64 Neprilagojena hitrost 278 48 0 10 8 14 12 4 0 Neupoštevanje pravil o prednosti 62 6 0 1 1 1 1 2 0 Nepravilno prehitevanje 52 8 0 1 4 1 2 0 0 Premiki z vozilom 27 5 0 0 0 3 0 2 0 Nepravilna stran,smer vožnje 155 46 0 14 5 5 11 7 4 Nepravilnosti na tovoru Nepravilnosti na vozilu 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Neustrezna varnostna razdalja 76 4 0 0 2 1 0 1 0 Tabela 11.7 predstavlja število prometnih nesreč po vozniškem stažu povzročiteljev ter vzroke za nesreče. Po vozniškem stažu alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč je najbolj izstopala skupina nad 20 vozniškega staža. Najbolj varni so bili, ki so imeli vozniško

Statistična analiza vpliva alkohola na varnost v cestnem prometu pri enoslednih motornih vozilih v Sloveniji v obdobju 2008-2012 Stran 61 dovoljenje od 5 do 10, kljub temu statistika dokazuje, da so prav z večnimi izkušnjami tvegali največ. Tabela 11.7: Število prometnih nesreč po vozniškem stažu voznikov enoslednih motornih vozil, kateri so bili povzročitelji prometnih nesreč v u 2010 Vzrok Št. nesreč alkoho. povzr. Do 1 Število nesreč po vozniškem stažu-povzročitelji alkoholizirani Od 1 do 2 Od 2 do 5 Od 5 do 10 Od 10 do 15 Od 15 do 20 Nad 20 Neznano Neprilagojena hitrost 48 5 4 3 1 4 1 10 20 Neupoštevanje pravil o prednosti 6 0 0 1 1 0 2 1 1 Nepravilno prehitevanje 8 1 0 2 1 0 0 2 2 Premiki z vozilom 5 0 0 0 0 0 1 2 2 Nepravilna stran,smer vožnje 46 1 3 5 1 2 1 9 24 Neustrezna varnostna razdalja 4 1 1 0 0 0 0 1 1 Analiza števila prometnih nesreč, katere so povzročili alkoholizirani enoslednih motornih vozil po policijskih upravah kaže, da je bila regijsko najbolj problematična Štajerska, enako kot a 2009. Po povprečni koncentraciji alkohola je najbolj izstopala PU Novo mesto in PU Celje, najmanj pa PU Nova Gorica (tabela 11.8). V največ prometnih nesrečah so vozili motorna kolesa, v najmanj prometnih nesrečah pa so povzročitelji vozili mopede.

Najbolj zaskrbljivo je, da so v prometnih nesrečah bili tudi udeleženi motoristi, kateri so imeli v organizmu več kot 3.00 promila alkohola. Voznik z takšno vsebnostjo alkohola je smrtno nevaren, saj obstaja možnost da pade celo v nezavest. Tabela 11.8: Število alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč in stopnje alkoholiziranosti po policijskih upravah v u 2010 (povzročitelji nesreč so bili alkoholizirani enoslednih motornih vozil) Policijska uprava Št. alk.povzr.- Stopnje alkoholiziranosti voznikov v promilih 0.01-0.50 0.51-0.80 0.81-1.10 1.11-1.50 1.51-2.00 2.01-3.00 NAD 3.00 Povp. alk.v promil. PU Celje 26 2 3 0 7 7 6 0 1,77 PU Koper 12 2 0 1 3 2 4 0 1,55 PU Kranj 12 0 1 1 4 3 3 0 1,56 PU Ljubljana 17 1 0 2 6 4 3 1 1,68 PU Maribor 21 2 2 3 4 3 6 1 1,53 PU Murska Sobota 17 0 1 2 4 7 2 1 1,62 PU Nova Gorica 11 1 2 2 2 3 1 0 0,94 PU Novo mesto 13 0 1 1 2 5 2 1 1,77 Večerne ure so najbolj nevarne za voznike enoslednih motornih vozil, saj se število teh močno poveča ko avtomobilov po službi, družinskem izu ipd. zamenjajo vozilo, hkrati pa se tudi poslabša vidnost udeležencev in med udeleženci v cestnem prometu. Tabela 11.9 prikazuje število prometnih nesreč glede na urni interval v u 2010 (povzročitelji so bili alkoholizirani enoslednih motornih vozil).

Statistična analiza vpliva alkohola na varnost v cestnem prometu pri enoslednih motornih vozilih v Sloveniji v obdobju 2008-2012 Stran 63 V največ prometnih nesrečah so povzročitelji utrpeli lažje telesne poškodbe, najmanj nesreč pa je bilo z smrtnim izidom. Največ smrtnih žrtev prometnih nesreč motoristov je bilo v popoldanskem času in sicer od 15:00-17:59. Tabela 11.9: Število prometnih nesreč glede na urni interval v u 2010 (povzročitelji so bili alkoholizirani enoslednih motornih vozil) Urni interval Št.nesreč alk.povzr.- Število prometnih nesreč glede na posledice-povzročitelji so bili alkohol. enoslednih motornih vozil S smrtnimi izidi voznikov S hudo telesno poškodovanimi Z lažje telesno poškodovanimi Z materialno škodo 00:00-02:59 15 1 5 9 0 03:00-05:59 06:00-08:59 09:00-11:59 12:00-14:59 15:00-17:59 18:00-20:59 21:00-23:59 8 3 8 18 17 41 18 0 1 7 0 0 1 2 0 1 1 4 2 0 7 7 4 4 3 7 3 2 13 20 6 1 2 13 2 Posledice prometnih nesreč po mesecih v u, kjer so bili povzročitelji alkoholizirani enoslednih motornih vozil prikazuje tabela 11.10. Statistična analiza kaže, da je največ nesreč bilo v vseh treh ponih mesecih, julija pa se je zgodilo kar 23,4% vseh prometnih nesreč, povzročitelji so utrpeli predvsem lažje telesne poškodbe.

Največ smrtnih žrtev motoristov je bilo v mesecu juliju in sicer kar 33,3% vseh smrtnih žrtev. Najbolj varna meseca v u 2010 sta bila januar in december, saj se je takrat zgodilo samo 0,78% vseh prometnih nesreč. V tem času je bilo tudi najmanj motoristov na slovenskih cestah, saj so bile vremenske razmere manj ugodne za vožnjo. Tabela 11.10: Število povzročiteljev prometnih nesreč po mesecih v u 2010 (povzročitelji so bili alkoholizirani enoslednih motornih vozil) Mesec v u Št. alk.povzr.- Smrtni izid Posledice alkoholiziranih povzročiteljev Huda telesna poškodba Lahka telesna poškodba Brez poškodb Januar 1 0 0 1 0 Februar 2 0 1 0 1 Marec 7 1 1 3 2 April 13 2 3 6 2 Maj 17 1 2 13 1 Junij 20 1 4 13 2 Julij 30 3 8 17 2 Avgust 16 0 6 8 2 September 11 0 5 3 3 Oktober 9 1 1 3 4 November 2 0 1 1 0 December 0 0 0 0 0

