1 TOREK, 23. NOVEMBER 2010 PREDSEDSTVO: JERZY BUZEK predsednik (Seja se je začela ob 09.05) 1. Otvoritev seje 2. Razprave o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in načela pravne države (razglasitev vloženih predlogov resolucij): glej zapisnik 3. Naravne nesreče v Evropski uniji Predsednik. Začel bom z zelo žalostno informacijo glede poplav v Evropi. Letos so Evropo spet prizadele poplave. Nedavno so jih utrpele Belgija, Nizozemska in severna Italija v tem trenutku je poplava v srednji Italiji, prav tako pa tudi jugozahodna Anglija in nekatere druge države. Ko boste sprejeli priložnost in spregovorili, saj vam bom kmalu dal besedo, boste morda podali tudi druge primere resnih poplav, ki so prizadele Evropo. Povzročile so smrtne žrtve in tudi več milijonsko materialno škodo Pred osmimi leti je bil ustanovljen Solidarnostni sklad Evropske unije, namenjen za pomoč državam, ki so jih prizadele naravne nesreče. Denar, namenjen za ta sklad, je bil do sedaj uporabljen v 33 resnih naravnih nesrečah. Danes delimo bolečino z družinami žrtev in s tistimi, ki jim je voda vzela vse, kar so imeli. Vemo, da so to grozni in izjemni dogodki v življenju vsake prizadete osebe. Sergio Paolo Francesco Silvestris, v imenu skupine PPE. (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, v zadnjih tednih so hude poplave prizadele več evropskih držav in spravile na kolena prebivalce prizadetih regij. Prejšnji teden so štirje belgijski državljani izgubili življenja v provincah Valonski Brabant, Vzhodna Flamska in Hainaut, na meji med glavnim mestom in severnim delom države. Po mnenju oblasti je to najhujša poplava zadnjih 50 let. V dveh dneh je padlo toliko dežja, kot ga običajno pade v enem mesecu. Bilo je tako hudo, da je morala pri evakuaciji najbolj prizadetih območij posredovati vojska. Podobne razmere so nastale v zahodnem delu Francije, kjer je bilo mnogo cest neprevoznih in to je povzročilo zastoj v prometnem sistemu. Zaradi nenehnih padavin, ki so preprečevale dostop do zemljišč, jeseni ni bilo mogoče posejati posevkov. Pred dvajsetimi dnevi je bila moja matična država, Italija, tudi močno prizadeta v regijah Benečija, kjer sta umrli dve osebi, Furlanija - Julijska krajina, Ligurija in Kalabrija, v vsaki je umrla ena oseba, v provinci Salerno v Kampanji in v Toskani, kjer so umrli trije ljudje, pri tem je bilo treba več deset ranjenih ljudi rešiti iz blata in grušča, v Rovigu pa je še vedno pogrešana ena oseba. Škode je več kot za milijardo EUR le za najnujnejše delo, temu pa je treba dodati še sredstva, potrebna za nujna gradbena dela. Več kot 4500 ljudi je izgubilo dom, 280 občin in več ko 500 tisoč ljudi je bilo prizadetih, opustošene so bile kmetijske površine in poginilo je 150 tisoč glav živine.
2 Izpostavil bi rad dva vidika. Prvi je izjemna sprostitev mehanizma za pomoč in mobilizacija sveta solidarnosti, ki je poslal več tisoč prostovoljcev v pomoč ljudem, ki jih je prizadela prva stopnja nevarnosti. Zaslužijo si zahvalo in spoštovanje naše institucije. Drugi vidik je povezan z dolgoročnimi učinki, ki jih bo sprožila ta nesreča. Sistem evropske proizvodne industrije je sestavljen iz malih in srednje velikih podjetij, ki so izgubila vse: stroje, vozila in materiale. Enako velja za več tisoč kmetij, ki so bile priča uničenju njihovih pridelkov, blato pa je uničilo tudi traktorje, stroje in posevke, poplavljeni so bili hlevi in živinorejske kmetije in utonilo je več tisoč glav živine in perutnine. Te kmetije, ki se že borijo z gospodarsko krizo, so sedaj obsojene na propad. Sčasoma bodo poplave pripeljale do uničenja pridelovalnega sistema ter brezposelnosti na prizadetih območjih in njihovo izpraznitev. Evropa mora zato nujno igrati svojo vlogo in zagotoviti vladam prizadetih držav, da je pripravljena sprostiti Solidarnostni sklad. Čeprav to pomeni razveljavitev strogih meril za sprostitev sklada in celo brez odobritve proračuna za leto 2011, se moramo takoj odzvati našim sodržavljanom, ki še vedno doživljajo, celo zdaj, učinke tako velike krize in ki imajo pravico