1/3 NASLOVNA STRAN S KLJUČNIMI PODATKI O NAČRTU Št. oznaka načrta in vrsta načrta: Investitor: Objekt: Vrsta projektne dokumentacije: Za gradnjo: Projektant: 4 Načrt električnih inštalacij in električne opreme ŠOLSKI CENTER POSTOJNA CESTA V STARO VAS 2 6230 POSTOJNA IZOBRAŽEVALNI CENTER SODOBNIH TEHNOLOGIJ parc. št. 2928/1, 900/28, k.o. POSTOJNA PZI - projekt za izvedbo Dozidava ELITA I.B., d.o.o., Kosovelova 4b, 6210 Sežana telefon 05 7302-300, fax 05 7302-301, e-pošta elita.ib@siol.net odg.oseba: Ivo Blaževič, univ.dipl.inž.el. Odgovorni projektant: Robert Bizjak, inž.el. E-9163 Št. projekta: AA-P3/16 Št. načrta: 07/2016 Kraj in datum izdelave: Sežana, junij 2016 Št. izvoda: 1 2 3 4 5 6 7 Odgovorni vodja projekta: Aleksandra Leban-Meze, univ.dipl.inž.arh. ZAPS A-0617
2/3 KAZALO VSEBINE NAČRTA : 07/2016 4 - NAČRT ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ IN ELEKTRIČNE OPREME Tekstualni del: 1. Naslovna stran 2. Kazalo vsebine načrta 3. Seznam upoštevanih predpisov, standardov in normativov 4. Tehnično poročilo 5. Risbe Grafični del: 1. Enopolna shema NN razvoda 2. Enopolna shema razdelilnika R-MIC 3. Enopolna shema razdelilnika R-D1 4. Enopolna shema razdelilnika R-D2 5. Enopolna shema razdelilnika R-MER 6. Enopolna shema razdelilnika R-DU 7. Enopolna shema regulacije razsvetljave v učilnici 8. Enopolna shema univerzalnega ožičenja 9. Enopolna shema javljanja požara 10. Enopolna shema varnostne razsvetljave 11. Vezalna shema multimedije 12. Tloris podpritličja - razsvetljava 13. Tloris podpritličja - moč in šibkotočne inštalacije 14. Tloris podpritličja - javljanje požara 15. Tloris pritličja - razsvetljava 16. Tloris pritličja - moč in šibkotočne inštalacije 17. Tloris pritličja - javljanje požara 18. Tloris temeljev - strelovod 19. Tloris strehe - strelovod 20. SV fasada - strelovod 21. SZ fasada - strelovod 22. JV fasada - strelovod 23. Shema glavnega izenačenja potenciala
3/3 SEZNAM UPOŠTEVANIH PREDPISOV, STANDARDOV IN NORMATIVOV Upoštevani so bili naslednji predpisi, standardi in normativi: - Pravilnik o zahtevah za nizkonapetostne električne inštalacije v stavbah (Ur. list RS 41/2009, 2/2012) - Pravilnik o zaščiti stavb pred delovanjem strele (Ur. list RS 28/2009, 2/2012) - Tehnična smernica TSG-N-002:2013 Nizkonapetostne električne inštalacije - Tehnična smernica TSG-N-003:2013 Zaščita pred delovanjem strele - Tehnična smernica TSG-1-001:2010 Požarna varnost v stavbah - Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja (Ur. list RS 81/2007). - Pravilnik o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur. list RS 42/2002, 29/2004, 93/2008, 52/2010) - Odredba o varnosti strojev (Ur. l. RS 52/2000) - Navodila DES za izenačitev potencialov v zgradbah - SIST EN 292-1, 1996 Varnost strojev Osnovni pojmi, splošna načela načrtovanja 1.del: Osnovna terminologija metodologija - SIST EN 292-2,1996/ A1: 2000 - Varnost strojev Osnovni pojmi, splošna načela načrtovanja 2.del: Tehnična načela in specifikacije z dopolnilom (A1) - SIST EN 60204, 1:1999 Varnost postrojev Električna oprema strojev 1.del: Splošne zahteve - SIST EN 50086-1:1999 Sistemi kanalov za električne instalacije 1.del: Splošne zahteve - SIST EN 50110-1:1999 Obratovanje električnih inštalacije - SIST EN 60269-1/A1: 1995, A2: 1999 Nizkonapetostne varovalke 1.del: Splošne zahteve z dopolnitvami (A1, A2) - SIST EN 60269-1: 2000 - Nizkonapetostne varovalke 1.del: Splošne zahteve - SIST EN 60269-3: 1995 - Nizkonapetostne varovalke 3.del: Dodatne zahteve za varovalke, ki jih uporabljajo nestrokovne osebe (uporaba varovalk zlasti v gospodinjstvih in podobnih okoljih) - SIST EN 60439-1: 1995/A1, A2, A11: 1998 Sklopi nizkonapetostnih stikalnih naprav 1.del: tipsko preizkušeni in delno tipsko preizkušeni sklopi - SIST EN 60529 1997 Stopnja zaščite, ki jo zagotavlja ohišje (koda IP) - SIST EN 60598-1:1995/A1:1996-Svetilke-1.del: Splošne zadeve in preizkusi z dopolnitvijo (A1) - SIST EN 60598-2-1:1995-Svetilke-2.del: Posebne zahteve - 1. poglavje: Trajno nameščene svetilke za splošno uporabo - SIST EN 60947-1/A1:1999, A2 Nizkonapetostne naprave-1: Splošna pravila, - SIST EN 60968/ A1:1999, A2 2000-Sijalke za splošno razsvetljavo z vgrajeno pred. napravo - SIST EN 61009-1: 1996/A1:1998, A14:1999-El. pribor-stikala na diferenčni tok - SIST EN 60079-14 El. instalacije v eksplozijsko ogroženih prostorih
1/10 TEHNIČNO POROČILO 1. SPLOŠNO Pri projektiranju so bili upoštevani tehnični predpisi in normativi, ki so našteti v seznamu upoštevanih predpisov, standardov in normativov. Načrt je izdelan na podlagi gradbenega načrta, študije požarne varnosti, projekta strojnih napeljav in namenov prostorov. Pri izvajanju se mora uporabiti električna oprema, ki je izdelana v skladu z veljavnimi SIST ter mora ustrezati napetosti, frekvenci in toku, za katere je bila projektirana. Električne instalacije in oprema morajo biti izdelane in vgrajene tako, da se zlahka preverjajo, vzdržujejo, preizkušajo, popravijo ali zamenjajo. Pri normalnem obratovanju vlaga, mehanski, kemični, toplotni ali električni vplivi ne smejo ogrožati varnosti ljudi ter škodljivo vplivati na drugo opremo. 2. NN PRIKLJUČEK OBJEKTA NN priključek šolskega centra je obstoječ in ni predmet projekta. Napajanje prizidka se izvede iz obstoječega glavnega razdelilnika šolskega centra R.G.S.. NN priključek se izvede s kablom FG70R 3x120+70 mm 2, ki se ga položi od obstoječega R.G.S do predvidenega glavnega razdelilnika prizidka R-MIC. Kabel se položi n/o v kabelske police po obstoječem hodniku šolskega centra. V R.G.S. se kabel zaključi na NN izvodu, katerega se opremi z inštalacijskim odklopnikom NS250NA, nastavljenim na 3x200A za varovanje kabla. Obstoječi razdelilnik R.G.S. se predela tako, da se izprazni eno NN polje z obstoječima stikaloma in varovalčnima podnožjema ter vanj vgradi novo montažno ploščo z inštalacijskimi odklopniki in varovalčnimi ločilniki na katere se priključi predvideni in obstoječi NN izvodi. 3. MERITVE PORABE ELEKTRIČNE ENERGIJE Meritve porabe električne energije so obstoječe in ostanejo nespremenjene. Trenutna moč šolskega centra znaša cca. 180 kw pri zakupljenih 408 kw. Zaradi predvidenega prizidka ne pride do bistvenega povečanja moči in NN priključek ostane nespremenjen. 4. TK PRIKLJUČEK OBJEKTA TK priključek je obstoječ in ni predmet projekta. 5. RAZDELILNIKI Predviden je glavni razdelilnik R-MIC iz katerega se napajajo vsi ostali razdelilniki. Predvideni so po posameznih etažah in po zaključenih enotah. Razdelilniki klimatov, kompresorja, dvigal ipd. so sestavni del opreme in niso predmet tega projekta. R-MIC je predviden v delavnici podpritličja. V prizidku so predvideni sledeči razdelilniki: R-MIC glavni razdelilnik prizidka, R-D1 delavnica podpritličje, R-D2 delavnica pritličje, R-MER merilnica, R-DU demonstracijska učilnica.
2/10 Obstoječi glavni razdelilnik šolskega centra R.G.S. je brez prostih izvodov, zato se eno NN polje predela, tako da se odstrani obstoječa varovalčna podnožja in vgradi manjše inštalacijske odklopnike in varovalčne ločilnike. Priključki vseh dovodov in odvodov v razdelilnikih, morajo biti dostopni od spredaj ter izvedeni tako, da je njihova pripadnost tokokrogom jasna in jih je mogoče odključiti posamezno. Fazni, nevtralni in zaščitni vodniki morajo biti priključeni na ločene zbiralke oz. vrstne sponke. Električna oprema mora biti postavljena in grupirana tako, da ne more priti do pomot pri posluževanju in do medsebojnih škodljivih vplivov. Na primerno mesto naj se v razdelilnik namesti razdelilna shema. Oprema in posamezni tokokrogi morajo biti označeni z napisi v napisnih okvirčkih. Na zunanji strani vrat naj se namesti opozorilni znak in označi razdelilnik. 6. KOMPENZACIJA JALOVE ENERGIJE Predvidena je avtomatska centralna kompenzacijska naprava. Cos ϕ je ocenjen glede določenih tipov svetilk, klimatov, strojev in izkušenj za tovrstne objekte. Konična obtežba objekta je P k =111,5 kw Cos ϕ 1 = 0,85, Cos ϕ 2 = 0,95, K=0,29 Q c = P k K = 111,5 0,29 = 32,3 kvar Predvidena je avtomatska kompenzacijska naprava z nazivno močjo 35 kvar s stopenjskim preklopom. Namesti se poleg razdelilnika R-MIC. Pred nabavo kompenzacijske naprave je potrebno izvesti dejanske meritve delovne in jalove moči v času obratovanja. Glede na dobljene podatke se ustrezno koorigira tip predvidene kompenzacijske naprave. 7. IZVEDBA ELEKTRIČNIH INSTALACIJ 7.1 Splošno Razvod instalacije se izvede p/o po stenah s kabli in vodniki položenimi v plastične instalacijske cevi ter po tlaku s kabli položenimi v ojačane instalacijske cevi. Razvod v prostorih s spuščenim stropom ter v delavnicah se izvede n/o s kabli položenimi na kabelske police, v PN cevi in kabelske utore. V kabinetih in učilnici so predvideni parapetni kanali. Vsi razvodi so predvideni s kabli NYM in FG7R ustreznega preseka, razen kablov za napajanje porabnikov in naprav, ki morajo delovati v primeru požara, ki so tipa (N)HXH-FE180 E30-E90. Prehodi za elektro kable morajo biti na mejah požarnih sektorjev in požarnih celic ustrezno protipožarno zatesnjeni. Za tesnjenje se lahko uporabijo le ustrezni certificirani gradbeni materiali (vrečke, polnila, kiti, pene, idr.) ali druga enakovredna rešitev (npr. zazidano z malto).
3/10 Upoštevati je potrebno, da je razmik med močnostnimi in signalnokomunikacijskimi inštalacijami vsaj 20cm ter med instalacijo univerzalnega ožičenja in ostalimi signalnokomunikacijskimi inštalacijami vsaj 10cm. Vgrajene kabelske police in parapetni kanali morajo omogočati polaganje dodatnih vodnikov tudi po končani inštalaciji (kasnejše dodatne potrebe ali predelave). 7.2 Razsvetljava Prižiganje razsvetljave po posameznih prostorih je izvedeno lokalno, s stikali in tipkali ob vhodu v prostor. Prižiganje razsvetljave na hodnikih in sanitarijah je z IR senzorji gibanja. Vsa stikala in tipkala se namestijo na višino 1,2 m. 7.3 Moč Vtičnice se namestijo na višino 0,4 m, razen v tehničnih prostorih in garderobah, kjer se namestijo na višino 1,2 m. Vtičnice po kabinetih in učilnici se namestijo na parapetne kanale. 7.4 Instalacije šibkotočnih inštalacij Razvod vseh šibkotočnih instalacij se izvede nad spuščenim stropom s kabli položenimi na kabelske police in v PN cevi ter po stenah in v tlaku v plastičnih ter ojačanih instalacijskih ceveh. 8. IZRAČUN RAZSVETLJAVE Razsvetljavo v objektu smo predvideli s fluorescenčnimi cevmi in varčnimi sijalkami v ustreznih svetilnih telesih. Nivo osvetljenosti mora ustrezati priporočilom SDR in SIST EN 12464-1 standardu. Tip in lokacija svetilk mora biti usklajena s projektom arhitekture. V učilnici je predvidena regulacija osvetljenosti z upoštevanjem naravne razsvetljave. Predvidene so svetilke s fluorescenčnimi sijalkami in paraboličnim»dark light«rastrom. Izračun razsvetljave je narejen z računalniškim programom proizvajalca svetilk. Prostor S (m 2 ) E zah (lx) E dej (lx) svetilke delavnica pritličje 355,0 500 552 23x 5700 2x80W delavnica podpritličje 363,3 500 532 23x 5700 2x80W učilnica 79,5 500 653 12x 101 DP 4x24W merilnica 37,8 500 584 6x 101 DP 4x24W 9. VARNOSTNA RAZSVETLJAVA V objektu je predvidena varnostna razsvetljava, skladno s Študijo požarne varnosti in v skladu s SIST EN 1838, SIST EN50171 in SIST EN60598-2-22 pri čemer mora biti doseženo sledeče: evakuacijske poti morajo biti osvetljene minimalno 1,0 lux na višini tal v smeri osi evakuacijskih poti, svetilke varnostne razsvetljave morajo biti nameščene na evakuacijskih stopniščih (notranjih in zunanjih), evakuacijskih hodnikih, prostorih med evakuacijskimi stopnišči in izhodi na prosto, vsi izhodi direktno na prosto, v večjih delovnih prostorih (delavnice, garderobe, ) ter ostalih tehničnih prostorih brez svetlobe, osvetljeni morajo biti gasilni aparati, hidranti in ostala gasilna oprema, tipkala ročnih javljalnikov požara minimalno 5,0 lux, pri funkcionalnem preizkusu se meri čas delovanja svetilk, ki mora znašati za navedeni objekt minimalno 1,0 uro,
4/10 evakuacijske poti je potrebno označiti v skladu s SIST1013. V objektu so predvidene svetilke varnostne razsvetljave z vgrajenim akumulatorjem za eno urno delovanje. Svetilke osvetljujejo prostore in označujejo najkrajšo pot iz objekta. Sistem varnostne razsvetljave spada med sisteme aktivne požarne zaščite za katere je potrebno pridobiti Potrdilo o brezhibnem delovanju vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite. Potrdilo velja 2 let. Potrdila lahko izdaja tisti, ki ima pooblastilo, katerega izdaja MINISTRSTVO ZA OBRAMBO REPUBLIKE SLOVENIJE - Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Vojkova 61, Ljubljana. 10. DIMENZIONIRANJE VODNIKOV 10.1 Kontrola padca napetosti Padec napetosti računamo po naslednjih enačbah: a) enofazni tokokrogi b) trifazni tokokrogi u% = 200 P k l λ S U 2 u% = 100 P k l λ S U 2 Za napajalne vodnike s prerezi S > 16 mm 2 računamo po naslednji enačbi: u% = P k l 10 U 2 (r + x tg ϕ) Oznake v enačbah pomenijo: u% - padec napetosti v %, P k - konična moč (W), l - enojna dolžina vodnika (m), S - prerez vodnika (mm 2 ), λ - specifična prevodnost kabla (m/ωmm 2 ), U - nazivna napetost, pri trifaznem toku medfazna napetost (V), r - ohmska upornost vodnika na km (Ω/km), x - induktivna upornost vodnika na km (Ω/km). Padec napetosti med napajalno točko električne instalacije in točko v kateri padec napetosti računamo, ne sme biti večji od naslednjih vrednosti: 3% za tokokrog razsvetljave, 5% za tokokroge ostalih porabnikov, če se električna instalacija napaja iz nizkonapetostnega omrežja, 5% za tokokrog razsvetljave, 8% za tokokroge ostalih porabnikov, če se električna instalacija napaja neposredno iz transformatorske postaje, ki je priključena na visoko napetost. Za električne instalacije, ki so daljše od 100 m, se dovoljen padec napetosti poveča za 0,005% na vsaki dolžinski meter nad 100 m, vendar ne več kot 0,5 %. 10.2 Tokovna obremenitev vodnikov Varovalni element, ki varuje vodnike pred preobremenitvijo je določen glede na konični tok in selektivnost varovanja. Prerez vodnikov je določen na podlagi dopustnih tokovnih obremenitev z upoštevanjem načina polaganja in temperature okolice.
5/10 Konični tok: a) enofazni tokokrogi b) trifazni tokokrogi P k I k = U cos ϕ Oznake v enačbah pomenijo: I k = P k 3 U cos ϕ I k - konični tok (A), P k - konična moč (W), U - nazivna napetost, pri trifaznem toku medfazna napetost (V), cos ϕ - faktor delavnosti toka. 10.3 Kontrola učinkovitosti zaščite Zaščitne naprave morajo biti sposobne odklopiti vsak preobremenitveni tok, ki teče v vodnikih, preden ta povzroči segrevanje, škodljivo za izolacijo, spoje ali okolje. a) koordinacija med vodniki in zaščitnimi napravami I b I n I z in I 2 1,45 I z kjer so: I b I z 1,45 I z vodnik ali kabel I(A) I n I 2 naprava za zaščito pred prevelikim tokom I b - tok, za katerega je tokokrog predviden, I z - trajni zdržni tok vodnika ali kabla, I n - nazivni tok zaščitne naprave, I 2 - tok, ki zagotavlja zanesljivo delovanje zaščitne naprave. b) zaščita pred kratkostičnimi tokovi Za vodnike S > 6 mm 2 preverimo minimalni prerez vodnika, glede na segrevanje pri kratkem stiku. Minimalni prerez določimo po enačbi: S min = 1 K I s t kjer je: S min - minimalni prerez (mm 2 ), t - čas trajanja kratkega stika (s), I s - efektivna vrednost dejanskega kratkostičnega toka (A), K - 115 - Cu vodniki s PVC izolacijo, 74 - Al vodniki s PVC izolacijo. 10.4 Rezultati dimenzioniranja vodnikov in kontrole učinkovitosti zaščite Rezultati dimenzioniranja vodnikov glede padca napetosti in tokovne obremenitve ter kontrole učinkovitosti zaščite so zbrani v tabeli v prilogi.
6/10 11. ZAŠČITA PRED ELEKTRIČNIM UDAROM Zaščita pred električnim udarom je predvidena: z izoliranjem vodnikov in s postavitvijo vseh elementov el. instalacije v ohišja, s samodejnim odklopom napajanja okvarjenega dela instalacije, ki prepreči, da bi se ob okvari vzdrževala napetost dotika tako dolgo, da bi obstojala nevarnost. Zaščita s samodejnim odklopom napajanja je izvedena z uporabo zaščitnih naprav pred prevelikim tokom: instalacijski odklopniki in varovalke. Predviden je TN-C-S sistem ozemljitve. Kot dodatna zaščita je na tokokrogih vtičnic v skupnih prostorih (hodniki, učilnice, garderobe, ) uporabljeno tokovno zaščitno stikalo I d =30 ma. Uspešno delovanje zaščite je zagotovljeno s tem, da predvidimo v vsakem tokokrogu zaščitno zanko tako majhne impedance, da lahko steče skozi zanko odklopilni tok zaščitne naprave, kratkostično zanko tvorijo fazni in zaščitni vodniki (PE zelenorumene barve), ki so predvideni v vsakem tokokrogu in vseh napajalnih kablih do izvora el.energije. S kratkostično zanko so z zaščitnimi vodniki vezani tudi vsi izpostavljeni prevodni deli (ohišja el. naprav, zaščitni kontakti vtičnic itd.). Kontrola delovanja zaščite: zaščita s samodejnim izklopom napajanja deluje uspešno, če pri stiku faznega vodnika z zaščitnim vodnikom steče večji tok kratkega stika od toka delovanja zaščite. Z s. I a U o I a - tok, ki zagotavlja delovanja zaščitne naprave, I k - tok kratkega stika, U o - nazivna napetost proti zemlji, Z s - impedanca okvarne zanke. Dovoljeni čas izklopa napajanja znaša največ 0,4 s pod pogojem, da se pri tem na tokokrogih ne pojavi višja napetost dotika od dopustne, to je 50 V. 12. IZENAČENJE POTENCIALA Glavna ozemljitvena zbiralka GIP je predvidena poleg glavnega razdelilnika R-MIC, kjer se izvede glavno izenačenje potenciala. Dodatno izenačenje potenciala se izvede v garderobah in sanitarjah, kjer v dozi povežemo zaščitni (PE) vodnik instalacije, cevi vodovoda, ogrevanja in ostale večje kovinske mase. 13. STRELOVOD Osnovna naloga strelovodne instalacije je ščitenje objekta in s tem posredno tudi ščitenje ljudi pred atmosferskimi praznitvami (delovanje strele). Strelovod mora biti izveden tako, da lahko odvede atmosfersko razelektrenje v zemljo, brez škodljivih posledic za objekt in ljudi. Pravilnik o zaščiti stavb pred delovanjem strele (Ur. list RS 28/2009, 2/2012) določa zahteve s katerimi se zagotovi zaščita stavb pred delovanjem strele ves čas njihove življenjske dobe s ciljem omejiti ogrožanje ljudi, živali in premoženja v stavbi in njeni neposredni okolici. Objekt je projektiran z uporabo tehnične smernice (TSG-N-003:2013; Zaščita pred delovanjem strele) v celoti, tako velja domneva o skladnosti z zahtevami iz pravilnika.
7/10 13.1 Zaščitni nivo (LPL) S pojmom sistema zaščite proti delovanju strele je povezana neposredno tudi izbira zaščitnega nivoja pred delovanjem strele. Zaščitni nivo označuje klasifikacijo sistema zaščite pred delovanjem strele glede na učinkovitost. Izbira ustreznega zaščitnega nivoja temelji na oceni učinkovitosti E, ki je odvisna od pričakovane pogostosti strel, ta pa je odvisna od več faktorjev, med katerimi so: vrste in nahajališče objekta, ukrepi za zmanjšanje posledičnih učinkov strele, oceni rizika škode in poškodb ljudi in opreme, vrednosti blaga, ki lahko utrpi škodo in ostalo. Glede na zgornje pogoje so določeni zaščitni nivoji označeni z rimskimi številkami od I do IV. Riziki Riziko je vrednost povprečnih in verjetnih letnih izgub. Za vsako vrsto škode je za objekt in oskrbovalne vode značilna vrednost. Vsak riziko je vsota posameznih rizičnih komponent. Ob izračunu rizika se posamične komponente seštevajo glede na vzroke in vrste škod ter vrste izgub: upoštevajoč udare neposredno v objekt, upoštevajoč udare v bližini objekta, upoštevajoč udar v oskrbovalne vode objekta, upoštevajoč udar v bližino oskrbovalnih vodov objekta, upoštevajoč udar v oskrbovalne vode, upoštevajoč udar v bližino oskrbovalnih vodov, upoštevajoč udar v objekte s katerimi so oskrbovalni vodi povezani. Specifični postopek vrednotenja rizikov poteka skladno s standardoma SIST EN 62305-1 in SIST EN 62305-2. V ta namen uporabljamo programsko opremo za vrednotenje rizikov, ki je izdelana v skladu z navedenima standardoma. Določitev zaščitnega nivoja Glede na izdelano analizo tveganja po SIST EN 62305-2 (v prilogi) se za obravnavani objekt projektira zaščitni nivo IV. 13.2 Gostota atmosferskih razelektritev v zemljo Gostota atmosferskih razelektritev v zemljo, izražena kot število udarov v zemljo na kvadratni kilometer na leto je določena z meritvami. Če gostota udarov strel v zemljo (N g ) ni znana jo je mogoče oceniti iz naslednje zveze: N g = 0.1 T d (na km 2 na leto) kjer je T d število nevihtnih dni v letu, dobljeno iz karte največjih vrednosti gostote strel v letu. Število največjih vrednosti gostote strel je podano v dodatku k Pravilniku o zaščiti stavb pred delovanjem strele, kjer znaša gostota strel za Postojno N g =5,2. 13.3 Strelovodna instalacija Strelovodno napravo sestavljajo: lovilni vodi (lovilni sistem), odvodi, merilni spoji, ozemljitev. Lovilni sistem je predviden z lovilno mrežo, katera je načrtovana po metodi mreže oz. metodi kotaleče krogle. Širina mreže in polmer kotaleče krogle je odvisna od izbranega zaščitnega nivoja. Za izbrani nivo IV znaša širina mreže 20 m, polmer 60 m. Kot lovilni del strelovodne instalacije na objektu se predvidi mreža izvedena z lovilnim vodnikom Al AH1 φ 8mm v skladu z SIST EN 50164-2, kovinski žlebovi in pločevinaste obrobe. Lovilni vodnik se
8/10 položi na tipske nosilne elemente ustrezne kritini na strehi. Lovilna strelovodna instalacija se spoji na odvodne vodnike. Električno izolacijo med lovilno mrežo, odvodi in kovinskimi deli se doseže z vzpostavitvijo ločilne razdalje med kovinskimi deli električnih naprav v objektu in sistemom LPS. Ločilna razdalja mora biti večja kot varnostna razdalja. Odvodi vzpostavljajo najkrajšo razdaljo med lovilnim sistemom in ozemljilom. Potekati morajo tako, da so linije čimbolj direktne. Ne smejo potekati blizu vrat, oken in tistih kovinskih mas, ki niso povezane na strelovodno inštalacijo. Izvedejo se z valjancem FeZn 25x4 mm, ki se ga položi v betonske stebre. Preizkusni spoji se namestijo v p/o omarici na fasadi objekta. Služijo za ločitev ozemljila od nadzemne instalacije in izvedbo meritev. Ozemljitev Za ozemljitev je izbrana razporeditev tipa B (po SIST EN 62305-3). Za ta ozemljila je značilno, da so izvedena v obliki zanke. Na objektu, kateri je opremljen s strelovodom, se ob udaru strele na ozemljitvenem sistemu pojavi potencijalni lijak. Če je objekt opremljen z ozemljilom v temelju, se lahko v okolici objekta pojavijo velike napetosti dotika in tudi napetost koraka. Učinkovit ukrep za to je, da prigradimo dodaten ozemljitveni obroč na razdalji 1m in okrog objekta. S tem se zmanjša strmina potencijalnega lijaka. Napetost dotika in koraka se ustrezno zmanjšata. S tem ukrepom učinkovito oblikujemo potencijalni lijak. Dodatni obroč je predviden z valjancem FeZn 25x4 mm, katerega se položi v zemljo okoli objekta. Z ozemljilom je potrebno povezati vse kovinske mase v zemlji, ki so oddaljene manj kot 20 m in vsa eventualna ozemljila sosednjih objektov v zemlji. Temeljsko ozemljilo se izvede z FeZn valjancem 25x4 mm, ki se ga položi v temelje v obliki mreže z rastrom 20 m (kolikor je mogoče). Armatura v temeljih se poveže z ozemljilom vsakih 10 m. Pregledi Po dokončani izvedbi strelovodne instalacije je strelovodno napravo potrebno preveriti z meritvami. Če ozemljitev ni zadovoljiva, je potrebno izvesti dodatna ozemljila v obliki krakov ali sond na mestih, kjer so priključeni odvodi na ozemljila. Pregled in preizkušanje strelovodne napeljave je potrebno opravljati skladno z veljavnimi tehničnimi predpisi in sicer po vsaki predelavi strelovodne instalacije, po udaru strele v strelovodni objekt, drugače pa je potrebno izvajati periodične preglede na pet let. O vsakem pregledu je potrebno sestaviti zapisnik in vanj vpisati vrednosti, ki so bile ugotovljene z meritvami. Iz njega mora biti razvidno ali je strelovodna naprava brezhibna in kakšna morebitna popravila so na njej potrebna. 14. PRENAPETOSTNA ZAŠČITA Prenapetostna zaščita varuje ljudi in opremo pred: direktnimi udari strele, posledicami elektromagnetnih polj zaradi udara strele, stikalnih manipulacij. V priključni omarici glavnem razdelilniku R.G.S. se namesti odvodnik udarnega toka strele razreda B*, ki je ščiten z varovalkami z maksimalnim nazivnim tokom za izbran odvodnik. V vseh ostalih razdelilnikih bodo vgrajeni prenapetostni odvodniki razreda C*. *) Opomba: odvodnik udarnega toka strele (razred B oz. tip T1 po SIST EN 61643-1),
9/10 odvodnik prenapetosti (razred C oz. tip T2, T3 po SIST EN 61643-1). 15. TELEFONSKA IN RAČUNALNIŠKA INSTALACIJA Telefonska in računalniška instalacija je združena, izvedena po sistemu strukturiranega kabelskega ožičenja. Inštalacija se izvede s 4 parnimi UTP kabli (kat. 6A), ki se položijo v instalacijske cevi, na kabelske police in v parapetne kanale. Komunikacijsko vozlišče KV-MIC je predvideno v kabinetu pritličja. Povezavo met KV-MIC in obstoječim vozliščem šolskega centra se izvede s optičnim kablom 8xFO 62,5/125 µm in 4x UTP kabli (kat. 6A). Priključki za telefone in računalnike so opremljeni z vtičnico RJ45 (kat. 6A). Vtičnice so nameščene na parapetnih kanalih, p/o in v tehničnih prostorih nadometno. Skupna dolžina vseh kablov od priključka na povezovalnem panelu in priključka na vtičnicah je lahko največ 90 m. Povezovalni kabel je lahko dolžine največ 5 m, priključni kabel pa 10 m. Predvideno je lokalno LAN omrežje, ki si ga bo konfiguriral uporabnik objekta glede na svoje potrebe. 16. POŽARNO JAVLJANJE V obravnavanem šolskem objektu je predviden sistem javljanja požara, ki se naveže na obstoječo centralo javljanja požara v šolskem centru. Za javljanje požara so predvideni optični dimni in termični javljalniki požara ter ročni javljalniki požara. Po objektu so predvidene sirene za signalizacijo požara. Ročni javljalniki so predvideni ob vseh evakuacijskih izhodih, nameščeni na višino 1,5 m. Termični javljalniki pa so predvideni v prašnih prostorih - delavnici v podpritličju. Požarna centrala mora imeti naslednje funkcije v primeru požara: vklop naprave za alarmiranje v sklopu požarnega javljanja po sektorjih v objektu v primeru požara, odblokiranje (odklepanje) požarnih vrat na evakuacijskih izhodih, ki so v normalnem zaradi namembnosti prostorov in narave dela zaklenjena - ni predvideno, izklop dovodnih in odvodnih prezračevalnih naprav v požarnem sektorju v katerem se je javil signal s strani naprav za javljanje požara - predviden izklop klimatov, prenos ločenih signalov alarm in napaka na dežurno mesto, v kolikor ni zagotovljeno 24-urno dežurno mesto, je potreben prenos signalov na dežurni center za sprejem signalov (skladno s standardom EN 50136 1-4). V mehanični delavnici je predvideno tudi javljanje plina CO ter v primeru povišane koncentracije vklop sirene, svetlobnega tabloja "Pozor plin" in odpiranje el. dvižnih vrat za prezračenje prostora. Sistem požarnega javljanja je namenjen zaščiti ljudi in premoženja, zato mora biti njegovo delovanje brezhibno. Dela lahko opravljajo le posebno izučeni in od proizvajalca pooblaščeni serviserji. Sistem javljanja požara spada med sisteme za katere je potrebno pridobiti Potrdilo o brezhibnem delovanju vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite. Potrdilo velja 5 let. Potrdila lahko izdaja tisti, ki ima pooblastilo, katerega izdaja MINISTRSTVO ZA OBRAMBO REPUBLIKE SLOVENIJE - Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Vojkova 61, Ljubljana.
10/10 Ob vsaki razširitvi sistema, za spremenjene ali zamenjane vgrajene sisteme aktivne požarne zaščite oziroma če vgrajen sistem aktivne požarne zaščite, ko je bil sistem aktiviran, ni bil vzpostavljen v prvotno stanje v treh dneh po aktiviranju, je potrebno pridobiti novo potrdilo. 17. PRILOGE 17.1 Dimenzioniranje vodnikov 17.2 Analiza tveganja po SIST EN 62305-2
Elita I.B., d.o.o. DIMENZIONIRANJE VODNIKOV Številka Porabnik / tokokrog tip prerez tip Pk l Σu% Iks1 Iks3 Smin Ikon Idop Iv I2 1.45*Idop čas cos ϕ kabla [mm2] instalacije [kw] [m] [%] [ka] [ka] [mm2] [A] [A] [A] [A] [A] [s] 1 R-MIC FG70R 4x120 C 111,5 100,0 1,40 0,977 1,963 5,4 169,4 259 200 320,0 375,6 0,400 0,95 1.1 R-D1 FG70R 4x95 C 99,1 5,0 1,47 0,968 1,944 5,3 150,6 223 160 256,0 323,4 0,400 0,95 1.1.1 razsvetljava tkg. 9 NYM-J 3x1,5 C 1,0 45,0 3,85 0,154 - - 4,6 20 10 14,5 28,3 0,400 0,95 1.1.2 vtičnice 1F tkg. 13 NYM-J 3x2,5 C 1,0 55,0 3,22 0,199 - - 4,6 27 16 23,2 39,2 0,400 0,95 1.1.3 vtičnice 3F tkg. 17 NYM-J 5x2,5 C 2,0 55,0 2,05 0,199 0,399-3,0 24 16 23,2 34,8 0,400 0,95 1.1.4 brizganje plastike tkg. 28 FG70R 5x4 C 6,0 14,0 1,75 0,599 1,203-9,1 32 20 29,0 46,4 0,400 0,95 1.1.5 brusilni stroj tkg. 29 FG70R 5x4 C 7,5 34,0 2,31 0,388 0,779-11,4 32 20 29,0 46,4 0,400 0,95 1.1.6 kompresor tkg. 30 FG70R 5x4 C 6,0 43,0 2,32 0,335 0,672-9,1 32 20 29,0 46,4 0,400 0,95 1.1.7 klimat tkg. 31 FG70R 5x4 C 6,0 30,0 2,06 0,417 0,838-9,1 32 20 29,0 46,4 0,400 0,95 1.1.8 CNC žič. erozija tkg. 32 FG70R 5x6 C 15,0 42,0 2,86 0,434 0,872-22,8 41 32 46,4 59,5 0,400 0,95 1.1.9 CNC rezkar tkg. 33 FG70R 4x16 C 33,0 20,0 2,02 0,793 1,593 4,4 50,1 76 63 100,8 110,2 0,400 0,95 1.1.10 CNC rezkar tkg. 34 FG70R 4x25 C 48,0 26,0 2,15 0,818 1,642 4,5 72,9 96 80 128,0 139,2 0,400 0,95 1.2 R-D2 FG70R 4x16 C 20,2 20,0 1,73 0,799 1,605 4,4 30,7 76 50 80,0 110,2 0,400 0,95 1.2.1 razsvetljava tkg. 7 NYM-J 3x1,5 C 0,7 32,0 2,92 0,195 - - 3,2 20 10 14,5 28,3 0,400 0,95 1.2.2 vtičnice 1F tkg. 16 NYM-J 3x2,5 C 1,0 50,0 3,32 0,205 - - 4,6 27 16 23,2 39,2 0,400 0,95 1.2.3 vtičnice 3F tkg. 19 NYM-J 5x2,5 C 2,0 50,0 2,26 0,205 0,411-3,0 24 16 23,2 34,8 0,400 0,95 1.2.4 klimat tkg. 26 FG70R 5x4 C 6,0 30,0 2,33 0,382 0,768-9,1 32 20 29,0 46,4 0,400 0,95 1.3 R-MER FG70R 5x6 C 5,6 30,0 1,76 0,518 1,040-8,5 41 25 40,0 59,5 0,400 0,95 1.3.1 razsvetljava tkg. 2 NYM-J 3x1,5 A2 0,6 22,0 2,46 0,218 - - 2,7 14 10 14,5 20,3 0,400 0,95 1.3.2 vtičnice 1F tkg. 9 NYM-J 3x2,5 A2 1,0 18,0 2,34 0,309 - - 4,6 19 16 23,2 26,8 0,400 0,95 1.4 R-DU FG70R 5x6 C 3,5 30,0 1,63 0,518 1,040-5,3 41 25 40,0 59,5 0,400 0,95 1.4.1 del. pult tkg. NYM-J 3x2,5 A2 1,0 20,0 2,26 0,295 - - 4,6 19 16 23,2 26,8 0,400 0,95 Objekt: MIC Postojna V izračunu je upoštevana impedanca NN omrežja 0,1 Ω. 11
NORME INTERNATIONALE CEI IEC INTERNATIONAL 62305-2 STANDARD Edition-1 2004-01 Structure's Attributes: Length of structure (m): 18 Width of structure (m): 37 Height of roof plane (m)*: 12 Equivalent area (m2): 8.700 m2 Structure's Dimensions: Location relative to surroundings: Similar in height Location density (service line density): Suburban Number thunderdays: 52 days/year Equivalent annual flash density: 5,2 flashes/km2 Structure's Attributes: Risk of fire or physical damage: Ordinary Structure screening effectiveness: Average Internal wiring type: Unscreened Protection Measures: LPS type: Level IV - 84% Fire protection level: Automated systems Surge protection: Full SPD set IEC62305-4 Conductive Service Lines: Power Line: Type of service to the structure: Buried cable Type of external cable: Unscreened Presence of MV / LV transformer: No Transformer Other Overhead Services: Number of conductive services: 0 Type of external cable: Unscreened Other Underground Services: Number of conductive services: 0 Type of external cable: Unscreened Loss Categories: Category 3 - Loss of Cultural Heritage: Cultural heritage lost due to fire: No heritage value Category 1 - Loss of Human Life: Special hazards to life: Low panic level Category 4 - Economic Loss: Life loss due to fire: Commercial, schools... Special economic hazards: No special hazards Life loss due to overvoltages: No safety critical systems Economic loss due to fire: Office, school Economic loss due to overvoltage: Museum, school Step - touch potential loss factor: No shock risk Category 2 - Loss of Essential Services: Tolerable risk of economic loss: 1 in 1,000 yrs Services lost due to fire: No service exist Services lost due to overvoltages: No service exist Calculated Risks: Tolerable Direct Strike Indirect Strike Calculated Risk Rt Risk Rd Risk Ri Risk R Loss of Human Life: 1,00E-05 9,27E-07 1,09E-07 1,04E-06 Loss of Essential Services: 1,00E-03 0,00E+00 0,00E+00 0,00E+00 Loss of Cultural Heritage: 1,00E-03 0,00E+00 0,00E+00 0,00E+00 Economic Loss: 1,00E-03 2,49E-06 5,41E-05 5,66E-05 IEC Risk Assessment Calculator: Version 3.0.3 Database: Version 1.0.6 IEC Central Office Support (Tel: +41-22-919 0211) Copyright 2003, IEC. All rights reserved.