Statistična analiza vpliva alkohola na varnost v cestnem prometu pri enoslednih motornih vozilih v Sloveniji v obdobju 2008-2012 Stran 65 Tabela 11.11 predstavlja število nesreč glede na vremenske okoliščine ter njihove posledice v u 2010 (nesrečo povzročil alkoholizirani voznik enoslednega motornega vozila). Razvidno je, da so se nesreče še vedno najpogosteje dogajale ob jasnem vremenu. Najbolj zaskrbljivo pa je, da je bilo tudi takrat največ smrtnih žrtev. Kar 72,6% vseh nesreč je bilo v lepem vremenu, najmanj pa v meglenih razmerah. Tabela 11.11: Število prometnih nesreč glede na vremenske okoliščine ter njihove posledice v u 2010 (nesrečo povzročil alkoholizirani voznik enoslednega motornega vozila) Vremenske okoliščine Št. nesrečpovzr.alk. Število prometnih nesreč glede na posledice-povzročitelji alkoh. S smrtnimi izidi voznikov S hudo telesno poškodovanimi Z lažje telesno poškodovanimi Z materialno škodo Jasno 92 6 28 43 15 Megla 1 0 0 1 0 Oblačno 28 3 4 20 1 Deževno 7 0 1 5 1 Neznano 0 0 0 0 0

12 KLJUČNE UGOTOVITVE ANALIZE ZA LETO 2011 Primerjava z om 2010 je pokazala, da se je a 2011 število registriranih enoslednih vozil v Sloveniji povečalo. Vozniki enoslednih motornih vozil so bili udeleženi v 1274 prometnih nesrečah ali v 5,53% od vseh prometnih nesreč. Umrlo je 3 alkoholiziranih voznikov enoslednih motornih vozil, kateri so bili udeleženci prometnih nesreč ali 3,54% vseh smrtnih žrtev v cestnem prometu. 37 alkoholiziranih voznikov enoslednih motornih vozil, kateri so bili udeleženci prometnih nesreč je bilo hudo telesno poškodovanih ali 4,01 % vseh hudo telesno poškodovanih v prometnih nesrečah. 51 alkoholiziranih voznikov enoslednih motornih vozil, kateri so bili udeleženci prometnih nesreč je bilo lahko telesno poškodovanih ali 0,57% vseh lahko telesno poškodovanih v prometnih nesrečah. Najpogostejši vzrok prometnih nesreč med alkoholiziranimi motornih koles je bila neprilagojena hitrost. V prometnih nesrečah je največ alkoholiziranih motoristov umrlo na cestah v naselju brez uličnega sistema. Motoristi so bili udeleženi v 16 prometnih nesrečah, kjer je kot posledica bila materialna škoda. To je 0,1% vseh prometnih nesreč, katere so se zgodile na slovenskih cestah. Statistični kazalci stanja varnosti med navedeno kategorijo udeležencev cestnega prometa so pokazali, da se je stanje nekoliko izboljšalo v kategoriji alkoholiziranih voznikov enoslednih motornih vozil. Med motornih koles, koles z motorjem in mopedov je bilo stanje v primerjavi z om 2010 boljše, vsekakor pa ni bilo zadovoljivo.

Statistična analiza vpliva alkohola na varnost v cestnem prometu pri enoslednih motornih vozilih v Sloveniji v obdobju 2008-2012 Stran 67 Leta 2011 se je številu registriranih motornih koles in koles z motorjem v primerjavi z om 2010 povečalo kar za 1,3%. Glede na starost vozila pa je bilo največ starejših motornih koles in koles z motorjem (tabela 12.1). Kar 29,3% vseh je bilo starih 12 in več. Tabela 12.1: Cestna vozila konec a 2011 glede na vrsto vozila in starost, Slovenija Vrsta vozila Št. vseh skupaj Starost vozila Manj kot 3 a 3-5 6-8 6-11 Let 12 in več Kolesa z motorjem 42296 8184 9997 4585 5030 14500 Motorna kolesa 49887 8106 13461 9494 6314 12512 Število nesreč, kjer so bili udeleženi alkoholizirani ter njihove posledice prikazuje tabela 12.2. V primerjavi z om 2010 se je stanje izboljšalo v u 2011, saj je bilo a 2010 za kar 16,4% več prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi alkoholizirani enoslednih motornih vozil. Tabela 12.2: Število prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi alkoholizirani enoslednih motornih vozil ter njihove posledice v u 2011 Enosledno motorno vozilo Št.vseh prom. nesrečudeleženi Št.prometnih nesrečudeleženi alkoh. Št.prom.nesreč glede na posledice voznikov (udežen vsaj 1 voznik ) S smrtnim izidom S telesno poškodovanimi Z materialno škodo MK- voznik motornega kolesa 796 48 4 39 5 KZM-voznik kolesa z motorjem MO-voznik mopeda 410 44 68 15 1 36 7 0 1 11

Najpogostejši vzrok za nastanek prometnih nesreč enoslednih motornih vozil v u 2011 je bil neprilagojena hitrost kar v 40,1% vseh nesreč. Kar v 38,8% vseh prometnih nesreč, katere so povzročili alkoholizirani enoslednih motornih vozil, je bil glavni vzrok prav tako neprilagojena hitrost, po stopnji alkoholiziranosti pa je bilo največ povzročiteljev v skupini od 1,11 do 1,50 promila alkohola, največja povprečna koncentracija alkohola pa je kar 1,53 promila (tabela 12.3). Tabela 12.3: Število prometnih nesreč glede na vzroke in stopnje alkoholiziranosti povzročiteljev v u 2011 (povzročitelji nesreč so bili alkoholizirani enoslednih motornih vozil) Vzrok Št. vseh nesreč skupajudeležen Št. nesrečalkohol. povzr. Stopnje alkoholiziranosti voznikov v promilih 0.01-0.50 0.51-0.80 0.81-1.10 1.11-1.50 1.51-2.00 2.01-3.00 NAD 3.00 Povp. alk.v promil. Nepravilna stran,smer vožnje 164 40 5 0 8 8 12 7 0 1,47 Nepravilno prehitevanje Nepravilnosti na cesti Nepravilnosti na tovoru Nepravilnosti na vozilu Neprilagojena hitrost Neupoštevanje pravil o prednosti 59 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 314 42 4 8 5 9 7 8 1 1,41 66 7 0 0 3 2 1 1 0 1,53 Premiki z vozilom 33 4 1 0 1 0 0 2 0 1,13 Neustrezna varnostna razdalja 71 3 2 0 0 0 0 1 0 0,8 Ostalo 71 11 2 1 0 2 4 2 0 1,29

Statistična analiza vpliva alkohola na varnost v cestnem prometu pri enoslednih motornih vozilih v Sloveniji v obdobju 2008-2012 Stran 69 Prometne nesreče glede na vrsto cest, v katerih so bili udeleženi alkoholizirani enoslednih motornih vozil (vsaj eden) so se najpogosteje dogajale na cestah v naselju brez uličnega sistema in na cestah z uličnim sistemom (tabela 12.4), in sicer kar v 60,2%. Najmanjše število prometnih nesreč je bilo na glavnih cestah I. REDA. Tabela 12.4: Število prometnih nesreč glede na vrsto ceste v u 2011 (v prometni nesreči udeležen vsaj 1 alkoholizirani voznik enoslednega motornega vozila) Vrsta ceste Št. vseh nesreč skupaj - Št. nesrečudeležen alkoh. Število prometnih nesreč-udeleženi alkoh. S smrtnimi izidi voznikov S telesno poškodovanimi Z materialno škodo Avtocesta 32 4 0 3 1 Glavna cesta I. REDA Glavna cesta II. REDA 45 0 49 1 0 0 0 0 1 0 Hitra cesta 5 1 1 0 0 Lokalna cesta Naselje brez uličnega sistema Naselje z uličnim sistemom Regionalna cesta I. REDA Regionalna cesta II. REDA 82 10 266 34 501 32 89 11 138 10 0 10 0 3 24 7 0 25 7 1 9 1 0 10 0 Regionalna cesta III. REDA Turistična cesta 50 3 17 1 0 3 0 0 1 0

Največ prometnih nesreč voznikov enoslednih motornih vozil po dnevih v tednu v u 2011 se je zgodilo v času vikenda. V petek, soboto ali nedeljo je umrlo kar 60 % vseh voznikov motornih koles, ki so bili udeleženi v prometnih nesrečah in za kar 40% manj kot a 2010. Največ prometnih nesreč je bilo ob nedeljah, udeleženci so pa utrpeli predvsem hude in lažje telesne poškodbe (tabela 12.5). Najbolj varen dan v tednu v u 2011 glede na prometne nesreče motoristov je bil ponedeljek, saj se je takrat zgodilo samo 8,4% vseh nesreč. Tabela 12.5: Število prometnih nesreč po dnevih v tednu v u 2011 (povzročitelji nesreč so bili alkoholizirani enoslednih motornih vozil) Dan v tednu Št. nesrečpovzročitelji alkoh. Število prometnih nesreč-povzročitelji alkoh. S smrtnimi izidi voznikov S hudo telesno poškodovanimi Z lažje telesno poškodovanimi Z materialno škodo Ponedeljek 9 0 6 2 1 Torek 10 0 2 7 1 Sreda 18 0 3 12 3 Četrtek 12 2 3 6 1 Petek 19 0 3 9 7 Sobota 19 1 10 8 0 Nedelja 20 2 8 7 3 V tabeli 12.6 je prikazano število prometnih nesreč po starostnih skupinah ter vzroki za nastanek nesreč. Najpogostejši vzrok prometnih nesreč, katere so povzročili alkoholizirani, je bil neprilagojena hitrost. Največ udeležencev je bilo v starostni skupini nad 34 do 44.

Statistična analiza vpliva alkohola na varnost v cestnem prometu pri enoslednih motornih vozilih v Sloveniji v obdobju 2008-2012 Stran 71 Naslednji najpogostejši vzrok je bil nepravilna stran smeri vožnje, največ udeležencev pa je bilo prav tako v starostni skupini nad 34 do 44. Tabela 12.6: Število nesreč alkoholiziranih voznikov enoslednih motornih vozil glede na starostne skupine v u 2011 (povzročitelji nesreč so bili alkoholizirani ) Vzrok Št. vseh nesr. skupaj -udelež. Št. nesr.- alkoh. povzr. Starostne skupine povzročiteljev- Nad 7 do 16 Nad 16 do 24 Nad 24 do 34 Nad 34 do 44 Nad 44 do 54 Nad 54 do 64 Nad 64 Neprilagojena hitrost 314 42 0 8 11 12 7 3 1 Neupoštevanje pravil o prednosti 66 7 0 2 1 0 2 1 1 Nepravilno prehitevanje 59 0 0 0 0 0 0 0 0 Premiki z vozilom 33 4 0 1 0 0 1 1 1 Nepravilna stran,smer vožnje 164 40 1 8 8 11 7 3 2 Nepravilnosti na tovoru Nepravilnosti na vozilu 1 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Neustrezna varnostna razdalja 71 3 0 1 0 1 0 0 1 Glede na vozniški staž alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč je najbolj izstopala skupina od 5 do 10 in skupina nad 20 vozniškega staža (tabela 12.7). Najbolj varni so bili, ki so imeli vozniško dovoljenje do 1 a, statistika pa dokazuje, da z večnimi izkušnjami še vedno tvegajo največ. Najpogostejši vzrok prometnih nesreč enoslednih motornih vozil, katere so povzročili alkoholizirani je bil neprilagojena hitrost, drugi najpogostejši vzrok pa je bil nepravilna stran, smer vožnje.

Tabela 12.7: Število prometnih nesreč po vozniškem stažu voznikov enoslednih motornih vozil, kateri so bili povzročitelji prometnih nesreč v u 2011 Vzrok Št. nesreč alkohol. povzr. Do 1 Število nesreč po vozniškem stažu-povzročitelji alkoholizirani Od 1 do 2 Od 2 do 5 Od 5 do 10 Od 10 do 15 Od 15 do 20 Nad 20 Neznano Neprilagojena hitrost 42 0 7 3 3 3 1 6 19 Neupoštevanje pravil o prednosti 7 0 0 0 3 0 0 1 3 Nepravilno prehitevanje 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Premiki z vozilom 4 0 0 0 0 0 0 1 3 Nepravilna stran,smer vožnje 40 0 0 4 9 1 1 6 19 Neustrezna varnostna razdalja 3 0 0 1 0 0 0 1 1 Število alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč in stopnje alkoholiziranosti po policijskih upravah v u 2011 (povzročitelji nesreč so bili alkoholizirani enoslednih motornih vozil) kaže tabela 12.8. Regijsko najbolj problematična je bila Štajerska, enako kot a 2010, ob njej je z enakim številom prometnih nesreč tudi Notranjska. Po povprečni koncentraciji alkohola je najbolj izstopala PU Novo mesto in PU Ljubljana, najmanj pa PU Kranj. Vozniki motorjev so imeli v organizmu v povprečju zelo velike koncentracije alkohola, pri katerih voznik ni več zmožen normalno reagirati na okolje. V največ prometnih nesrečah so vozili kolesa z motorjem, v najmanj prometnih nesrečah pa so povzročitelji vozili mopede.

Statistična analiza vpliva alkohola na varnost v cestnem prometu pri enoslednih motornih vozilih v Sloveniji v obdobju 2008-2012 Stran 73 Tabela 12.8: Število alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč in stopnje alkoholiziranosti po policijskih upravah v u 2011 (povzročitelji nesreč so bili alkoholizirani enoslednih motornih vozil) Policijska uprava Št. alk.povzr.- Stopnje alkoholiziranosti voznikov v promilih 0.01-0.50 0.51-0.80 0.81-1.10 1.11-1.50 1.51-2.00 2.01-3.00 NAD 3.00 Povp. alk.v promil. PU Celje 19 2 2 2 4 6 2 0 1,36 PU Koper 14 1 1 2 2 5 3 0 1,4 PU Kranj 9 1 2 2 1 2 1 0 1,07 PU Ljubljana 21 2 2 2 4 4 6 1 1,71 PU Maribor 21 6 1 6 3 2 3 0 1,1 PU Murska Sobota 7 0 1 1 1 1 3 0 1,46 PU Nova Gorica 7 0 0 1 3 2 1 0 1,58 PU Novo mesto 5 1 0 0 1 1 2 0 1,68 Število prometnih nesreč glede na urni interval v u 2011 (povzročitelji so bili alkoholizirani enoslednih motornih vozil) prikazuje tabela 12.9. Še vedno so se najpogosteje nesreče dogajale v zgodnjih in poznih večernih urah. Sklepamo lahko, da je posledica teh prekomerno popivanje, zaradi tega pa posledično tvegajo več v prometu. V največ prometnih nesrečah so povzročitelji utrpeli lažje telesne poškodbe, sledijo ji nesreče z težjimi poškodbami. Največ smrtnih žrtev prometnih nesreč je bilo v popoldanskem času in sicer od 15:00-17:59.

Tabela 12.9: Število prometnih nesreč glede na urni interval v u 2011 (povzročitelji so bili alkoholizirani enoslednih motornih vozil) Urni interval Št.nesreč alk.povzr.- Število prometnih nesreč glede na posledice-povzročitelji so bili alkohol. enoslednih motornih vozil S smrtnimi izidi voznikov S hudo telesno poškodovanimi Z lažje telesno poškodovanimi Z materialno škodo 00:00-02:59 13 1 4 4 4 03:00-05:59 06:00-08:59 09:00-11:59 12:00-14:59 15:00-17:59 18:00-20:59 21:00-23:59 4 2 6 10 19 23 30 0 1 2 1 0 1 1 0 0 4 1 1 0 4 4 2 3 4 8 4 1 5 16 1 0 12 16 2 Iz tabele 12.10 so razvidni podatki o številu povzročiteljev prometnih nesreč po mesecih v u 2011 (povzročitelji so bili alkoholizirani enoslednih motornih vozil). Statistična analiza kaže, da je bilo največ nesreč v spomladanskih mesecih in vse tja do jeseni, junija pa se je zgodilo kar 16,6% vseh prometnih nesreč. Povzročitelji so utrpeli predvsem lažje telesne poškodbe, smrtne žrtve nesreč pa so bile v mesecu juliju, septembru in oktobru. Najbolj varna meseca v u sta bila januar in februar, saj se takrat zgodilo 0 nesreč na slovenskih cestah.

Statistična analiza vpliva alkohola na varnost v cestnem prometu pri enoslednih motornih vozilih v Sloveniji v obdobju 2008-2012 Stran 75 Tabela 12.10: Število povzročiteljev prometnih nesreč po mesecih v u 2011 (povzročitelji so bili alkoholizirani enoslednih motornih vozil) Mesec v u Št. alk.povzr.- Smrtni izid Posledice alkoholiziranih povzročiteljev Huda telesna poškodba Lahka telesna poškodba Brez poškodb Januar 0 0 0 0 0 Februar 0 0 0 0 0 Marec 6 0 2 2 2 April 8 0 2 4 2 Maj 16 0 6 6 4 Junij 18 0 8 10 0 Julij 14 1 4 8 1 Avgust 13 0 3 9 1 September 15 1 6 5 3 Oktober 12 1 3 5 3 November 3 0 1 1 1 December 3 0 2 1 0 Iz tabele 12.11 je razvidno število nesreč enoslednih motornih vozil glede na vremenske okoliščine ter njihove posledice v u 2011. Kar 80,6% vseh nesreč je bilo v lepem vremenu, najmanj pa v deževnih razmerah. Udeleženci so utrpeli predvsem lažje telesne poškodbe.

Tabela 12.11: Število prometnih nesreč glede na vremenske okoliščine ter njihove posledice v u 2011 (nesreče povzročili alkoholizirani enoslednih motornih vozil) Vremenske okoliščine Št. nesrečpovzr.alk. Število prometnih nesreč glede na posledice-povzročitelji alkoh. S smrtnimi izidi voznikov S hudo telesno poškodovanimi Z lažje telesno poškodovanimi Z materialno škodo Jasno 86 4 29 39 14 Oblačno 15 1 4 9 1 Deževno 4 0 2 2 0 Neznano 2 0 0 1 1

Statistična analiza vpliva alkohola na varnost v cestnem prometu pri enoslednih motornih vozilih v Sloveniji v obdobju 2008-2012 Stran 77 13 KLJUČNE UGOTOVITVE ANALIZE ZA LETO 2012 Primerjava prometne varnosti za o 2012 z lanskim om kaže, da se je stanje proti pričakovanju poslabšalo. Vozniki enoslednih motornih vozil so bili udeleženi v 1.131 prometnih nesrečah ali v 5,13 % vseh prometnih nesreč. Umrlo je 6 alkoholiziranih voznikov enoslednih motornih vozil, kateri so bili udeleženci prometnih nesreč ali 4,65 % vseh smrtnih žrtev v cestnem prometu. 33 alkoholiziranih voznikov enoslednih motornih vozil, kateri so bili udeleženci prometnih nesreč je bilo hudo telesno poškodovanih ali 3,89 % vseh hudo telesno poškodovanih v prometnih nesrečah. 75 alkoholiziranih voznikov enoslednih motornih vozil, kateri so bili udeleženci prometnih nesreč je bilo lahko telesno poškodovanih ali 0,9% vseh lahko telesno poškodovanih v prometnih nesrečah. Najpogostejši vzrok prometnih nesreč med alkoholiziranimi motornih koles je bila neprilagojena hitrost. V prometnih nesrečah je največ alkoholiziranih motoristov umrlo na cestah v naselju z uličnim sistemom. Alkoholizirani motoristi so bili udeleženi v 14 prometnih nesrečah, kjer je kot posledica bila materialna škoda. To je 0,1% vseh prometnih nesreč, katere so se zgodile na slovenskih cestah. Statistični kazalci stanja varnosti med navedeno kategorijo udeležencev cestnega prometa kažejo, da se je stanje nekoliko poslabšalo v kategoriji alkoholiziranih voznikov enoslednih motornih vozil. Število telesno poškodovanih in mrtvih udeležencev se je povečalo, povečalo pa se je tudi število prometnih nesreč voznikov enoslednih motornih vozil.

Statistično je bila najbolj problematična kategorija voznikov motornih koles. Leta 2012 se je številu registriranih motornih koles in koles z motorjem v primerjavi z om 2011 povečalo kar za 1%. Glede na starost vozila je največ starejših motornih koles in koles z motorjem (tabela 13.1). Kar 32,2% vseh je starih 12 in več. Tabela 13.1: Cestna vozila konec a 2012 glede na vrsto vozila in starost, Slovenija Vrsta vozila Št. vseh skupaj Starost vozila Manj kot 3 a 3-5 6-8 6-11 Let 12 in več Kolesa z motorjem 42101 6687 9855 5630 4008 15921 Motorna kolesa 50999 6396 13071 10558 6895 14079 Iz tabele 13.2 je razvidno, da je primerjava z om 2011 pokazala, da se je a 2012 stanje poslabšalo, saj je bilo a 2011 za kar 17,1% manj prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi alkoholizirani enoslednih motornih vozil. Tabela 13.2: Število prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi alkoholizirani enoslednih motornih vozil ter njihove posledice v u 2012 Enosledno motorno vozilo Št.vseh prom. nesrečudeleženi Št.prometnih nesrečudeleženi alkoh. Št.prom.nesreč glede na posledice voznikov (udežen vsaj 1 voznik ) S smrtnim izidom S telesno poškodovanimi Z materialno škodo MK- voznik motornega kolesa 695 56 4 45 7 KZM-voznik kolesa z motorjem MO-voznik mopeda 316 48 120 24 2 42 4 0 21 3 Statistična analiza prometnih nesreč enoslednih motornih vozil za o 2012 kaže, da je bil še vedno najpogostejši vzrok za nastanek prometnih nesreč neprilagojena hitrost in kar v 38,1% vseh nesreč. Kar v 43,7% vseh prometnih nesreč, katere so povzročili alkoholizirani

Statistična analiza vpliva alkohola na varnost v cestnem prometu pri enoslednih motornih vozilih v Sloveniji v obdobju 2008-2012 Stran 79 enoslednih motornih vozil, je bil glavni vzrok prav tako neprilagojena hitrost, po stopnji alkoholiziranosti pa je bilo največ povzročiteljev v skupini od 1,51-2,00 promila alkohola, največja povprečna koncentracija alkohola pa je bila kar 2,05 promila (tabela 13.3). Tabela 13.3: Število prometnih nesreč glede na vzroke in stopnje alkoholiziranosti povzročiteljev v u 2012 (povzročitelji nesreč so bili alkoholizirani enoslednih motornih vozil) Vzrok Št. vseh nesreč skupajudeležen Št. nesrečalkohol. povzr. Stopnje alkoholiziranosti voznikov v promilih 0.01-0.50 0.51-0.80 0.81-1.10 1.11-1.50 1.51-2.00 2.01-3.00 NAD 3.00 Povp. alk.v promil. Nepravilna stran,smer vožnje 134 43 2 3 6 6 11 14 1 1,62 Nepravilno prehitevanje Nepravilnosti na cesti Nepravilnosti na tovoru Nepravilnosti na vozilu Neprilagojena hitrost Neupoštevanje pravil o prednosti 54 3 0 0 0 3 0 0 0 1,23 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 268 56 1 6 7 17 18 6 1 1,50 54 8 2 1 1 3 1 0 0 1,0 Premiki z vozilom 38 3 0 0 0 0 2 1 0 2,05 Neustrezna varnostna razdalja 77 6 0 3 1 1 1 0 0 0,79 Ostalo 73 9 0 0 2 1 4 2 0 1,87 Tabela 13.4 predstavlja število prometnih nesreč glede na vrsto ceste v u 2012 (v prometni nesreči udeležen vsaj 1 alkoholizirani voznik enoslednega motornega vozila).

Prometne nesreče glede na vrsto ceste so se najpogosteje in sicer kar v 58,3% dogajale na cestah v naselju brez uličnega sistema in na cestah z uličnim sistemom. Najmanj prometnih nesreč je bilo na avtocestah. Udeleženci so predvsem v nesrečah bili telesno poškodovani, največ nesreč s smrtnimi žrtvami pa je bilo na cestah v naselju z uličnim sistemom. Tabela 13.4: Število prometnih nesreč glede na vrsto ceste v u 2012 (v prometni nesreči udeležen vsaj 1 alkoholizirani voznik enoslednega motornega vozila) Vrsta ceste Št. vseh nesreč skupaj - Št. nesrečudeležen alkoh. Število prometnih nesreč-udeleženi alkoh. S smrtnimi izidi voznikov S telesno poškodovanimi Z materialno škodo Avtocesta 15 0 0 0 0 Glavna cesta I. REDA Glavna cesta II. REDA 61 2 41 5 0 2 0 0 5 0 Hitra cesta 4 1 0 1 0 Lokalna cesta Naselje brez uličnega sistema Naselje z uličnim sistemom Regionalna cesta I. REDA Regionalna cesta II. REDA 67 13 230 32 430 34 87 11 111 9 1 12 0 3 27 2 0 29 5 0 9 2 1 5 3 Regionalna cesta III. REDA Turistična cesta 73 16 12 1 0 12 4 1 0 0

Statistična analiza vpliva alkohola na varnost v cestnem prometu pri enoslednih motornih vozilih v Sloveniji v obdobju 2008-2012 Stran 81 Po dnevih v tednu v u 2012 se je največ prometnih nesreč voznikov enoslednih motornih vozil zgodilo v času vikenda. V petek, soboto ali nedeljo je umrlo kar 66,6 % vseh voznikov motornih koles, ki so bili udeleženi v prometnih nesrečah in 6,6% več kot a 2011. Največje število prometnih nesreč je bilo ob sobotah, udeleženci so pa utrpeli predvsem lažje telesne poškodbe (tabela 13.5). Tabela 13.5: Število prometnih nesreč po dnevih v tednu v u 2012 (povzročitelji nesreč so bili alkoholizirani enoslednih motornih vozil) Dan v tednu Št. nesrečpovzročitelji alkoh. Število prometnih nesreč-povzročitelji alkoh. S smrtnimi izidi voznikov S hudo telesno poškodovanimi Z lažje telesno poškodovanimi Z materialno škodo Ponedeljek 7 0 2 5 0 Torek 14 1 2 11 0 Sreda 11 0 5 6 0 Četrtek 15 1 2 9 3 Petek 24 1 5 14 4 Sobota 29 1 8 16 4 Nedelja 28 2 10 13 3 Neprilagojena hitrost je bila najpogostejši vzrok prometnih nesreč, katere so povzročili alkoholizirani. Največ udeležencev je bilo v starostni skupini nad 34 do 44. Slednji najpogostejši vzrok je bila nepravilna stran smeri vožnje, največ udeležencev pa je bilo v starostni skupini nad 44 do 54 (tabela 13.6).

Iz statističnih podatkov je razvidno, da so bili enoslednih motornih vozil iz starostne skupine do 16, najvarnejši v primerjavi z ostalimi starostnimi skupinami, saj niso povzročili nobene prometne nesreče. Tabela 13.6: Število nesreč alkoholiziranih voznikov enoslednih motornih vozil glede na starostne skupine v u 2012 (povzročitelji nesreč so bili alkoholizirani ) Vzrok Št. vseh nesr. skupaj -udelež. Št. nesr.- alkoh. povzr. Starostne skupine povzročiteljev- Nad 7 do 16 Nad 16 do 24 Nad 24 do 34 Nad 34 do 44 Nad 44 do 54 Nad 54 do 64 Nad 64 Neprilagojena hitrost 268 56 0 14 9 17 11 4 1 Neupoštevanje pravil o prednosti 54 8 0 2 1 1 2 1 1 Nepravilno prehitevanje 54 3 0 0 1 0 2 0 0 Premiki z vozilom 38 3 0 1 0 0 1 1 0 Nepravilna stran,smer vožnje 134 43 0 5 11 8 14 3 2 Nepravilnosti na tovoru 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Nepravilnosti na vozilu 2 0 0 0 0 0 0 0 0 Neustrezna varnostna razdalja 77 6 0 2 1 1 0 2 0 Tabela 13.7 prikazuje, da je po vozniškem stažu alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč najbolj izstopala skupina nad 20. Sledili so kot povzročitelji v 8,4%, ki so imeli vozniško dovoljenje od 2 do 5.

Statistična analiza vpliva alkohola na varnost v cestnem prometu pri enoslednih motornih vozilih v Sloveniji v obdobju 2008-2012 Stran 83 Med najbolj varne so sodili, ki so imeli vozniško dovoljenje manj, ugotovimo tudi lahko, da z večnimi izkušnjami postanejo bolj samozavestni in tvegajo več, kar dokazuje tudi statistika. Najpogostejši vzrok prometnih nesreč enoslednih motornih vozil v u 2012, katere so povzročili alkoholizirani je bil neprilagojena hitrost. Drugi najpogostejši vzrok pa je bil nepravilna stran, smer vožnje. Tabela 13.7: Število prometnih nesreč po vozniškem stažu voznikov enoslednih motornih vozil, kateri so bili povzročitelji prometnih nesreč v u 2012 Vzrok Št. nesreč alkoho. povzr. Do 1 Število nesreč po vozniškem stažu-povzročitelji alkoholizirani Od 1 do 2 Od 2 do 5 Od 5 do 10 Od 10 do 15 Od 15 do 20 Nad 20 Neznano Neprilagojena hitrost 56 3 2 5 6 4 1 15 20 Neupoštevanje pravil o prednosti 8 1 1 1 0 0 0 2 3 Nepravilno prehitevanje 3 1 0 0 0 0 1 1 0 Premiki z vozilom 3 0 1 0 0 0 0 2 0 Nepravilna stran,smer vožnje 43 0 1 2 2 4 4 10 20 Neustrezna varnostna razdalja 6 0 0 2 0 1 0 0 3 Število prometnih nesreč po policijskih upravah, ki so jih povzročili alkoholizirani enoslednih motornih vozil, je pokazalo, da je bila regijsko najbolj problematična Štajerska, enako kot a 2011. Glede na povprečno koncentracijo alkohola je najbolj izstopala PU Nova Gorica in PU Ljubljana, najmanj pa PU Novo mesto (tabela 13.8).

V največih prometnih nesrečah so vozili kolesa z motorjem, v najmanj prometnih nesrečah pa so povzročitelji vozili mopede. Stopnje vsebnosti alkohola povzročiteljev prometnih nesreč so tudi v u 2012 bile precej visoke in se bistveno niso razlikovale od prejšnjih, zato bi bilo potrebno uvesti strožje zakonske ukrepe glede kaznovanja alkoholiziranih voznikov. Tabela 13.8: Število alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč in stopnje alkoholiziranosti po policijskih upravah v u 2012 (povzročitelji nesreč so bili alkoholizirani enoslednih motornih vozil) Policijska uprava Št. alk.povzr.- Stopnje alkoholiziranosti voznikov v promilih 0.01-0.50 0.51-0.80 0.81-1.10 1.11-1.50 1.51-2.00 2.01-3.00 NAD 3.00 Povp. alk.v promil. PU Celje 22 0 2 4 8 3 5 0 1,39 PU Koper 15 0 2 3 5 3 2 0 1,33 PU Kranj 10 1 1 2 1 2 2 1 1,55 PU Ljubljana 21 1 0 2 5 10 3 0 1,63 PU Maribor 23 1 2 2 4 8 6 0 1,49 PU Murska Sobota 10 0 2 2 3 1 2 0 1,32 PU Nova Gorica 11 1 0 0 2 5 3 0 1,71 PU Novo mesto 16 1 4 2 3 5 0 1 1,3 Število prometnih nesreč glede na urni interval v u 2012 (povzročitelji so bili alkoholizirani enoslednih motornih vozil) prikazuje tabela 13.9. Največ nesreč se je zgodilo ob večernih urah, ko so motoristi izkoristili prosti čas za vožnjo z motorjem,

Statistična analiza vpliva alkohola na varnost v cestnem prometu pri enoslednih motornih vozilih v Sloveniji v obdobju 2008-2012 Stran 85 vendar na žalost tudi prevečkrat sedli na motor alkoholizirani in s tem ogrozili sebe ter ostale udeležence v prometu. V največ prometnih nesrečah so povzročitelji utrpeli lažje telesne poškodbe, še vedno pa je bilo preveč smrtnih žrtev nesreč. Največ smrtnih žrtev prometnih nesreč motoristov je bilo v večernem času in sicer od 18:00-20:59. Tabela 13.9: Število prometnih nesreč glede na urni interval v u 2012 (povzročitelji so bili alkoholizirani enoslednih motornih vozil) Urni interval Št.nesreč alk.povzr.- Število prometnih nesreč glede na posledice-povzročitelji so bili alkohol. enoslednih motornih vozil S smrtnimi izidi voznikov S hudo telesno poškodovanimi Z lažje telesno poškodovanimi Z materialno škodo 00:00-02:59 8 0 1 7 0 03:00-05:59 06:00-08:59 09:00-11:59 12:00-14:59 15:00-17:59 18:00-20:59 21:00-23:59 3 6 4 12 28 37 30 0 1 2 0 0 0 5 1 0 1 3 0 2 1 8 1 0 12 12 4 4 10 21 2 0 8 16 6 Tabela 13.10 predstavlja podatke o številu povzročiteljev prometnih nesreč po mesecih v u 2012 (povzročitelji so bili alkoholizirani enoslednih motornih vozil). Povzročitelji nesreč v u 2012 so predvsem utrpeli lažje telesne poškodbe, največ smrtnih

žrtev pa je bilo v mesecu juniju in juliju in sicer kar 66,6% vseh smrtnih žrtev voznikov enoslednih motornih vozil. Najbolj varen mesec v u 2012 je bil december, saj je takrat bilo zaradi neugodnih vremenskih razmer najmanj motoristov na cestah. Tabela 13.10: Število povzročiteljev prometnih nesreč po mesecih v u 2012 (povzročitelji so bili alkoholizirani enoslednih motornih vozil) Mesec v u Št. alk.povzr.- Smrtni izid Posledice alkoholiziranih povzročiteljev Huda telesna poškodba Lahka telesna poškodba Brez poškodb Januar 3 0 1 2 0 Februar 2 0 1 0 1 Marec 11 0 3 8 0 April 8 0 1 7 0 Maj 19 1 6 10 2 Junij 18 2 6 8 2 Julij 20 2 9 8 1 Avgust 16 0 3 12 1 September 13 0 1 9 3 Oktober 16 1 2 8 5 November 2 0 0 2 0 December 0 0 0 0 0

Statistična analiza vpliva alkohola na varnost v cestnem prometu pri enoslednih motornih vozilih v Sloveniji v obdobju 2008-2012 Stran 87 Največje število prometnih nesreč enoslednih motornih vozil je bilo v spomladanskih mesecih in vse tja do jeseni, julija pa se je zgodilo kar 16,6% vseh prometnih nesreč, povzročitelji pa so utrpeli predvsem hude telesne poškodbe. Število nesreč enoslednih motornih vozil glede na vremenske okoliščine ter njihove posledice je v u 2012 (tabela 13.11) v primerjavi z i nazaj kar strmo upadalo, kar je bilo zelo spodbudno. 74% vseh nesreč je bilo v lepem vremenu, najmanj pa v deževnih razmerah. Udeleženci so utrpeli predvsem lažje telesne poškodbe. Tabela 13.11: Število prometnih nesreč glede na vremenske okoliščine ter njihove posledice v u 2012 (nesreče povzročili alkoholizirani enoslednih motornih vozil) Vremenske okoliščine Št. nesrečpovzr.alk. Število prometnih nesreč glede na posledice-povzročitelji alkoh. S smrtnimi izidi voznikov S hudo telesno poškodovanimi Z lažje telesno poškodovanimi Z materialno škodo Jasno 94 3 32 50 9 Oblačno 29 2 2 21 4 Deževno 4 1 0 2 1 Neznano 1 0 0 1 0

14 PRIMERJAVA UGOTOVITEV ANALIZ V OBDOBJU 2008-2012 Primerjava analiz od a 2008 do a 2012 kaže, da je število registriranih enoslednih motornih vozil v Sloveniji iz a v o močno naraščalo (graf 14.1), hkrati pa so imeli ti vedno večjo vlogo v prometu ter posledično tudi večji vpliv na prometno varnost. Število registriranih motornih koles je bilo nekoliko večje kot število koles z motorjem. Od a 2008 pa do a 2012 se je število registriranih koles z motorjem povečalo za 4%, število motornih koles pa kar za 18,4%. Graf 14.1: Število registriranih koles z motorjem in motornih koles od 2008 do a 2012 60000 50000 40000 46185 48686 49887 50999 41612 42243 42322 42296 42101 40384 30000 20000 kolesa z motorjem motorna kolesa 10000 0 2008 2009 2010 2011 2012 Statistična analiza števila prometnih nesreč je pokazala, da se je prometna varnost izboljšala. Število motornih vozil je naraščalo, število prometnih nesreč pa je upadalo.

Statistična analiza vpliva alkohola na varnost v cestnem prometu pri enoslednih motornih vozilih v Sloveniji v obdobju 2008-2012 Stran 89 Najbolj zaskrbljujoči so bili mopedov, saj so bili iz a v o večkrat udeleženci prometnih nesreč. Od a 2008 do a 2012 se je število nesreč, v katerih so bili udeleženi mopedov, povečalo kar za 3x. Iz kategorije enoslednih motornih vozil so še motornih koles in koles z motorjem, katerih število nesreč pa se je zmanjševalo (graf 14.2). Graf 14.2: Število prometnih nesreč enoslednih motornih vozil od a 2008 do a 2012 (v nesreči udeležen vsaj 1 alkoholizirani voznik enoslednega motornega vozila) 90 80 70 60 50 40 30 66 82 63 59 51 70 48 44 56 48 24 MK- voznik motornega kolesa KZM-voznik kolesa z motorjem MO-voznik mopeda 20 15 10 0 8 9 7 2008 2009 2010 2011 2012 Primerjava vzrokov nesreč enoslednih motornih vozil skozi a je pokazala, da se ti niso močno spreminjali, kar prikazuje graf 14.3. V ospredju sta bila kot najpogostejša vzroka nepravilna stran, smer vožnje in neprilagojena hitrost. S tem pa je bila tudi največkrat povezana vožnja pod vplivom alkohola. Leta 2008 je bilo kar 156 prometnih nesreč, ki so jih povzročili alkoholizirani motoristi, najpogostejši vzrok je bil nepravilna stran ali smer vožnje, z i pa te številke upadajo. Tako je bilo a 2012 za 7,1% manj nesreč. Drugi najpogostejši vzrok nesreč je bila neprilagojena hitrost voznikov, vendar z i tudi te številke upadajo.

Graf 14.3: Število nesreč alkoholiziranih motoristov po njihovih vzrokih od a 2008 do 2012 (povzročitelji nesreč so bili alkoholizirani enoslednih motornih vozil) 70 59 60 50 40 30 20 10 0 46 39 40 43 6 8 5 3 69 59 48 56 42 12 9 7 4 6 8 911 9 6 5 6 0 11 4 54 44 6 3 0 0 00 00 3 Nesreče so se najpogosteje dogajale na cestah, kjer je naselje z uličnim sistemom in na cestah, kjer je naselje brez uličnega sistema, kar je razvidno iz grafa 14.4. Graf 14.4: Število nesreč alkoholiziranih motoristov glede na vrsto ceste od a 2008-2012 (v nesreči udeležen vsaj 1 alkoholizirani voznik enoslednega motornega vozila) 2008 2009 2010 2011 2012 60 50 40 30 20 10 0 49 51 43 34 38 31 32 28 32 34 21 14 10 16 12 13 10 8 9 10 13 11 10 16 9 11 13 23 3 3 4 1 46 10 9 4 3 0 0 02 5 2 1 0 0 1 1 1 1 1 0 1 2008 2009 2010 2011 2012

Statistična analiza vpliva alkohola na varnost v cestnem prometu pri enoslednih motornih vozilih v Sloveniji v obdobju 2008-2012 Stran 91 Primerjava števila nesreč od a 2008 do a 2012 je pokazala, da so te številke upadale, kar pomeni, da različni ukrepi glede večje prometne varnosti učinkujejo. Na najbolj problematičnih cestah glede števila nesreč, kjer je naselje z uličnim sistemom, je bilo v u 2012 kar 33,4% manj nesreč kot v u 2008. Najmanj nesreč je bilo na turističnih cestah. Analiza nesreč kaže, da so posledice prometnih nesreč, katere so povzročili alkoholizirani enoslednih motornih vozil, prevelike. Smrtnih žrtev voznikov motorjev je bilo še vedno preveč, kljub temu da so števila nesreč z i upadala. Leta 2008 je na slovenskih cestah umrlo 11 povzročiteljev voznikov motorjev, najmanj pa jih je umrlo a 2011, in sicer kar za 72,7% manj. V u 2012 je to število nekoliko naraslo, in sicer na 6 smrtnih žrtev. Od a 2008 do 2012, je bilo največ nesreč, v katerih so povzročitelji utrpeli lažje telesne poškodbe. Analiza je pokazala, da se število z i ni močno spreminjalo (graf 14.5). Graf 14.5: Posledice alkoholiziranih voznikov enoslednih motornih vozil v prometnih nesrečah od a 2008-2012 90 80 70 60 50 40 30 20 10 81 33 11 64 36 33 25 24 9 9 69 20 37 3 51 22 33 6 75 15 Smrt Huda telesna poškodba Lažja telesna poškodba Brez poškodb 0 2008 2009 2010 2011 2012 Iz grafa 14.6 je razvidno število nesreč alkoholiziranih povzročiteljev po starostnih skupinah od a 2008 do a 2012. Ugotovili smo lahko, da je bilo največ povzročiteljev srednjih, in sicer nad 24 do 34, sledila ji je skupina starejših, nad 44 do 54. Z i se je prometna varnost izboljševala, saj je bilo a 2012 v primerjavi z om 2008 za kar

18,5% manj nesreč, najmanj pa jih je bilo v u 2011. Z i je bilo tudi vse manj najmlajših alkoholiziranih voznikov motorjev in tako ni bilo a 2012 nesreč na slovenskih cestah v kategoriji povzročiteljev nad 7 do 16, kar je v primerjavi z om 2008, ko je bilo kar 10 nesreč, glede na prometno varnost zelo velik dosežek. Graf 14.6 : Število nesreč alkoholiziranih voznikov enoslednih motornih vozil glede na starostne skupine od a 2008-2012 (povzročitelji nesreč so bili alkoholizirani ) 40 38 34 35 30 25 20 15 10 5 0 10 2 0 1 0 Nad 7 do 16 LET 29 30 27 26 24 20 Nad 16 do 24 Let 26 27 27 30 21 16 24 25 17 23 20 20 Nad 24 do 34 LET Nad 34 do 44 LET Nad 44 do 54 LET 16 12 10 8 11 Nad 54 do 64 LET 6 7 6 4 Nad 64 LET 4 2008 2009 2010 2011 2012 Slovenija spada v sam svetovni vrh po količini popitega alkohola, kar se tudi odraža na naših cestah in s tem povezanih posledicah. Vse pogosteje je moč zaslediti, da se delež alkoholiziranih voznikov, ki so povzročili prometne nesreče, drastično ne zmanjšuje. Zaskrbljujoče pa je, da je še preveč povzročiteljev nesreč s smrtnim izidom, med temi pa so tudi motorjev. Statistika kaže, da je imelo največ alkoholiziranih povzročiteljev v krvi od 1,11 do 1,5 promila alkohola in od 1,51 do 2,00 promila. Številke nesreč so se skozi a zmanjševale, vendar glede na vse ukrepe vladnih in drugih nevladnih organizacij še premalo. Količine alkohola v krvi povzročiteljev prometnih nesreč od a 2008 do a 2012 kaže spodnji graf 14.7.

Statistična analiza vpliva alkohola na varnost v cestnem prometu pri enoslednih motornih vozilih v Sloveniji v obdobju 2008-2012 Stran 93 Graf 14.7: Število nesreč alkoholiziranih voznikov enoslednih motornih vozil glede na starostne skupine od a 2008-2012 (povzročitelji nesreč so bili alkoholizirani ) 50 45 40 35 30 25 20 15 10 5 0 14 14 12 7 13 10 9 8 10 5 0,01-0,50 promila 0,51-0,80 promila 23 21 17 12 17 0,81-1,10 promila 49 32 25 28 21 1,11-1,50 promila 44 43 34 24 1,51-2,00 promila 37 37 27 24 21 23 2,01-3,00 promila 5 4 2 1 Nad 3,00 promila 2008 2009 2010 2011 2012 Od a 2008 pa do a 2012 se je največji del prometnih nesreč enoslednih motornih vozil zgodil ob vikendih (graf 14.8). Graf 14.8: Število nesreč alkoholiziranih motoristov po dnevih v tednu od a 2008 do 2012 (povzročitelji nesreč so bili alkoholizirani enoslednih motornih vozil) 40 35 30 25 20 15 10 5 15 10 12 9 7 13 13 14 10 7 24 18 18 19 17 18 15 19 12 16 13 13 15 11 12 38 37 39 35 29 29 26 20 19 28 2008 2009 2010 2011 2012 0

Večina voznikov motorjev ima med vikendi več prostega časa in to tudi izkoristi za rekreativne vožnje, vendar vse prevečkrat se zgodi, da ravno takrat vozijo pod vplivom alkohola. Motoristi so bili udeleženi v 46,1% prometnih nesreč ob sobotah in nedeljah. V ponih mesecih si avtomobilisti delijo slovenske ceste poleg ostalih udeležencev še z veliko večjim številom motoristov, ki zaradi ugodnih vremenskih razmer preizkušajo svoje sposobnosti in sposobnosti svojih konjičkov na dveh kolesih. V grafu 14.9 lahko vidimo število nesreč po mesecih v u za obdobje od a 2008 do a 2012. Graf 14.9: Število prometnih nesreč enoslednih motornih vozil po mesecih od a 2008-2012 (povzročitelji so bili alkoholizirani enoslednih motornih vozil) 30 30 27 25 20 15 10 5 0 11 5 5 1 3 2 2 1 0 0 24 22 20 19 18 18 18 17 16 13 12 13 11 11 8 8 7 8 6 6 24 20 20 19 16 16 16 15 15 14 13 13 12 12 11 10 9 9 6 5 3 3 3 2 2 2 0 0 2008 2009 2010 2011 2012 Povečano število nesreč motoristov se je začelo že meseca maja, trajalo pa je vse tja do oktobra. Najbolj problematičen pa je bil mesec julij, saj se je takrat od a 2008 pa do a 2012 zgodilo kar 17,6% vseh nesreč enoslednih motornih vozil. Statistična analiza je pokazala, da so se prometne nesreče motoristov najpogosteje dogajale v večernih urah. Najbolj kritično je bilo v času od 18:00 do 20:59, z i pa se to opazno ni spreminjalo (graf 14.10).

Statistična analiza vpliva alkohola na varnost v cestnem prometu pri enoslednih motornih vozilih v Sloveniji v obdobju 2008-2012 Stran 95 Graf 14.10: Število prometnih nesreč glede na urni interval od a 2008-2012 (povzročitelji so bili alkoholizirani enoslednih motornih vozil) 45 40 35 30 25 20 15 10 5 20 19 15 13 8 9 7 8 4 3 4 6 4 3 2 35 28 19 19 18 17 11 12 10 11 10 8 6 4 2 45 41 41 23 37 30 30 26 18 24 2008 2009 2010 2011 2012 0 Prometne nesreče, kjer so bili udeleženi motoristi pod vplivom alkohola, se najpogosteje dogajajo ob jasnem vremenu (graf 14.11). Graf 14.11: Število prometnih nesreč glede na vremenske okoliščine od a 2008 do 2012 (nesreče povzročili alkoholizirani enoslednih motornih vozil) 100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 98 92 93 86 94 47 31 28 15 29 8 7 1 1 1 3 4 4 1 0 0 1 3 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 Jasno Veter Megla Oblačno Deževno Sneg Neznano 2008 2009 2010 2011 2012

Število prometnih nesreč motoristov pod vplivom alkohola po policijskih upravah v Sloveniji od a 2008 do 2012 je prikazano v grafu 14.12. Graf 14.12: Število alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč po policijskih upravah od a 2008 do 2012 (povzročitelji nesreč so bili alkoholizirani enoslednih motornih vozil) 40 35 30 25 20 15 10 5 0 35 36 31 27 26 22 23 19 21 17 21 14 13 14 15 12 12 11 8 910 25 21 23 21 17 13 11 11 7 10 11 6 7 7 15 16 13 12 5 2008 2009 2010 2011 2012 Splošno znano je, da še posebej Štajerci vse prevečkrat vozijo pod vplivom alkohola, kar tudi potrjujejo številke. Kar 71,2% prometnih nesreč od a 2008 do a 2012 je bilo ob jasnem vremenu (nesreče povzročili alkoholizirani enoslednih motornih vozil). Čeprav so razmere za vožnjo ugodne, motoristi vse prevečkrat vozijo pod vplivom alkohola. Slovenija je razdeljena na 8 policijskih uprav po regijah, katere skrbijo za prometno varnost. Razlikujejo se po velikosti in številu policijskih postav v sami upravi, hkrati pa se razlikujejo tudi po številu nesreč, ki so se zgodile na območju določene PU. V tem najbolj izstopajo PU Celje, PU Maribor in PU Ljubljana.