čutiti, da jih Parlament podpira in da Evropska unija zagotavlja znatno pomoč. Edite Estrela, v imenu skupine S&D. (PT) Gospod predsednik, v imenu Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu bi rada izkazala našo solidarnost vsem regijam, ki so jih prizadele naravne nesreče in izrazila iskreno sožalje družinam žrtev neurij. Leto 2010 se je začelo osuplostjo sveta nad razsežnostmi tragedije, ki jo je povzročila nesreča, ki je prizadela neodvisno regijo Madeira na Portugalskem. Kmalu zatem je vihar Ksintija udaril v Franciji. Skrajni vremenski pojavi so prizadeli tudi Španijo, Belgijo, Nemčijo in Nizozemsko in povzročili znatno škodo. V srednji Evropi postajajo poletne poplave vedno pogostejše in puščajo za sabo vedno večje opustošenje. Več tisoč ljudi je moralo zapustiti svoje domove v Češki Republiki, na Slovaškem, Madžarskem, v Avstriji, na Poljskem, v Italiji ter Združenem kraljestvu in številne tovarne so morale prenehati obratovati. Vsako leto več sto tisoč hektarjev gozdov v južni Evropi uničijo požari. Podnebne spremembe naj bi še poslabšale razmere in v porastu so naravne nesreče, ki povzročajo strašno škodo v smislu izgube življenj, okoljske škode in zmanjšane gospodarske dejavnosti. Nujno je preprečevati, raziskovati in ustrezno upravljati to tveganje. Glede na Mednarodno strategijo ZN za zmanjševanje nesreč lahko boljše mestno načrtovanje na obalnih območjih in ohranjanje ekosistemov zmanjša vpliv naravnih nesreč. Po drugi strani bi bilo treba okrepiti mehanizme za civilno zaščito, poenostaviti instrumente EU za odzivanje in poskrbeti za večjo prožnost pravil za izvajanje predpisov. Gospod predsednik, govorili ste o Solidarnostnem skladu. Nepojmljivo je, da je Svet ohranil blokado na nov predpis o Solidarnostnem skladu, ki ga je odobril Parlament. Opozorila bi tudi, da je Parlament nedavno odobril predlog za ustanovitev Evropskega observatorija za sušo. Večje vlaganje v preprečevanje in boljša skrb pri pripravi in usposabljanju osebja lahko tudi močno pripomoreta k temu. Dirk Sterckx, v imenu skupine ALDE. (NL) Gospod predsednik, seveda je naše prvo sočutje namenjeno žrtvam. V moji matični državi so štirje ljudje umrli in slišim, da je tudi v drugih državah več sto in tisoč ljudi utrpelo ogromne finančne in čustvene izgube za njihova podjetja in domove. Naše prve misli so seveda namenjene njim. V zadnjih tednih, mesecih, celo letih se je veliko število držav članic srečevalo s težavami z vodo, to je s
3 poplavami. Imam vprašanje za Komisijo. Ali mislite, da bi bilo pri ocenjevanju teh dogodkov koristno zbrati strokovnjake iz različnih držav članic, iz različnih regij, in jim dati možnost, da nam povedo svoja mnenja o preteklih dogodkih, da bomo lahko dobili boljši vpogled v vzroke? To je zelo zapletena zadeva, vendar bomo lahko po mojem mnenju, če bomo lahko dognali vzroke, s temi strokovnjaki razpravljali tudi o pomoči. Menim, bi bila primerna analiza tveganja vsakega porečja, takšna kot so tiste, ki smo jih izvedli za okolje v direktivi o vodah. Prav tako se moramo posvetovati z njimi o preprečevalnih ukrepih. Kako lahko preprečimo, da se takšna nesreča ponovi? Namreč zato, ker še vedno pričakujemo močne padavine in te bodo zgoščene na posameznih območjih; to je bil nenazadnje vzrok za poplave. Nazadnje, če potem doživimo nove izredne razmere, bomo morali zagotoviti, da bomo lahko izvedli bolje usklajene ukrepe za izboljšanje odvodnjavanja. Komisijo bi rad zaprosil, naj zbere strokovnjake, da bomo lahko ustrezno ocenili sedanje nesreče. Isabelle Durant, v imenu skupine Verts/ALE. (FR) Gospod predsednik, tudi jaz bi rada v imenu skupine Zelenih/Evropske svobodne zveze izrekla svoje sožalje vsem družinam in vsem ljudem, ki so jih prizadele te tragične poplave, vsem tistim, ki so izgubili ljubljene osebe in vsem tistim, ki so utrpeli gmotno škodo. Vendar pa bi prav tako rada omenila vse gasilce, reševalce in prostovoljce, ki so bili zadnjih nekaj tednov zelo dejavni na vseh prizadetih območjih, in se jim zahvalila. Žrtvam bo treba pomagati in jih povrniti škodo ne le zelo kratkoročno, ampak tudi v prihodnjih mesecih. Najti bomo morali tudi ustaljeno in inovativno politiko, ki rešuje temeljne vzroke problema, in Komisiji predlagam tri vrste ukrepov. Najprej moramo izvesti obnovitvene in gradbene projekte za manjšo neprepustnost prsti, ker je treba vsako izgradnjo industrijskega območja, trgovskega centra ali stanovanjskega kompleksa načrtovati tako, da se prepreči povečanje neprepustnosti prsti. Ta določba ne velja le za poplavna območja. Drugič, pregledati moramo svoje kmetijske prakse. Intenzivne kmetijske politike so povzročile večjo ranljivost tal za nenadne vremenske spremembe. Zato bi morali v tej smeri okrepiti vse kmetijsko-okoljske ukrepe. Nazadnje pa gre za opozarjanje in usklajevanje mest, da se bodo lahko pripravila na takšne dogodke, ko se zgodijo, in jih reševala. Menimo, da komunikacija in mobilizacija včasih nista bili dovolj hitri in nedvomno bo treba premisliti o dejavnejših postopkih za usklajevanje širjenja opozoril v zvezi z vodo. Zato predlagam, da bi morala Evropska unija pregledati vse svoje politike politike preprečevanja in dejavne politike na vseh drugih področjih in razviti takšne, ki so lahko v pomoč pri tej zadevi, drugače se bomo čez nekaj mesecev, ko se pojavijo naslednje precej izredne vremenske razmere, znova znašli tu in izražali svoje sožalje žrtvam ljudem, družinam in podjetjem. Menim, da bi se morali temu izogniti, in to lahko storimo v vseh svojih politikah. Julie Girling, v imenu skupine ECR. Gospod predsednik, tudi moja skupina izraža svoje iskreno sožalje prizadetim. S tem imam zelo osebne izkušnje; zagotovo je bila poplava v moji domači regiji tista, ki me je prvič pripeljala v stik z Evropskim parlamentom in zagotovo me je navdihnila, da sem sčasoma poslala poslanka, torej je bila sprostitev Solidarnostnega sklada v tem primeru zame zagotovo velik dogodek. Še ta teden pa smo imeli v Cornwallu, ki je v moji domači regiji, nove poplave.
4 Kar sem nameravala poudariti, je povedal že gospod Sterckx, a menim, da velja to ponoviti. Menim, da je zgodnje opozarjanje pomembno, a vsi vemo, kako hitro napreduje vreme in kako hitro se vreme spreminja. Sprašujem se, ali je denar res dobro porabljen, če ga mnogo vlagamo v zgodnje opozarjanje glede vremena, ki že obstaja. Tu gre za to, kaj ukrenete, ko dobite opozorila. Kakor je povedal gospod Sterckx, bi lahko Evropa zagotovo dodala veliko vrednost, če bi imela položaj, v katerem bi se lahko učili drug od drugega. Vem, da so nam bile v primeru Gloucestershire, od koder sem prišla, po poplavah v veliko pomoč zveze zlasti z avstrijskimi regijami, kjer so imeli veliko izkušenj na področju poplav v zelo visokih predelih. Mi tega nismo imeli. Menim, da bi bilo zelo dobro, da bi se Komisija osredotočila na vzpostavitev nekaterih regionalnih povezav, da bi se lahko drug od drugega učili o tem, kako lahko to obvladujemo, ker problem očitno ne bo izginil. Lothar Bisky, v imenu skupine GUE/NGL. (DE) Gospod predsednik, v imenu Konfederalne skupine Evropske združene levice/zelene nordijske levice bi rad izrazil svoje sočutje žrtvam in prizadetim. Vse skupine v Parlamentu se glede tega strinjajo. Prav tako se strinjamo, da moramo hitro zagotoviti pomoč. Mnogo pametnih stvari je že bilo povedanih. Ni potrebno, da jih ponavljam, a popolnoma jih podpiram. Rad pa bi izpostavil še en vidik in to je dolgoročna škoda. Ne smemo pozabiti, da bodo imele mnoge od posledic trajnejši vpliv na naravno okolje, kot ga lahko zdaj pričakujemo. Zato se mi zdi pomembno, da se Solidarnostni sklad in ukrepi, o katerih govorimo, usmerijo v te dolgoročne posledice naravnega uničenja. Rad bi podal še zadnjo pripombo. Lahko sedimo tu in razpravljamo o tem vprašanju, a najpomembneje je, da zagotovimo podporo ljudem, da bodo lahko sami začeli organizirati pomoč, ker bolje razumejo lokalne pogoje, kot jih razumemo mi tu v Parlamentu. Mara Bizzotto, v imenu skupine EFD. (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, v imenu svoje skupine bi rada izrazila svojo solidarnost z vsemi državljani, ki so jih prizadele poplave. Vseeno pa bi rada govorila o svoji regiji, regiji s 5 milijoni prebivalcev, kjer so poplave prizadele 500 tisoč ljudi, udeleženih je bilo 131 občin, 7 tisoč ljudi je bilo razseljenih, 140 km 2 je bilo poplavljenih, tri bolnišnice in zdravstveni objekti so bili evakuirani in umrli sta dve osebi. Kmetijstvo je bilo močno prizadeto in 23 % podjetniškega sistema Benečije je prav tako čutilo celoten vpliv. S tem vam želim le podati predstavo razsežnosti te nesreče. Evropa mora narediti več. Evropa mora sprostiti Solidarnostni sklad in vemo, da sklada ni mogoče sprostiti, če proračun ni sprejet. Popolnoma lepo in prav je, da sedimo tu in razpravljamo o velikih strategijah, razvojnih načrtih in mitičnih programih: Evropa bi morala vlagati več tudi v raziskave in preprečevanje hidrogeološkega tveganja, spodbujati odgovorno načrtovanje rabe tal in zagotavljati spodbude za uporabo in razvoj sistemov za zgodnje opozarjanje. Več bi morala vlagati v hidravlične protipoplavne objekte, ker so naše reke tvegane in še naprej ogrožajo življenja naših državljanov. Zato iskreno upam, da se bo Evropa vsaj enkrat odzvala in poskrbela, da se bo njen glas slišal, ker je pogosto obtožena, da je preveč odmaknjena od svojih državljanov. Predsednik. Razprava je končana. Pisne izjave (člen 149)
5 Olga Sehnalová (S&D), v pisni obliki. (CS) Naravne in tudi industrijske nesreče, kot smo videli v nedavni tragediji razlitja strupenega blata na Madžarskem, so žal dokaj pogost pojav v Evropi. Verodostojnost Evropske unije kot organizacije, ki kaže solidarnost, ko je ta potrebna, je odvisna od sposobnosti zagotavljanja učinkovite in zlasti hitre pomoči prizadetim območjem in njihovim državljanom. Tu je najpomembnejše vprašanje čas. Pravila, ki urejajo kakršno koli pomoč, bi zato morala biti čim bolj prožna, zlasti pri čezmejnih nesrečah. Pogoj doseganja opredeljene pričakovane ravni škode, ne glede na obseg prizadetega območja in na intenzivnost škode, se zdi nezadosten. Dejansko je nemogoče kar koli predvideti. Zato popolnoma podpiram spremembe, usmerjene v učinkovito in hitro sprostitev sredstev. Zmožnost pomoči našim lastnim državljanom je po mojem mnenju pomemben pozitivni element pri dojemanju EU. Kako bi lahko bolje dokazali, da je Evropa na voljo svojim državljanom? 4. Deseta obletnica resolucije Varnostnega sveta ZN št. 1325 o ženskah, miru in varnosti (razprava) Predsednik. Naslednja točka so izjave Sveta in Komisije o 10. obletnici sprejetja resolucije Varnostnega sveta ZN št. 1325 o ženskah, miru in varnosti. V tej sejni dvorani bi rad pozdravil predstavnika Sveta in predstavnika Komisije. Olivier Chastel, predsedujoči Svetu. (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, imam to čast, da lahko v tej razpravi spregovorim v imenu baronice Ashton, podpredsednice Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko. Najprej mi dovolite, gospod predsednik, da se zahvalim Evropskemu parlamentu za njegovo stalno zanimanje za temo žensk, miru in varnosti in da izpostavim čeprav to očitno veste, da je bil Parlament prva institucija, ki je le mesec dni po sprejetju resolucije št. 1325 pozvala k njenemu izvajanju z resolucijo v okviru te institucije. Deset let kasneje lahko zaključimo, da je bil dosežen napredek. Zdaj imamo znatno okrepljen mednarodni okvir, zlasti zaradi sprejetja resolucij št. 1888 in št. 1889 v letu 2009. Imenovanje prve posebne predstavnice Združenih narodov za nasilje nad ženskami v oboroženih spopadih je predstavljalo pomemben korak. Še več, zdaj po svetu obstaja več kot 20 nacionalnih načrtov. Vendar pa te razmere trajajo še naprej in resničnost je takšna, da zaščita žensk v konfliktnih razmerah in njihova udeležba pri ohranjanju miru in v postopkih obnove še vedno ne izpolnjuje podanih zaobljub in potreb na kraju samem. Nasilje in zlasti spolno nasilje nad ženskami in dekleti v konfliktih še naprej uničuje mnoga življenja in mnogo prepogosto je popolnoma nekaznovano. Evropska unija je trdno zavezana izvajanju resolucije št. 1325 in poznejših resolucij. Danes imamo pametno politiko EU glede žensk, miru in varnosti, ki zajema vse vidike zunanjih odnosov Unije, od obvladovanja kriznih razmer do in vključno s humanitarno pomočjo in razvojnim sodelovanjem. Tu bi rad omenil nekaj posebnih dosežkov: posledica enega od ukrepov je izmenjava dobrih praks. Za ta namen strokovnjaki iz institucij EU in držav članic redno sodelujejo v delovni skupini. Ta postopek je pripeljal do povečanja števila programov na nacionalni ravni. 10 držav članic ima sedaj nacionalni akcijski načrt, izdelana pa sta bila tudi osnutka dveh drugih načrtov. Evropska unija ima vrsto programov, oblikovanih za izpolnjevanje potreb žensk
6 in deklet v konfliktnih in pokonfliktnih razmerah, kot je financiranje zdravstvene oskrbe za žrtve spolnega nasilja. V manj kot dveh letih je ta program financiral projekte v 67 državah, skupaj je bilo zagotovljenih več kot 300 milijonov EUR. Evropska unija je začela v programih razvojnega sodelovanja uporabljati sistem za sledenje vidikov spola. Ima svetovalce in osrednje naloge na področju spola v vsaki od 13 misij skupne evropske varnostne in obrambne politike pa tudi osrednje naloge na področju spola v več kot 80 delegacijah EU. Zdaj izdelujemo končno različico poročila, v katerem sklepe črpamo iz vključevanja spola in vprašanj človekovih pravic v skupno varnostno in obrambno politiko. Evropska unija tudi tesno sodeluje s civilno družbo, da bi spodbudili sodelovanje žensk na področju miru in varnosti. V letu 2011 načrtujemo začetek nekaterih posebnih projektov v podporo ženskim mrežam v državah, ki jih je prizadela kriza, pri čemer predviden proračun znaša 2 milijona EUR. Več delegacij EU je organiziralo dneve odprtih vrat, da bi obeležile 10. obletnico resolucije št. 1325 in se srečale s skupinami lokalnih žensk, kot so na primer ženske na Kosovem, v Bosni in Hercegovini in v Iraku. Sredi oktobra sta Evropska unija in Afriška unija organizirali seminar za civilno družbo v Adis Abebi, katere namen je bil izdelava priporočil za skupne ukrepe Evropske unije in Afriške unije. Dalje, kar zadeva nove in izmerljive zaveze, nameravamo do konca leta razviti nekatere standardne elemente usposabljanja na področju spola, človekovih pravic in pravic otrok, ki se bodo uporabljali za usposabljanje osebja misij skupne varnostne in obrambne politike; za razvoj lokalnih strategij do leta 2013 za izvajanje resolucije št. 1325 v razvojnem sodelovanju v vsaj 60 % konfliktnih in pokonfliktnih državah; nazadnje pa za redno poročanje o izvajanju zavez EU na področju žensk, miru in varnosti z uporabo 17 kazalnikov, ki so bili sprejeti julija 2010. Prvo poročilo se končuje ravno zdaj. 26. oktobra je Evropska unija sodelovala v razpravi Varnostnega sveta, da bi obeležila 10. obletnico resolucije št. 1325. Belgijsko predsedstvo je prej organiziralo tri strokovna ministrska srečanja na visoki ravni v Bruslju, New Yorku in Ženevi, da bi izboljšalo ozaveščenost in podalo priporočila. Evropska unija je ustrezno podala odločne pozive za povečan mednarodni nadzor resolucije št. 1325, zlasti s povečanjem vseh kazalnikov, ki jih je razvil generalni sekretar. Evropska unija zato zdaj poziva hitremu in operativnemu izvajanju teh kazalnikov. Joaquín Almunia, podpredsednik Komisije. (ES) Gospod predsednik, najlepša hvala belgijskemu predsedujočemu Svetu za njegove besede o tej temi. Komisija popolnoma podpira to, kar je predstavnik Sveta ravno povedal in rad bi dodal tri posebne točke. Najprej bi rad povedal, da se popolnoma strinjam s tem, kar je povedal predsedujoči Svetu: napredek je jasen, več kot 20 nacionalnih akcijskih načrtov, ustvarjenih po svetu, pa tudi imenovanje prve posebne predstavnice Združenih narodov za nasilje nad ženskami v oboroženih spopadih. Druga točka, ki bi jo rad povedal vsem vam je, da Komisija verjame, da je treba opraviti delo na področju preprečevanja nasilja nad ženskami in dekleti v konfliktih in zlasti proti spolnemu nasilju in nasilju na podlagi spola, nečemu, kar se še vedno dogaja in uničuje mnogo življenj.
7 Tretjič, Evropska unija mora biti vzor z uporabo resolucije št. 1325 in resolucij o njenem izvajanju. Še naprej moramo posvečati pozornost potrebam ženski in otrok, prizadetih v oboroženih spopadih in tudi v pokonfliktnih razmerah, s programi financiranja, na primer zagotavljanja zdravstvenih storitev za osebe, ki so preživele spolno nasilje in nasilje na podlagi spola, s sodelovanjem s civilno družbo za spodbujanje udeležbe žensk pri vzpostavljanju miru in varnosti in seveda s tesnim sodelovanjem z Združenimi narodi o izdelavi kazalnikov, ki jih je razvil generalni sekretariat. Evropska unija mora sprejeti tudi druge ukrepe; na primer, podpredsednica Komisije in visoka predstavnica, baronica Ashton, je imenovala prvo posebno predstavnico EU za Sudan, gospo Rosalind Marsden. Edit Bauer, v imenu skupine PPE. (HU) Gospod predsednik, sprejetje resolucije št. 1325 s strani Varnostnega sveta ZN pred desetimi leti je očitno predstavljalo zgodovinski korak mednarodne skupnosti, ki je bil narejen takoj po tragičnem izkustvu jugoslovanskih vojn. Vojne poberejo največji davek od nedolžnih civilistov in v času oboroženih spopadov so civilisti v veliki meri ženske. Naše izkušnje so pokazale, da so oborožene spopade do zdaj spremljala posilstva žensk in ni naključje, da Ženevska konvencija priznava tudi, da to pogosto pomeni genocid. Tudi po konfliktih stigmatizacija in posledice posilstev še naprej uničujejo življenja žrtev, saj brazgotine, ki jih puščajo telesne in psihološke zlorabe, ostajajo vse življenje. Zato ni pretirano, če zahtevamo, da preprečevanje nasilja nad ženskami postane sestavni del javne varnostne in obrambne politike in da moramo imeti sredstva, s katerimi je mogoče nasilna dejanja nad civilisti odpraviti. Prizadevanja ZN v zvezi s tem očitno ne smejo ostati brez ustreznega odziva, saj celo danes posiljujejo več tisoč žensk na vojnih območjih, nato pa jih izženejo še njihove družine, zaradi česar postanejo dvojne žrtve. Nedavno je bilo v vzhodnem Kongu v petih dneh posiljenih več kot 8 tisoč žensk, obstaja pa tudi vprašanje begunskih taborišč, kot je taborišče Asharaf, ker ženske še danes niso varne. Prav tako je upravičeno zahtevati povečanje udeležbe žensk v mirovnih silah, saj je prisotnost žensk v teh posebnih okoliščinah izredno pomembna. Menimo, da je pomembno, da ženske igrajo aktivnejšo vlogo v mirovnih procesih. Ne moremo dovoliti, da so preprosto le pasivne udeleženke ali pa celo žrtve teh procesov. Z veseljem ugotavljam, da je Komisija v zvezi s tem sprejela resne ukrepe. Laria Eleni Koppa, v imenu skupine S&D. (EL) Gospod predsednik, mineva 10 let, odkar je Varnostni svet ZN sprejel resolucijo št. 1325 o ženskah, miru in varnosti. To je pomembna obletnica, ki je bolj aktualna kot kdaj koli, ker so ženske tako kot otroci največje žrtve vojne. Več tisoč primerov posilstev na vojnih območjih je dokaz, da se posilstva in spolne zlorabe sistematično uporabljajo kot vojno orožje za ponižanje in pohujšanje nasprotnika. V številnih primerih vojaki, ki jih vodijo njihovi nadrejeni, sistematično izvajajo posilstva, ki povzročajo še večjo škodo nasprotni strani, če se izvajajo javno. Žrtve teh praks, običajno so to ženske, njihova lastna skupnost stigmatizira, zavrže ali celo umori, da bi si povrnila čast. Vsi moramo sodelovati v tem boju. Ta sramota za človeštvo, ti vojni zločini se morajo končati. Obenem moramo povsod povečati nadzor, vključno z modrimi baretkami, ker nosimo veliko neposredno in posredno odgovornost. Stroge sankcije je treba izvajati za
8 vse, ki so udeleženi v takšnih praksah. Potrebujemo usposabljanje, nadzor, kazni in jasno sporočilo. Nazadnje pa moramo pokazati mednarodni skupnosti, da mislimo tako, kot govorimo. Kakor je navedeno v resoluciji št. 1325, ženske lahko in morajo enakopravno sodelovati v spodbujanju miru in varnosti. Naš skupen cilj mora biti, da ženske postavimo na vplivnejši položaj, s tem, da se jim omogoči, da se zatečejo na mednarodna sodišča, s programi za njihovo ekonomsko, socialno in materialno ponovno vključevanje. Njihova emancipacija in zaščita sta osnovna pogoja za odpravo spolnega nasilja kot vojnega orožja. Barbara Lochbihler, v imenu skupine Verts/ALE. (DE) Gospod predsednik, pred natanko 10 leti so pravice žensk kot temeljni element človekovih pravic prvič postale tema za razpravo Varnostnega sveta ZN, ki je sledila pozivu za enakost med spoloma v konfliktih in kriznih razmerah. To je bil mejnik na poti do uvedbe obvezne zahteve v okviru mednarodnega prava za udeležbo žensk na ravneh odločanja v mirovnih procesih in varnostni politiki. Takratni generalni sekretar Kofi Annan je leta 2005 pozval, da je treba nujno izdelati nacionalne akcijske načrte za izvajanje resolucije št. 1325. Slišali smo že, da je do zdaj to storilo le 20 držav, med njimi so evropske države, kot so Švedska in Velika Britanija, pa tudi afriške države, na primer Liberija in Slonokoščena obala. Menim, da bi morale vse države članice EU sprejeti takšne akcijske načrte. To velja tudi za države, kot je Nemčija, od koder prihajam, ki je do zdaj odklanjala izdelavo takšnega akcijskega načrta. Vidik spola je zagotovo postal pomemben na mednarodni ravni. Imenovana je bila nova posebna predstavnica ZN za spolno nasilje in ustanovljena je bila enota ZN za enakost med spoloma. Vendar pa se moramo zavedati, da so vsi ti ukrepi v veliki meri še na začetnih stopnjah. Tu gre za zagotavljanje podpore za ženske in dekleta, ki so žrtve spolnega nasilja. Okrepiti moramo resolucije in programe pomoči, ki že obstajajo. Vendar pa gre tu tudi za podporo za prepoznavanje in kazenskopravno preganjanje prestopnikov, ki mora biti vedno povezano z reformo pravosodnih sistemov. Sporočilo gospoda Chastela v imenu baronice Ashton o zagotavljanju podpore v višini 2 milijonov EUR je zelo pozitivno. Rada bi jasno povedala, kako pomembno je vključevati lokalne nevladne organizacije za pravice žensk, da bo šel denar tja, kjer ga res potrebujejo. Eva-Britt Svensson, v imenu skupine GUE/NGL. (SV) Gospod predsednik, ženske in otroci so žrtve vojn in konfliktnih razmer. Nasilje, posilstva, mučenje in spolni napadi so orožja, ki se uporabljajo proti ženskam in otrokom v teh razmerah. Ženske so zdaj priznane kot žrtve in zagotovo so žrtve. Med drugim so bile priznane tudi zaradi imenovanja Margot Wallström na mesto posebne predstavnice ZN. Vendar pa ženske niso le žrtve; so pomembne akterke pri delu za mir in varnost za preprečevanje konfliktov. Njihova udeležba pri delu za vzpostavljanje miru in demokracije po vojnah in konfliktih je nujna. Igrajo dejavno vlogo pri obnovi držav. Kljub dejstvu, da je preteklo deset let od sprejetja resolucije ZN, ženske še vedno niso priznane kot žrtve nasilja. Zanemarja se jih v zvezi s pomembnim obnovitvenim delom za vzpostavitev miru in demokracije. Kljub dejstvu, da zdaj vemo, kako pomembno vlogo igrajo ženske pri tem delu, so še vedno moški tisti, ki imajo ves vpliv nad odločitvami. Čas je, da priznamo sposobnost žensk, vključno v zvezi z delom na področju miru in varnosti. EU mora zahtevati, da se upošteva vidik spola pri zagotavljanju pomoči in subvencij za delo na področju obnove.
9 PREDSEDSTVO: RODI KRACA-CANGAROPULU (RODI KRATSA-TSAGAROPOULOU) podpredsednica Jaroslav Paška, v imenu skupine EFD. (SK) Gospa predsednica, resolucija Varnostnega sveta ZN št. 1325 o ženskah, miru in varnosti je eden zadnjih resnih dokumentov, v katerih vsi narodi sveta izjavljajo svoje upoštevanje in spoštovanje nežnejšega spola. Vsaka določba resolucije ima svoj globok pomen in se odziva na probleme, ki jih življenje pogosto vnaša v odnose med moškimi in ženskami, ko ženske in otroci pogosto postanejo žrtve nasilja, nebrzdanega nasilja in krivice v kriznih razmerah. Napredne civilizirane države prispevajo k svojim zavezam, ki nastajajo z resolucijo Varnostnega sveta ZN št. 1325, in z različnimi ukrepi stremijo k temu, da bi ustvarile čim večji prostor za uporabo teh nacionalnih in mednarodnih institucij, vključenih v reševanje konfliktov in organizacijo mirovnih procesov. Vendar pa še vedno ostajajo resni problemi glede spoštovanja človekovih pravic žensk in otrok v mnogih državah sveta v razvoju, zlasti v srednji Afriki in v več delih Azije. Dejanja barbarskih vojaških režimov temeljijo na drugačni lestvici enot od tistih, ki jih priznava civiliziran svet, in človeško dostojanstvo civilistov, žensk in otrok tolpi morilcev ne pomeni nič. Po mojem mnenju je to področje, ki bi ga morali obravnavati in mu čim prej posvetiti večjo pozornost. Zato je nujno sprejeti ukrepe v politiki EU za uveljavljanje večjega in intenzivnejšega pritiska na tiste režime, ki ne spoštujejo temeljnih človekovih pravic svojih državljanov in prebivalcev. Krisztina Morvai (NI). (HU) Gospa predsednica, gospe in gospodje, menim, da bi lahko vsi od nas z lahkoto odgovorili na vprašanje o tem, katera velika skupina ljudi je pomembno izključena iz oblikovanja odločitev ali pa je vanj vključena minimalno, medtem ko mora obenem v zelo veliki meri nositi posledice političnih, ekonomskih in finančnih odločitev. Da, kolegi poslanci, namigujem na ženske, in sicer ne le v zvezi z oboroženimi konflikti, kar je tema današnjega zasedanja, ampak tudi v zvezi z gospodarstvom, ker so navsezadnje ženske tiste, ki morajo postaviti hrano na mize svojih družin, in ženske so tiste, ki skupaj s svojimi otroki v veliki meri trpijo zaradi revščine. Zame je to temeljno sporočilo te deklaracije ZN da bi morale ženske dobiti znatno več možnosti pri oblikovanju odločitev, da bodo lahko namesto tega, da so žrtve, svoje usode oblikovale. Na kakšne načine oboroženi konflikti vplivajo na ženske? Poglejmo si primer Gaze. Celo zdaj so ženske tiste, ki negujejo in skrbijo za tiste, ki so bili ranjeni zaradi surovosti države Izrael, ženske so tiste, ki negujejo otroke, ki so posledično postali invalidi, in skrbijo zanje in ženske so tiste, ki močno trpijo zaradi učinkov bombardiranja in uničenja infrastrukture ter bombardiranja cest in šol. To bi morali imeti v mislih, ko upoštevamo trpljenje, ki ga morajo ženske prenašati v oboroženih spopadih. Philippe Juvin (PPE). (FR) Gospa predsednica, gospe in gospodje, na konfliktnih območjih je uporaba nasilja nad ženskami namerna taktika. Posilstva so razširjena, sistematična in organizirana praksa. To je vojno orožje. To nasilje moramo seveda obsoditi. Vendar pa moramo, če damo obsodbo na stran, preseči gole deklaracije, drugače bodo postale le mantra. Najti moramo načine za ukrepanje. Zato vas, gospe in gospodje, prosim, da premislite o treh smereh ukrepanja.
10 Prva smer ukrepanja: menim, da bi nas bilo treba prepričati o potrebi, da Evropska unija spodbuja lokalne ženske organizacije v vseh teh konfliktnih razmerah, kjer posreduje. Spoštovanje temeljnih načel svobode in pravice se bo povečalo, če ga lahko temeljimo na ženskah. Kjer koli v svetu se ženskam zagotovi pravice, se bodo spodbujali spoštovanje človeškega dostojanstva in vrednote enakosti in bratstva vrednote EU. Druga smer ukrepanja: ko Evropejci prispevamo pomoč za obnovo držav, menim, da bi morali premisliti o tem, da zahtevamo od tamkajšnjih vladajočih sil in lokalnih oblasti ki jim pomagamo, da uvedejo kvote za zagotavljanje udeležbe žensk na ravneh oblikovanja odločitev. V mislih imam na primer palestinsko oblast, ki ji pomagamo in jo skoraj v celoti financiramo. Razmeram na Bližnjem vzhodu lahko le koristimo, če zahtevamo od palestinskih oblasti, da uvedejo kvote, ki omogočajo ženskam, da zasedejo položaje politične odgovornosti. Nazadnje, tretja smer ukrepanja: kjer koli posredujemo, v civilnem, policijskem ali vojaškem smislu, menim, da se moramo zavezati, da bodo ženske dobile pomembno in ustrezno vlogo v naših lastnih enotah in operativnih delegacijah. To bo služilo le naši večji učinkovitosti in bo, kakor predlagajo mnogi poročevalci, verjetno pomenilo, da nas bo prebivalstvo bolj pripravljeno sprejeti. Marc Tarabella (S&D). (FR) Gospa predsednica, gospe in gospodje, sedaj je minilo že 10 let, odkar je Varnostni svet Združenih narodov prvič v svoji zgodovini sprejel resolucijo, v kateri so izpostavljene posebne razmere žensk, ki živijo na bojnih območjih, in njihova vloga pri reševanju konfliktov. Vendar pa je danes, 10 let od te resolucije, več tisoč žensk še vedno žrtev posilstev v državah, razdrtih zaradi vojne, kot je na primer Kongo. Sam sem ostro kritiziral nekaznovanost, ki jo mnogo let uživajo krivci teh krutih dejanj. Še več, ta barbarska dejanja se izvajajo kljub temu, da so na njihovih tleh včasih ali celo pogosto prisotne sile Združenih narodov. Menim, da nam boleče primanjkuje političnih ambicij in zadostnih sredstev. Zlasti bi rad poudaril potrebo po usposabljanju osebja na terenu iz evropskih in mednarodnih organizacij in za povečanje ozaveščenosti med prizadetim prebivalstvom. Poskrbeti moramo, da bodo vsi razumeli, da bo upoštevanje vidikov spola vodilo do izboljšav na vseh področjih. Odpraviti moramo nekaznovanost, ki jo prepogosto uživajo ljudje, ki izvajajo nasilje nad ženskami, in vzpostaviti moramo ustrezen pritožni postopek v zvezi s tem. Prav tako moramo povečati finančna sredstva, ki so na razpolago v okviru Evropskih institucij za delo na področju vprašanj spola in človekovih pravic, zlasti za izvajanje mehanizmov in ocenjevanje napredka Evropske unije. Ugotavljam, da je bil vsekakor vložen trud, kakor je dejal gospod Chastel, zlasti z izmenjavo najboljših praks in sodelovanja v delovni skupini. Dalje 10 držav članic ima sedaj nacionalni akcijski načrt. