sevl13-19

Gregorčičeva 25, 1000 Ljubljana T: +386 1 478 26 30 F: +386 1 251 23 12 E: gp.ukom@gov.si www.ukom.gov.si Ljubljana, 25. julij 2013 SPOROČILO ZA JAVNOST 19. REDNA SEJA VLADE RS Vlada določila razrez odhodkov za pripravo rebalansa proračuna 2014 in pripravo proračuna 2015 Vlada RS je na današnji redni seji določila razrez odhodkov za pripravo Predloga sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2014 in pripravo Predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2015. Vlada Republike Slovenije je sprejela Izhodišča za pripravo Predloga sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2014 in Predloga proračuna Republike Slovenije za 2015. Pri pripravi omenjenih dokumentov se zasleduje cilj doseganja proračunskega primanjkljaja v višini 3,0 % BDP v letu 2014 in 2,5 % BDP v letu 2015. Vlada Republike Slovenije je določila največji možni obseg odhodkov državnega proračuna za leti 2014 in 2015 iz naslova integralnih sredstev in sicer za leto 2014 v višini 7.861,3 milijonov evrov in za leto 2015 v višini 7.952,8 milijonov evrov. Vlada nalaga pristojnim ministrstvom, da pripravijo poimenski seznam predlogov sprememb zakonov in drugih predpisov iz njihove pristojnosti in ga skupaj z ocenjenimi finančnimi posledicami do 9. avgusta 2013 posredujejo Ministrstvu za finance, najkasneje do 29. avgusta 2013 pa posredujejo vladi v obravnavo. Ministrstva morajo ponovno realno oceniti zmožnost črpanja EU sredstev v letih 2014 in 2015 iz naslova obstoječega in novega večletnega finančnega okvira, ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, pa končne podatke predloži MF najkasneje do 22. avgusta 2013. Predlagatelji finančnih načrtov morajo do 23. avgusta 2013 v sodelovanju z ministrstvom za finance pripraviti predloge finančnih načrtov z obrazložitvami v višini, določeni v razrezu proračunskih odhodkov. Vlada je sprejela tudi sledeče sklepe: - Ministrstvo za pravosodje v skladu z Zakonom o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin in predpisi izdanimi na njegovi podlagi, na podlagi predlogov organov državne uprave, pravosodnih organov, javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov, javnih agencij in javnih skladov, ki jih je ustanovila država pripravi Predlog načrta ravnanja s nepremičnim in premičnim premoženjem države za leti 2014 in 2015 in ju do 10. septembra 2013 predloži Vladi Republike Slovenije. Do 31. avgusta 2013 morajo ministrstvu, zgoraj omenjene dokumente predložiti tudi Državni zbor, Državni svet, Ustavno in računsko sodišče, Varuh človekovih pravic in drugi državni organi, ki niso pravosodni organi ali organi državne uprave. - Ministrstvo za notranje zadeve pripravi Predlog skupnega kadrovskega načrta za organe državne uprave za leti 2014 in 2015 in ga do 10. septembra 2013 predloži Vladi Republike Slovenije v sprejem. Skupne kadrovske načrte za pravosodne organe pripravijo Vrhovno sodišče RS za sodišča, Vrhovno državno tožilstvo RS za tožilstva in Državno pravobranilstvo RS ter jih posredujejo Ministrstvu za notranje zadeve do 31. avgusta 2012. Do istega datuma morajo kadrovske načrte za leti 2014 in 2015 pripraviti in predložiti (skupaj z obrazložitvami) tudi nevladni uporabniki. Ministrstva, ki so pristojna za osebe javnega prava, morajo Predloge kadrovskih načrtov navedenih oseb za leti 2014 in 2015 skupaj z obrazložitvami posredovati

Ministrstvu za notranje zadeve do 31. avgusta 2012. Za ostale posredne uporabnike proračuna, pa pristojna ministrstva pripravijo kadrovske projekcije in predloge ukrepov za zmanjšanje oziroma zagotavljanje vzdržnega števila zaposlenih pri posrednih proračunskih uporabnikih, ki so v njihovi pristojnosti in jih ravno tako posredujejo Ministrstvu za notranje zadeve do 31. avgusta 2013. Kadrovski načrti morajo biti usklajeni z načrtovanimi sredstvi za plače v predlogih finančnih načrtov. Vir: MF Vlada sprejela Predlog zakona o evidenci volilne pravice Vlada RS je na današnji seji določila besedilo predloga Zakona o evidenci volilne pravice in ga bo posredovala v obravnavo Državnemu zboru RS. Gre za tehnični zakon, ki določa vodenje evidence volilne pravice, sestavo volilnih imenikov in izdajo volilnih kart. Predlog zakona uvaja racionalizacijo pri več delih vodenja in uporabe evidence volilne pravice: - dolgoročna ukinitev neuspešnega pošiljanja volilnega gradiva v tujino na nedvoumno neaktualne naslove državljanov. Uvaja se vpis večkrat vrnjenih pošiljk z volilnim gradivom z istega naslova; - v evidenci volilne pravice se uvaja podatek o dodatni volilni pravici državljanov, pripadnikov avtohtone italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti in pripadnikov romske skupnosti; - z vidika varstva osebnih podatkov se ukinja možnost vpogleda v osebne podatke iz evidence volilne pravice za druge osebe pri razgrnitvi volilnih imenikov. Veljavna ureditev razgrnitve volilnih imenikov je po mnenju informacijskega pooblaščenca nepotreben in čezmeren poseg v zasebnost posameznika in povečevanje tveganja za posledične kraje identitete in drugih morebitnih zlorab zaradi tolikšnega razkrivanja osebnih podatkov. Dopušča pa se možnost, da vsak posameznik lahko preveri podatke zase, in sicer kadar koli (po portalu e-uprava ali pri organih, pristojnih za vodenje evidence volilne pravice). Krajevna pristojnost za preverjanje podatkov se ukinja; - neposreden vpogled v uporabo podatkov iz evidence volilne pravice se zaradi izvedbe volilnih opravil in preverjanja kandidatur omogoči državni volilni komisiji in volilnim komisijam, pristojnim za izvedbo posameznih volitev oziroma glasovanja. S tem se razbremenijo upravne enote in Ministrstvo za notranje zadeve, volilna opravila pa so tako opravljena hitreje in brez nepotrebnega dopisovanja med organi; - racionalizirana je izdaja volilnih kart po uradni dolžnosti; - racionalizirana je tudi izdaja volilnih kart na zahtevo oziroma sporočilo državljana o izbranem načinu uresničevanja volilne pravice; - večja racionalizacija je tudi pri novi ureditvi zaključevanja volilnih imenikov brez predhodnega ročnega osveževanja podatkov. Predlog zakona predvideva, da se za volitve ali glasovanje uporabijo volilni imeniki, ki izražajo stanje v evidenci volilne pravice 15. dni pred dnem glasovanja brez ročnih popravkov. Volivec, ki je spremenil svoje prebivališče v obdobju od sestave volilnega imenika do dneva glasovanja, uresničuje svojo volilno pravico na volišču, ki ga je imel na dan sestave volilnega imenika. Nova ureditev pomeni jasno določen datum pregleda stanja v evidenci, ki državljanu zagotovi ustrezno informacijo o tem, na katerem volišču lahko pričakuje, da bo volil, in dovolj dolg rok za pošiljanje obvestil volivcem brez dodatnega poznejšega obveščanja ali spreminjanja ter morebitnih nedoslednosti. Poleg navedenih, predlog zakona uvaja tudi številne druge v praksi dokazane pomanjkljivosti sedanje ureditve. Vir: MNZ

Vlada sprejela Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o volilni in referendumski kampanji Vlada RS je določila besedilo Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o volilni in referendumski kampanji (ZVRK) in ga Državnemu zboru Republike Slovenije posreduje v obravnavo po rednem postopku. Predlog zakona bo omogočil večjo transparentnost financiranja volilne in referendumske kampanje ter učinkovitejši nadzor nad spoštovanjem določb zakona. Temeljni cilji, ki jih želi predlagatelj doseči s predlogom zakona, so namreč: zagotovitev večje transparentnosti financiranja volilne in referendumske kampanje, javna dostopnost podatkov iz poročil o financiranju volilnih kampanj, zagotovitev učinkovitejšega nadzora nad spoštovanjem določb zakona in določitev sankcij, ki bodo sorazmerne in bodo hkrati učinkovito preprečevale kršitve zakona. Pomemben cilj predloga zakona je omogočanje učinkovitega opravljanja nadzora, saj bodo imeli organi, ki so za nadzor pristojni, na voljo ustrezne instrumente za izvajanje učinkovitega nadzora. Z novelo zakona bodo odpravljene pomanjkljivosti veljavnega zakona, ki so bile ugotovljene pri izvedbi volitev v praksi v preteklih letih, obenem pa bodo upoštevana priporočila Računskega sodišča RS, Skupine držav proti korupciji pri Svetu Evrope GRECO ter Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi OVSE. Predlog zakona odpravlja neskladnost z Ustavo RS v delu, ki se nanaša na prepoved objavljanja raziskav javnega mnenja sedem dni pred dnem glasovanja, po novem naj bi prepoved objave raziskav javnega mnenja in anket veljala le v času 24 ur pred dnem glasovanja. Rešitve: - za razliko od veljavnega ZVRK, ki se glede financiranja volilne kampanje sklicuje na zakon, ki ureja politične stranke, predlog zakona financiranje volilne kampanje celovito ureja v tem zakonu; - določa se vrste prispevkov za volilno kampanjo in zgornjo mejo njihove višine, pri čemer skupna višina prispevkov ne sme presegati desetih povprečnih bruto mesečnih plač na delavca v RS po podatkih Statističnega urada RS za preteklo leto, kar pa ne velja za prispevke, ki jih za volilno kampanjo nameni politična stranka, če je organizator volilne kampanje. Denarni prispevki posamezne fizične osebe v gotovini so za posamezno volilno kampanjo dovoljeni največ do zneska 50 evrov, višji denarni prispevki pa morajo biti vplačani prek bank, hranilnic ali drugih pravnih oseb, ki v skladu s predpisi, ki urejajo plačilne storitve, opravljajo plačilne storitve; - prepoved financiranja kampanje se razširja na vse pravne osebe. Izjema je financiranje referendumske kampanje s strani nepridobitnih pravnih oseb; - prispevke, ki jih organizator volilne kampanje pridobi v nasprotju s tem zakonom, je dolžan najkasneje v 30 dneh od dneva prejema nakazati v humanitarne namene; - spreminja se vsebina poročila o financiranju volilne kampanje. V poročilu bo organizator volilne kampanje moral navesti podatke o vseh posameznih prispevkih, izdatkih in posojilih in ne zgolj o skupni višini zbranih in porabljenih sredstvih; - organizator volilne kampanje bo moral v poročilu prikazati vsak prispevek, dobljen od donatorjev, vključno z navedbo osebnih podatkov, če bo prispevek presegal povprečno bruto mesečno plačo na delavca v Republiki Sloveniji (sedanji zakon določa obveznost prikaza prispevkov v kolikor ti presegajo trikratno povprečno bruto mesečno plačo); - predlog zakona določa obvezno javno objavo poročil o financiranju kampanje; - dovoljeni stroški, ki jih posamezni organizator volilne kampanje lahko porabi za kampanjo za posamezne volitve, se zvišujejo. Znesek delne povrnitve stroškov za organiziranje in financiranje volilne kampanje ostaja nespremenjen; - Računskemu sodišču se daje večja pooblastila pri opravljanju revizij poročil organizatorjev volilne kampanje, ki bo pri opravljanju revizije poročil o financiranju volilne kampanje lahko zahtevalo predložitev listin, dajanje pojasnil ter vpogled v poslovne knjige in evidence ne le od organizatorja volilne kampanje, državnih organov, organov lokalnih skupnosti, Banke Slovenije in poslovnih bank, v katerih so organizatorji odprli posebne transakcijske račune, temveč tudi od izvajalcev storitev in prodajalcev blaga, ki so opravili storitve oziroma dobavili blago organizatorju volilne kampanje;

- določa se nekatere nove prekrške, ki v veljavnem zakonu niso bili predpisani in dviguje kazni za posamezne vrste prekrškov. Vir: MNZ Vlada sprejela Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o političnih strankah Vlada RS je določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o političnih strankah in ga posreduje v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije. Upoštevajoč priporočila Skupine držav proti korupciji pri Svetu Evrope (GRECO), Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) ter Komisije za preprečevanje korupcije, so osnovni cilji predloga zakona predvsem naslednji: - vzpostavitev dodatnih mehanizmov, ki bodo učinkoviteje zagotavljali večjo transparentnost financiranja političnih strank, - javno dostopnosti podatkov iz letnega poročila stranke, - zagotovljen bo učinkovitejši nadzor nad spoštovanjem določb zakona in - določene bodo sankcije, ki bodo sorazmerne in bodo hkrati učinkovito preprečevale kršitve zakona. Glavne rešitve in novosti: - v predlogu zakona se prepoved financiranja strank razširja na vse pravne osebe, samostojne podjetnike posameznike in posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost; - zaradi navedene omejitve financiranja predlog zakona predvideva pridobivanje sredstev iz državnega proračuna, ki so namenjena izobraževanju poslancev, administrativni in strokovni pomoči pri delu poslanskih skupin in organizaciji poslanskih pisarn preko pogodbe z državnim zborom ter spremembo kriterijev za delitev sredstev iz državnega proračuna, in sicer se bo 25% teh sredstev namenilo upravičenim strankam v enakih deležih, 75% pa sorazmerno s številom glasov volivcev, ki so jih stranke dobile v vseh volilnih enotah; višina sredstev, ki pripadajo posamezni stranki, pa se bo po novem določala v finančnem načrtu državnega zbora; - prispevke, ki jih bo stranka pridobila v nasprotju s tem zakonom, bo dolžna najkasneje v 30 dneh od dneva prejema nakazati v humanitarne namene, kot so določeni v zakonu, ki ureja humanitarne organizacije, ter o tem obvestiti državni zbor; - jasneje in podrobneje so opredeljena nekatera pravila sestave in oddaje letnega poročila političnih strank ter določena dolžnost stranke, da posebej prikazuje podatke o finančnem poslovanju mladinske organizacije ter ženske organizacije kot sestavnih delov stranke; - politična stranka bo morala v letnem poročilu razkriti podatke o donatorju, če prispevki v skupnem znesku v letu, za katero se dela letno poročilo stranke presegajo višino povprečne plače na delavca v RS; določena bodo pravila razkritja podatkov o posojilih danih strankam (višina, obrestna mera in odplačilna doba); - fizične osebe lahko prispevajo prispevke za stranko. Prispevki posamezne fizične osebe v gotovini so v letu, za katero se dela letno poročilo stranke, dovoljeni največ do zneska 50 evrov, višji prispevki v denarju pa morajo biti vplačani prek bank, hranilnic ali drugih pravnih oseb, ki so ponudniki plačilnih storitev. Pri prispevanju prispevka v gotovini mora fizična oseba poleg višine danega zneska stranki sporočiti tudi podatke o imenu, priimku, EMŠO in naslovu fizične osebe. V noveli zakona je tudi kazenska določba v primeru, da bo omenjeni znesek prekoračen. - predlog zakona določa obvezno javno objavo letnih poročil strank na spletni strani AJPES; - Računskemu sodišču se daje pristojnost za revizijo poslovanja stranke. Računsko sodišče bo opravilo revizijo poslovanja stranke, če bo stranka v preteklem letu prejela ali bila upravičena do sredstev državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti v višini, ki presega 10.000 EVR oziroma če bo revizijo predlagala komisija za preprečevanje korupcije ali če bo ob pregledu letnega poročila stranke podvomilo v resničnost podatkov poročila ali ugotovilo druge nepravilnosti. Računskemu sodišču se daje tudi pooblastilo, da bo pri opravljanju revizije poslovanja stranke lahko zahtevalo predložitev listin, pojasnila ter vpogled v poslovne knjige in evidence od stranke, pri kateri se opravlja revizija, državnih organov, organov lokalnih skupnosti, Banke

Slovenije in poslovnih bank, v katerih ima stranka odprte transakcijske račune, izvajalcev storitev in prodajalcev blaga, ki so opravili storitve oziroma dobavili blago stranki ter od drugih oseb; - v predlogu sprememb zakona se uvaja ukrep začasnega prenehanja financiranja stranke iz javnih sredstev za dobo šestih mesecev ali enega leta, če je stranka s pravnomočno odločbo o prekršku spoznana za odgovorno za hujše kršitve določb zakona, ki ureja financiranje; - predlog zakona določa nekatere nove prekrške, ki v veljavnem zakonu do sedaj niso bili opredeljeni in dviguje globe za posamezne vrste prekrškov, - zgornja meja globe za najhujše prekrške se npr. povečuje iz sedanjih 20.850 na 30 000 EUR; - prekrškovnim organom bo zagotovljena možnost izrekanja globe v razponu, za odločanje o prekrških, ki predstavljajo kršitev določb o financiranju strank, pa se določa pristojnost Okrajnega sodišča v Ljubljani. Vir: MNZ Vlada določila besedilo Predloga zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva Vlada RS je na današnji seji določila besedilo Predloga zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva, in ga poslala v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije. S predlaganim zakonom, ki ureja povračilo škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva, se popravljajo kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin in izvršuje sodba Velikega senata Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 26. 6. 2012, izdana v zadevi Kurić in drugi proti Sloveniji. Hkrati se v pravnem redu Republike Slovenije sistemsko ureja pravično zadoščenje oziroma povračilo škode, ki je izbrisanim nastala zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. Tudi dosedanja praksa slovenskih rednih sodišč s splošno pristojnostjo je namreč pokazala, da splošna pravila civilnega prava oziroma določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja, za odločanje o povračilu škode in izplačilu odškodnin izbrisanim iz registra stalnega prebivalstva niso primerne in ustrezne. Za škodo, ki je izbrisanim nastala zaradi izbrisa, predlagani zakon ureja pravico do denarne odškodnine in pravico do drugih oblik pravičnega zadoščenja kot povračilo za nastalo škodo. Po predlaganem zakonu se pravica do povračila škode, nastale zaradi izbrisa, prizna tistim izbrisanim iz registra stalnega prebivalstva, ki so po izbrisu pridobili dovoljenje za stalno prebivanje (na katerikoli možni pravni podlagi) ali so bili sprejeti v državljanstvo Republike Slovenije. Z ureditvijo statusa je namreč izbrisani pokazal interes oziroma željo za nadaljnje prebivanje v Republiki Sloveniji. Poleg uveljavljanja denarne odškodnine v upravnem postopku je upravičencem dana možnost, da lahko denarno odškodnino uveljavljajo tudi v sodnem postopku po splošnih pravilih Obligacijskega zakonika, s tem da je določen nov triletni rok, v katerem bodo lahko vložili tožbo. Odločitev o tem, v katerem postopku, upravnem ali sodnem ali v obeh, bo uveljavljal pravico do odškodnine, je prepuščena upravičencu. Upravičenci, ki menijo, da jim je zaradi izbrisa nastala večja škoda, kot bi jim bila priznana v upravnem postopku, bodo lahko odškodnino zahtevali v sodnem postopku. V upravnem postopku se bo denarna odškodnina določila glede na obdobje izbrisa. Za vsak zaključen mesec izbrisa bo upravičenec upravičen do 40 evrov denarne odškodnine. Upravni postopek za določitev denarne odškodnine se bo začel na zahtevo stranke, ki se bo lahko vložila v roku treh let od začetka uporabe predlaganega zakona. V primeru, ko postopek izdaje dovoljenja za stalno prebivanje ali sprejema v slovensko državljanstvo ob začetku uporabe predlaganega zakona še ne bo končan, pa bo zahtevo mogoče vložiti v treh letih po pridobitvi dovoljenja za stalno prebivanje ali sprejema v državljanstvo Republike Slovenije. O zahtevah bodo v upravnem postopku na prvi stopnji odločale upravne enote. Zahteva za določitev denarne odškodnine se bo lahko vložila pri katerikoli upravni enoti. Za odločanje bo

pristojna tista upravna enota, na območju katere je imel upravičenec v času izbrisa prijavljeno stalno prebivališče. Ministrstvo za notranje zadeve bo pritožbeni organ. Poleg denarne odškodnine predlagani zakon za upravičence ureja tudi druge oblike pravičnega zadoščenja, ki omogočajo oziroma olajšujejo dostop do pravic na različnih področjih, na katerih je bilo v praksi ugotovljeno, da bi bile olajšave koristne ali potrebne. Upravičenci bodo po predlaganem zakonu upravičeni do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, do vključitve in prednostne obravnave v programih socialnega varstva, do olajšav pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, do državne štipendije, do prednostne obravnave pri dodelitvi neprofitnih stanovanj v najem in enake obravnave pri reševanju stanovanjskega vprašanja kot državljani Republike Slovenije, če ima upravičenec dovoljenje za stalno prebivanje, do dostopa do izobraževalnega sistema in do vključitve in prednostne obravnave v t. i. integracijskih programih. Vir: MNZ Zakon o prenehanju veljavnosti Zakona o kozmetičnih proizvodih Vlada RS je na današnji redni seji določila besedilo predloga Zakona o prenehanju veljavnosti Zakona o kozmetičnih proizvodih in ga predloži Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo po skrajšanem postopku Temeljni razlog za pripravo predloga zakona je uveljavitev Uredbe (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o kozmetičnih izdelkih, ki je začela veljati 11. julija letos. Za njeno izvajanje je Vlada RS že sprejela nacionalno izvedbeno uredbo. Z uveljavitvijo Uredbe EU, ki se uporablja neposredno, je sedanja zakonska ureditve področja postala nepotrebna, in jo s predlaganim zakonom razveljavljamo. Z razveljavitvijo Zakona o kozmetičnih proizvodih se razveljavljajo tudi vsi podzakonski akti, izdani na njegovi podlagi, razen Pravilnika o načinu vzorčenja in metodah za laboratorijske analize kozmetičnih proizvodov (Uradni list RS, št. 59/06), ki se zaradi ohranitve usklajenosti pravnega reda Republike Slovenije s pravnim redom Evropske unije smiselno uporablja še naprej. Sama razveljavitev zakona ne prinaša sprememb na področju proizvodnje in prometa s kozmetičnimi proizvodi, saj EU uredba področje ohranja vse do sedaj vzpostavljene mehanizme. Vir: MZ Vlada sprejela Program dela v letih 2013 in 2014 Vlada Republike Slovenije je na današnji seji sprejela Program dela Vlade Republike Slovenije v obdobju 2013/2014. V programu dela vlade je po posameznih ministrstvih zajet nabor ukrepov, ki jih namerava vlada sprejeti v naslednjih mesecih. Med ključne poudarke sodijo predvsem ukrepi za krepitev stabilnosti bank, javnofinančno konsolidacijo ter za zagon gospodarstva. Bistveni bodo tudi ukrepi za povečanje in boljšo učinkovitost koriščenja sredstev Evropske unije in ukrepi na področju zaposlovanja, predvsem glede zaposlovanja mladih. Na področju pravosodja so ukrepi usmerjeni predvsem v povečanje pravne in pravične države, preko zagotavljanja učinkovitosti sodišč, na delovnem področju Ministrstva za notranje zadeve pa v poenostavitev postopkov javne uprave in izboljšanje kakovosti zakonodaje. Posamezni ukrepi so podrobneje predstavljeni v Programu dela za leti 2013 in 2014, ki bo objavljen na spletni straneh Vlade Republike Slovenije (www.vlada.si). Vir: KPV

Uredba o obrtnih dejavnostih Vlada RS je izdala Uredbo o obrtnih dejavnostih, ki bo objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije. Vlada RS z Uredbo o obrtnih dejavnosti na podlagi drugega in tretjega odstavka 2. člena ObrZ določa, katere so obrtne dejavnosti, za opravljanje katerih je potrebna ustrezna poklicna usposobljenost in pridobitev obrtnega dovoljenja. Pri tem Vlada RS upošteva tveganja glede varovanja življenja, zdravja in premoženja ljudi ali glede zagotavljanja varstva okolja. Uredba tudi določa katera je tista minimalna poklicna usposobljenost, ki se zahteva za opravljanje določene obrtne dejavnosti. Predlog uredbe v 3. členu določa obrtne dejavnosti, za katere je treba pridobiti obrtno dovoljenje ter ustrezno poklicno usposobljenost. Zdaj je v veljavni ureditvi na področju obrti 64 dejavnosti takšnih, za katere se zahteva pridobitev obrtnega dovoljenja, vpis v obrtni register ter izpolnjevanje pogoja ustrezne poklicne usposobljenosti. Predlog uredbe predvideva zmanjšanje števila t.i. reguliranih obrtnih dejavnosti v okviru glavnih dejavnosti iz 64 na 25, na podlagi navedenih meril ter še meril glede t.i. dvojnega reguliranja (črtanje tistih obrtnih dejavnosti iz Uredbe, ki so dodatno že regulirane z drugo področno zakonodajo), reguliranje zahtev za proizvode z direktivami EU in harmoniziranimi standardi, možnost znižanja zahtevane minimalne poklicne usposobljenosti (npr. s srednje strokovne izobrazbe ustrezne smeri na srednjo poklicno izobrazbo ustrezne smeri ali na ustrezno nacionalno poklicno kvalifikacijo NPK). Za opravljanje nekaterih obrtnih dejavnosti, za katere po sedanji ureditvi ni potrebno pridobiti obrtnega dovoljenja ter izpolnjevati pogoja minimalne poklicne usposobljenosti pa novi predlog uredbe predvideva obvezno pridobitev obrtnega dovoljenja ter izpolnjevanje pogoja minimalne poklicne usposobljenosti (npr. proizvodnja kruha, svežega peciva in slaščic, obnavljanje in protektiranje plaščev za vozila, drugo inštaliranje pri gradnjah, fasaderska in štukaterska dela, popravila določenih strojev in naprav). Predlog uredbe določa tudi storitvene dejavnosti, pri katerih se lahko osebam, katerim se opravi storitev, zaradi zaokrožitve oziroma dopolnitve dejavnosti, opravi prodaja na drobno določenega blaga, ki ga obrtnik uporablja pri opravljanju teh storitev ter obrtne dejavnosti na podlagi 42. f člena ObrZ. V predlogu uredbe je seznam teh storitvenih dejavnosti skoraj enak, kot je v trenutno veljavni uredbi (črta se le dejavnost 26.700- Proizvodnja optičnih instrumentov in fotografske opreme). Razlika v seznamu je še pri treh dejavnostih, pri katerih je izvzeta trgovina saj 4. člen uredbe ureja le storitvene dejavnosti (SKD klasifikacija dejavnosti: 45.400, 47.761, 47.781). V predlogu uredbe so na podlagi 42. f člena ObrZ navedene tudi obrtne dejavnosti, opravljanje katerih lahko pomeni resno tveganje za javno zdravje in varnost. Pred prvim občasnim čezmejnem opravljanju teh dejavnosti mora ponudnik od Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije pridobiti dovoljenje za občasno opravljanje obrtne dejavnosti. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije tako preveri, ali ponudnik izpolnjuje pogoje za občasno opravljanje obrtne dejavnosti v Republiki Sloveniji. Vir: MGRT Vlada RS se je seznanila s poročilom o črpanju sredstev evropske kohezijske politike 2007-2013 Vlada RS se je seznanila s trenutnim stanjem na področju črpanja sredstev evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2007-2013. Poročilo obravnava presek stanja in uspešnost Slovenije na tem področju do konca junija 2013, identificira glavne ovire in njihove posledice ter podaja predloge in priporočila za pospešitev črpanja. Republika Slovenija je v obdobju od 1. 1. 2007 do 30. 6. 2013 od 4,8 milijarde evrov razpoložljivih sredstev evropske kohezijske politike (EU in SLO del) potrdila 5,3 milijarde evrov

instrumentov projektov oz. programov (razlog za večji znesek od razpoložljivega so presežne pravice porabe oz. potrjevanje rezervnih projektov), kar predstavlja 110,3 odstotka razpoložljivih sredstev. Za 3,8 milijarde evrov ali 78,9 odstotkov razpoložljivih sredstev je bilo doslej podpisanih pogodb, iz državnega proračuna izplačane 2,6 milijarde evrov (EU in SLO del) ali 53,7 odstotkov razpoložljivih sredstev, vanj pa iz bruseljske blagajne povrnjenih 2 milijarde evrov (EU del) ali 48,3 odstotkov razpoložljivih sredstev. To pomeni, da so projekti pripravljeni in odobreni, v tem trenutku je objavljenih več kot 500 milijonov javnih razpisov/naročil za gradbena dela na področju okolja in prometa, ki jih je v nadaljevanju treba izvesti in zagotoviti denarni tok torej, izplačati sredstva iz državnega proračuna in jih povrniti iz bruseljske blagajne. V letošnjem letu (do 30. 6. 2013) je bilo potrjenih 6 javnih razpisov in 36 projektov v skupni vrednosti 453 milijonov evrov (EU del), kar je predpogoj za nadaljnje črpanje. Podpisanih je bilo za 363,4 milijonov evrov pogodb, iz proračuna pa je bilo za projekte izplačanih 185,4 milijonov evrov. Dinamika črpanja sredstev evropske kohezijske politike v Sloveniji je nekoliko počasnejša od pričakovane. Do 19. 7. je bilo iz proračuna izplačanih 218 milijonov EUR ali 25 odstotkov sredstev, ki so za kohezijsko politiko predvidena v rebalansu proračuna (878 milijonov EUR). Razlogi za to so predvsem izdatki na projektih okoljske in prometne infrastrukture, ki se ne realizirajo v skladu z napovedmi. Poleg težav, s katerimi se soočajo upravičenci pri izvajanju teh projektov (stečaji izvajalcev, pridobivanje zemljišč, gradbenih in drugih dovoljenj ter težav pri postopku javnega naročanja) pa je tudi nekoliko daljša zima v letošnjem letu prispevala k zamiku gradbene sezone in posledično tudi k zamiku izplačil. Z rebalansom proračuna za leto 2013 se je načrtovano črpanje za leto 2013 znižalo za nekaj več kot 220 milijonov evrov, kar bo pomenilo večji pritisk na črpanje v letih 2014 in 2015. Črpanje je absolutna prioriteta vlade, še posebej pri projektih okoljske in prometne infrastrukture, ki morajo letos za uresničevanje t.i. pravila n+3/2 (poraba sredstev v roku treh oz. dveh let od leta dodelitve) realizirati najmanj za 150 milijonov evrov povračil sredstev iz Kohezijskega sklada v državni proračun, če se želi Slovenija izogniti tveganju dokončne izgube sredstev. Kot izhaja iz poročila, bo vlada v prihodnjih mesecih izvajala aktivnosti za še bolj pospešeno izvajanje projektov. Kratkoročno pa bo glavna naloga vseh skrb za prihodke iz Bruslja, in sicer odprava zamud pri pripravi zahtevkov za povračilo in sprostitev sredstev v višini okrog 240 milijonov EUR, ki so trenutno zadržana zaradi dveh sumov goljufij iz leta 2011. Vir: MGRT Vlada Republike Slovenije sprejela Strategijo razvoja socialnega podjetništva za obdobje 2013-2016. Na podlagi Zakona o socialnem podjetništvu je Vlada RS sprejela strategijo razvoja socialnega podjetništva, ki zagotavlja načrtovan razvoj socialnega podjetništva za obdobje štirih let. Na podlagi zakona strategijo pripravi Svet za socialno podjetništvo. Svet je na svoji 4. redni seji, dne 9. januarja 2013 sprejel sklep, da Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo pripravi predstavitev in javno razpravo o predlogu Strategije razvoja socialnega podjetništva za obdobje 2013-2016 za nevladne organizacije, socialne partnerje, socialna podjetja ter izvajalce projektov socialnega podjetništva, sofinanciranih iz Evropskega socialnega sklada. Predstavitev in razprava je bila opravljena 1. februarja 2013, 13. februarja 2013 je bila izvedena tudi predstavitev in razprava o predlogu strategije za predstavnike občin in združenj občin. Na podlagi razprav sta MDDSZ in MGRT strategijo dopolnili oziroma povečali ciljne vrednosti posameznih področij ukrepanja. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje pa je pripravilo dopolnitev strateškega cilja nadgradnje obstoječega podpornega okolja za podjetništvo.

Strategijo je Svet sprejel na 5. redni seji, dne 27. junija 2013. Strategija skladno z določili zakona zajema analizo potreb in smeri možnega razvoja socialnega podjetništva, strateške razvojne cilje in glavna področja razvoja socialnega podjetništva, vlogo države in njenih institucij ter občin pri izvajanju določene politike in doseganju razvojnih ciljev. Strategija vključuje naslednje tri strateške cilje: 1. povečanje prepoznavnosti socialnega podjetništva in vedenje o načelih socialnega podjetništva, 2. nadgradnja obstoječega podpornega okolja za podjetništvo ter 3. spodbujanje zaposlovanja ranljivih skupin na trgu dela. Strateške cilje je Svet oblikoval na podlagi analize slabosti, nevarnosti, priložnosti in prednosti. Svet se je pri tem opredelil za tiste strateške cilje, ki odgovarjajo na bistvene ovire razvoju socialnega podjetništva. Kot je razvidno iz predlaganih strateških ciljev, se je Svet osredotočil na prepoznavnost pojma socialnega podjetništva in s tem preseganje stereotipnih oznak in razumevanja (strateški cilj 1), na prepoznavanje gospodarskega potenciala te oblike podjetništva z nadgradnjo podjetništvu prijaznega poslovnega okolja (strateški cilj 2) ter na spodbujanje zaposlovanja oseb iz ranljivih skupin (strateški cilj 3). Poleg tega je pri določanju strateških ciljev upošteval tudi njihovo izvedljivost v štiriletnem obdobju trajanja strategije in s tem možnost oblikovanja ustreznih in uresničljivih ukrepov. Glede na dolgoletno odsotnost sistematičnega ukrepanja in s tem vedno večje potrebe po ureditvi številnih in kompleksnih vidikov spodbujanja razvoja socialnega podjetništva, sta analiza in široka javna razprava, ki je potekala domala od sprejema zakona dalje, pokazali obilo nalog, ki presegajo možnost realizacije v prvem obdobju izvajanja strategije. V okviru zgornjih strateških ciljev strategija podrobneje določa področja ukrepanja in izvajalce strategije. V strategiji se za izvajalce predlaga vsa ministrstva, ki delujejo v Svetu in so hkrati pristojna za področja dejavnosti socialnega podjetništva iz 5. člena zakona ter občine. Izhajajoč iz strateških ciljev strategije bo MDDSZ v sodelovanju z ministrstvi, pristojnimi za področja dejavnosti socialnega podjetništva, pripravilo Program ukrepov za izvajanje strategije. Vir: MDDSZ Resolucija o nacionalnem programu izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji za obdobje 2013 2020 (ReNPIO 2013 2020) Vlada RS je na današnji seji določila besedilo Predloga Resolucije o nacionalnem programu izobraževanja odraslih za obdobje 2012-2020 in ga bo poslala v obravnavo Državnemu zboru. Predlog ReNPIO 2013 2020 je pripravljen potem, ko se je leta 2010 iztekla prejšnja resolucija. Cilji resolucije so: dvigniti izobrazbeno raven prebivalstva in raven temeljnih zmožnosti, povečati zaposljivost aktivnega prebivalstva, izboljšati možnosti za učenje in vključevanje v izobraževanje ter Izboljšati splošno izobraženost. Na podlagi predloga ReNPIO 2013 2020 naj bi v Sloveniji v tem obdobju zagotovili za razvoj in delovanje sistema izobraževanja odraslih 403.087.503 evrov. Poleg teh sredstev pa se bodo morali opredeljeni programi delno financirati tudi iz drugih virov, kot so proračuni lokalnih skupnosti, sredstva delodajalcev in posameznikov ter sredstva za projekte iz mednarodnih virov. V veliki meri bo uresničevanje ciljev ReNPIO 2013 2020 odvisno od partnerskega sporazuma z Evropsko komisijo o črpanju sredstev iz Evropskega socialnega sklada po letu 2014.

Resolucija postavlja okvire za ureditev javne službe v izobraževanju odraslih v Sloveniji. Z njenim uresničevanjem želimo v obdobju do leta 2020 odpraviti največje razvojne zaostanke, zlasti na področju ravni temeljnih in poklicnih zmožnosti odraslega prebivalstva, njegove izobraženosti in vključenosti v vseživljenjsko izobraževanje. ReNPIO 2013 2020 bo usmerjala politiko izobraževanja odraslih na nacionalni ravni in prispevala k sistemskemu urejanju področja skupaj s stabilnim financiranjem, določanjem prednostnih področij in vsebinskih nalog za razvoj izobraževanja odraslih. Resolucija dodeljuje operacionalizacijo ukrepov državi, lokalnim skupnostim, posameznikom in delodajalcem. Vir: MIZŠ Aneks št. 2 k Splošnemu dogovoru za pogodbeno leto 2013 Vlada RS je na današnji redni seji sprejela sklepe o spornih vprašanjih v zvezi z Aneksom št. 2 k Splošnemu dogovoru za pogodbeno leto 2013. V okviru postopka sprejemanja Aneksa št. 2 k Splošnemu dogovoru za pogodbeno leto 2013 so partnerji na predlog k Aneksu št. 2 k Splošnemu dogovoru za pogodbeno leto 2013 opredelili 93 spornih vprašanj. V postopku obravnave spornih vprašanj na arbitraži je za 19 spornih vprašanj doseženo soglasje oziroma je bilo sporno vprašanje umaknjeno. Sprejeta sporna vprašanja so se vključila v predlog Aneksa št. 2 k Splošnemu dogovoru, o spornih vprašanjih, za katera soglasje ni bilo doseženo, pa je odločila Vlada RS. Najpomembnejši del Aneksa 2 k Splošnemu dogovoru za leto 2013 se nanaša na obveznost izplačila regresa, ki ga bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije javnim zdravstvenim zavodom izplačal v obliki povišanih cen zdravstvenih storitev v obdobju 1. 7. 2013 do 31. 12. 2013. Finančni učinek povišanih cen zdravstvenih storitev zaradi izplačil regresa znaša 12,9 milijona evrov. V aneksu se podrobneje opredeljuje selektivno znižanje amortizacije za javne zdravstvene zavode, ki je vkalkulirana v ceni zdravstvenih storitev. Finančni učinek znižanja amortizacije je 12,7 milijona evrov. Zaradi spremenjene metodologije izračuna realizacije prospektivnega programa se spreminja plan pri storitvah operacije ORL in angiografiji, saj je v okviru teh dveh storitev realizacija precej nižja od plana. V okviru standarda dodatka za referenčno ambulanto so posebej prikazani materialni stroški, pri čemer se vrednost standarda ne spreminja. URI, kot edini pooblaščeni instituciji za izvajanje kontrolnih pregledov voznikov, ki vozijo izključno svojim zmožnostim prilagojeno vozilo, se odobri 180 dodatnih pregledov, kar pomeni 34.540 evrov dodatnih sredstev na letni ravni. Odločanje o diagnostičnih preiskavah vzorcev tkiv in krvi v tujini se prenaša na UKC Ljubljana, pri čemer se obseg te dejavnosti ohranja na ravni leta 2012. Obračunavanje tumorskih markerjev je omogočeno tudi ginekološkim ambulantam in ambulantam za bolezni dojk. SB Celje se v letu 2013 odobri 100 robotsko asistiranih radikalnih prostatektomij v vrednosti 238.200 evrov. V okviru Aneksa 2 je sprejet nov obračunski model fizioterapije, ki ga je pripravila delovna skupina v sestavi predstavnikov Zavoda, Ministrstva za zdravje in predstavnikov stroke. Namesto točk za posamezno terapijo se uvaja celovite fizioterapevtske obravnave. Posamezna obravnava vključuje ustrezno število obiskov s terapijami, ki vodijo k najučinkovitejši obravnavi glede na zdravstveno stanje zavarovane osebe. Nov obračunski model fizioterapije ne pomeni odvzema kompetenc zdravnikom, predstavlja pa priznanje večjih kompetenc fizioterapevtom z možnostjo samostojne izbire ustrezne kombinacije terapij znotraj posamezne vrste obravnave, oziroma spremembo terapij, ki jih znotraj posamezne obravnave

predpiše napotni zdravnik, ko te ne prinesejo pričakovanih rezultatov. Hkrati prenovljeni model vzpostavlja tudi komunikacijo med napotnim zdravnikom in fizioterapevtom na predpisanem obrazcu. Vir: MZ Ustanovitev Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano Vlada RS je na današnji redni seji sprejela Sklep o ustanovitvi Nacionalnega inštituta za javno zdravje in sklep o ustanovitvi Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano. Na podlagi prvega odstavka 23. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 uradno prečiščeno besedilo, 15/08 ZPacP, 23/08, 58/08 ZZdrS-E, 77/08 ZDZdr, 40/12 ZUJF in 14/13; v nadaljnjem besedilu: zakon) se za izvajanje nalog na področju dejavnosti javnega zdravja, kot javni zavod, ustanovi Nacionalni inštitut za javno zdravje (v nadaljnjem besedilu: NIJZ), za izvajanje nalog na področju zdravja, okolja in hrane, kot javni zavod, pa Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (v nadaljnjem besedilu: NLZOH). Nacionalni inštitut za javno zdravje Naloge NIJZ so določene v 23.a členu zakona. NIJZ bo enovita organizacija za izvajanje dejavnosti javnega zdravja kot javne službe, v katero sodijo ključne javnozdravstvene funkcije, ki jih mora zagotavljati država, in so v javnem interesu, ter jih kot take opredeljuje Svetovna zdravstvena organizacija. Sedanji razdrobljeni javnozdravstveni timi po območnih zdravstvenih zavodih in na Inštitutu za varovanje zdravja Republike Slovenije se bodo povezali v strokovno močnejšo enoto. Na ta način se bodo tudi povečale kapacitete javnega zdravja na državnem nivoju ob isti ravni zaposlenih javnih uslužbencev. Enovita organizacija bo omogočala enakovredno sodelovanje in razvoj strokovnjakov, ki delujejo na različnih lokacijah, istočasno pa bo dala možnost specializacije posamezne lokacije in usmerjenega razvoja. Kljub enoviti organizaciji pa se bo ohranilo izvajanje dejavnosti na sedanjih lokacijah, kar pomeni izvajanje dejavnosti blizu uporabnikov, prilagojeno regijski specifiki in regijskim javnozdravstvenim problemom. NIJZ bo začel z delovanjem 1. januarja 2014. Naloga dosedanjih direktorjev omenjenih javnih zdravstvenih zavodov bo, da pripravijo zaključne računovodske izkaze za te zavode za področje delovanja zavoda. NIJZ bo s 1. januarjem 2014 v skladu s svojimi pristojnostmi, prevzel zaposlene javne uslužbence Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije in območnih zavodov za zdravstveno varstvo, in sicer tiste javne uslužbence, ki so izvajali naloge iz pristojnosti novega zavoda, in odgovarjajoče število javnih uslužbencev skupnih strokovnih služb. Hkrati bo prevzel v skladu s svojimi pristojnostmi tudi poslovne prostore, opremo, finančna sredstva, nedokončane zadeve, dokumentacijo in arhiv, ki se nanašajo na izvajanje nalog iz pristojnosti zavoda, naloge, pogodbene obveznosti in pravice iz pogodb ter naloge, ki jih izvajajo na podlagi posebnih pooblastil, ki so jih sklenili ti zavodi za izvajanje nalog iz pristojnosti zavoda. Vlada Republike Slovenije bo do imenovanja direktorja zavoda, na predlog ministra za zdravje imenovala vršilca dolžnosti direktorja za največ šest mesecev, za sklenitev pogodbe o zaposlitvi z njim pa bo pooblastila ministra za zdravje. Vršilec dolžnosti direktorja mora opraviti vsa dejanja v zvezi z vpisom statusnih sprememb Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije in območnih zavodov za zdravstveno varstvo v sodni register in druge naloge v zvezi s konstituiranjem organov zavoda in organizacijskih enot, sprejel bo začasni akt o sistemizaciji delovnih mest in akt o notranji organizaciji zavoda. Njegova temeljna naloga bo, da zagotovi vse pogoje za nemoteno izvajanje opravljanja dejavnosti novega zavoda. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano V NLZOH se bodo združili laboratoriji dosedanjega Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije in območnih zavodov za zdravstveno varstvo. Naloge NLZOH so določene v 23.c členu zakona. V njem se bodo opravljale storitve za potrebe države, predvsem za potrebe spremljanja ter uradnih in inšpekcijskih nadzorov iz pristojnosti predvsem Ministrstva za

zdravje in Ministrstva za kmetijstvo in okolje, proste kapacitete pa se bodo lahko ponudile naročnikom na prostem trgu. Tako bi se zagotovilo znižanje stroškov na posamezno analizo, ki jih plačuje država. Na ta način se bodo z vzpostavitvijo enega nacionalnega javnozdravstvenega laboratorija najbolj racionalno in strokovno upravičeno koristile kapacitete in izvajale naloge s področja okolja in varnosti hrane ter laboratorijske dejavnosti javnih zdravstvenih zavodov za potrebe več ministrstev in drugih deležnikov. NLZOH bo začel z delovanjem 1. januarja 2014. Naloga dosedanjih direktorjev omenjenih javnih zdravstvenih zavodov bo, da pripravijo zaključne računovodske izkaze za te zavode za področje delovanja zavoda. NLZOH bo s 1. januarjem 2014 v skladu s svojimi pristojnostmi, prevzel zaposlene javne uslužbence Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije in območnih zavodov za zdravstveno varstvo, in sicer tiste javne uslužbence, ki so izvajali naloge iz pristojnosti novega zavoda, in odgovarjajoče število javnih uslužbencev skupnih strokovnih služb. Hkrati bo prevzel v skladu s svojimi pristojnostmi tudi poslovne prostore, opremo, finančna sredstva, nedokončane zadeve, dokumentacijo in arhiv, ki se nanašajo na izvajanje nalog iz pristojnosti zavoda, naloge, pogodbene obveznosti in pravice iz pogodb, akreditacijske listine ter naloge, ki jih izvajajo na podlagi posebnih pooblastil, ki so jih sklenili ti zavodi za izvajanje nalog iz pristojnosti zavoda. Vlada Republike Slovenije bo do imenovanja direktorja zavoda, na predlog ministra za zdravje imenovala vršilca dolžnosti direktorja za največ šest mesecev, za sklenitev pogodbe o zaposlitvi z njim pa bo pooblastila ministra za zdravje. Vršilec dolžnosti direktorja mora opraviti vsa dejanja v zvezi z vpisom statusnih sprememb javnih zavodov v sodni register in druge naloge v zvezi s konstituiranjem organov zavoda in organizacijskih enot, sprejel bo začasni akt o sistemizaciji delovnih mest in akt o notranji organizaciji zavoda. Njegova temeljna naloga bo, da zagotovi vse pogoje za nemoteno izvajanje opravljanja dejavnosti novega zavoda. Vir: MZ Dodatni začasni ukrepi razvojne podpore za problemsko območje z visoko brezposelnostjo Območje Občin Hrastnik, Radeče in Trbovlje Vlada RS je na današnji redni seji sprejela Sklep o dodatnih začasnih ukrepih razvojne podpore za problemsko območje z visoko brezposelnostjo Območje Občin Hrastnik, Radeče in Trbovlje. Ministrstvom in vladnim službam je naložila, da v skladu z Zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja v obdobju od 2013 do 2018 upoštevajo omenjeno območje kot prednostno pri izvajanju razvojnih politik. Vlada je sprejela tudi Program spodbujanja konkurenčnosti in ukrepov razvojne podpore na tem območju v obdobju 2013-2018 ter ministru, pristojnemu za infrastrukturo in prostor naložila, da do 31. 7. 2013 imenuje delovno skupino, ki bo v pomoč Vladi Republike Slovenije pri odločanju o prestrukturiranju energetike v Zasavju in da se do 31. 12. 2013 pripravi predlog srednje in dolgoročnega načrta o prestrukturiranju energetike v Zasavju. Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja in Uredba o izvajanju ukrepov endogene regionalne politike določata pogoje ter postopek financiranja dodatnih ukrepov razvojne podpore za problemska območja z visoko brezposelnostjo. Vlada sprejme dodatne ukrepe za območje na katerem so se zaradi notranjih strukturnih problemov ali zunanjih vplivov gospodarske razmere tako poslabšale, da je stopnja registrirane brezposelnosti dosegla kritično mejo. Sočasno s sprejemom dodatnih ukrepov vlada določi obdobje in problemsko območje za njihovo izvajanje. Območje Občin Hrastnik, Radeče in Trbovlje ustreza določenim kriterijem. Tako je vlada za obdobje med leti 2013 in 2018 za to območje sprejela ukrepe razvojne podpore. Vrednost in dinamika posameznih programov in projektov se določi z državnim proračunom. Ukrepi so naslednji:

Ukrep 1: Program konkurenčnosti in ukrepov razvojne podpore za območje Občin Hrastnik, Radeče in Trbovlje, v višini 13.374.000 EUR, ki ga izvede Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo; Ukrep 2: Povračilo plačanih prispevkov delodajalca za socialno varnost na podlagi 27. člena Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki ga izvede Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Ukrep 3: Davčne olajšave za zaposlovanje in investiranje na podlagi 28. člena zakona, ki jih izvede Davčna uprava Republike Slovenije; Ukrep 4: Spodbude za trajnostni razvoj podeželja iz Programa razvoja podeželja 2014-2020, ki jih izvede Ministrstvo za kmetijstvo in okolje; Ukrep 5: Prometna infrastruktura, izvedba Ministrstvo za infrastrukturo in prostor; Ukrep 6: Energetska infrastruktura, izvedba Ministrstvo za infrastrukturo in prostor in delovna skupina, ki bo predvidoma sestavljena iz: - predstavnikov lastnika Holdinga slovenskih elektrarn, Rudnika Trbovlje-Hrastnik v zapiranju ter Termoelektrarne Trbovlje, - županov samoupravnih lokalnih skupnosti na navedenem območju ter - predstavnikov ministrstev: Ministrstva za finance, Direktorata za javno premoženje ali Direktorata za proračun, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Direktorata za trg dela in zaposlovanje, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstva za kmetijstvo in okolje ter Ministrstva za infrastrukturo in prostor. Ukrep 7: Seznanitev z urejanjem javne infrastrukture in prenosi državnega premoženja iz države na občine, izvedba Občina Radeče, Občina Trbovlje in Občina Hrastnik. Država bo s programom in ukrepi, katerih skupna ocenjena vrednost znaša 30 milijonov evrov, v obdobju 2013-2018 prispevala k razvoju gospodarstva in podjetij na območju Občin Hrastnik, Radeče in Trbovlje. Strateški cilj je zmanjšati razvojne ovire in spodbuditi gospodarske dejavnike treh občin k izkoriščanju razvojnih priložnosti. Operativna cilja sta: zmanjšati zaostanek v razvoju (nova delovna mesta in zaposlovanje, zagon novih podjetij, spodbujanje tujih vlaganj) in vzpostavitev pogojev gospodarske rasti (izboljšanje infrastrukture: prometna, gospodarska). Vir: MGRT Program razvojne pomoči občinam Bovec, Kobarid in Tolmin Vlada RS se je seznanila s poročilom o realizaciji Izvedbenega programa razvojne pomoči občinam Bovec, Kobarid in Tolmin za leto 2012. V proračunu je bilo v letu 2012 za razvojno pomoč Posočju namenjeno 834.585,00 EUR. Skupna realizacija Izvedbenega programa razvojne pomoči občinam Bovec, Kobarid in Tolmin za leto 2012 je bila 76,61 odstotna. Na Ukrepu II: Pospeševanje podjetniških vlaganj, razvoja gospodarstva in odpiranja novih delovnih mest je bila realizacija 82,52 odstotna, na Ukrepu III: Usposabljanje in razvoj kadrov - razvoj človeškega potenciala v Posočju pa 67,19 odstotna. Leta 2012 je bil izkoristek sredstev razvojnega programa nekoliko nižji od leta 2011, vseeno pa višji od leta 2010, ko se je beležilo v celotnem obdobju izvajanja razvojnega programa najnižjo realizacijo (le 73,58-odstotkov). Ob upoštevanju gospodarske krize in njenih posledic, ki vplivajo tako na investicije kot na zaposlovanje novih kadrov, se izvedba razvojnega programa za leto 2012 v Posočju ocenjuje za uspešno. Vir: MGRT Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja RS e za obdobje 2007 2013 v letih 2011 2013 Vlada RS je na današnji seji sprejela Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 2013 v letih 2011 2013.

Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 2013 v letih 2011 2013 ureja izvajanje ukrepov 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja RS 2007 2013, kar pomeni, da določa ukrepe, upravičene naložbe, aktivnosti, stroške, upravičence, pogoje za pridobitev sredstev, merila za izbor projektov, nadzor nad izvajanjem, višino razpoložljivih finančnih sredstev za posamezen ukrep ter finančna merila za izvajanje. V finančnem delu so spremembe Uredbe PRP posledica potrditve 6. spremembe Programa razvoja podeželja 2007 2013, z ostalimi spremembami in dopolnitvami pa se bo izboljšala vsebina predpisa in se na ta način zagotovilo še uspešnejše izvajanje ukrepov. K Uredbi PRP je dodan tudi Katalog kršitev in sankcij, za ukrepe 1. in 3. osi, v katerem so združene vse kršitve in sankcije, ki se uporabijo, če upravičenci oziroma končni prejemniki sredstev ne izpolnijo obveznosti, ki so jim bile določene ob dodelitvi sredstev. Vir: MKO Vlada sprejela Uredbo o varovanju določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, ki jih varuje policija Vlada RS je na današnji seji sprejela Uredbo o varovanju določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, ki jih varuje policija. Zaradi Zakona o nalogah in pooblastilih policije je treba s podzakonskim aktom podrobneje opredeliti varovanje določenih oseb in objektov, ki jih varuje policije. Nov predpis odpravlja nekatere pomanjkljivosti dosedanje uredbe in natančneje opredeljuje pooblastila in naloge policije pri izvajanju nalog varovanja, s čimer onemogoča arbitrarno uporabo. Bolj jasno določa, katere osebe se varuje po kateri stopnji. Bolj jasno določa tudi trajanje in stopnjo varovanja določene varovane osebe po prenehanju opravljanja funkcije. Bolj jasno so določeni pogoji varovanja za šefa tuje države na državniškem, uradnem in delovnem obisku. Nova uredba z uporabo termina»ki opravlja funkcijo«bolj jasno opredeljuje tudi varovanje aktualnih predsednikov v prehodnem obdobju med izvolitvijo in imenovanjem ter oseb, ki nadomeščajo predsednika republike. Ob ministrih in predsedniku državnega zbora je z novo uredbo pregledno določeno še varovanje kandidata za predsednika republike ter stopnja in čas varovanja bivšega predsednika republike in bivšega predsednika vlade. Po prenehanju njune funkcije sta varovana še en mesec po tretji stopnji in enajst mesecev po četrti stopnji. Na seznam varovanih oseb po četrti stopnji so dodani še generalni direktor policije in kandidati za predsednika republike od uradne potrditve kandidatur do uradne razglasitve izida volitev. Uredba tako ureja varovanje drugih državnih funkcionarjev, če je zaradi opravljanja javnih nalog resno ogroženo njihovo življenje in telo. V primeru visoke ogroženosti državnega funkcionarja bo policija po četrti stopnji varovala tudi njihove družinske člane. Po novem bodo varovane osebe lahko tudi odpovedale osebno varovanje za čas zasebnega potovanja, pri čemer pa jim policija še vedno zagotavlja fizično varovanje. Pri varovanju oseb po odredbi generalnega direktorja policije se uvaja termin»druge pomembne tuje osebnosti«, s čimer se ureja področje, ki do sedaj ni bilo urejeno (npr. varovanje predsednika olimpijskega komiteja, verskih vodij ). Gre za osebe, za katere se varovanje uvede po stopnji, ki ustreza njihovi javni funkciji, in na zaprosilo tujih državnih ali varnostnih organov ali organizatorja obiska. Za razliko od dosedanje pa nova uredba tudi bolj sistematično določa, kateri so varovani objekti in prostori ter stopnje, po katerih so varovani. Vir: MNZ Dodelitev sredstev za popotresno obnovo objektov v Posočju po potresu 12. 7. 2004 Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep o dodelitvi sredstev za popotresno obnovo objektov v Posočju po potresu 12. 7. 2004.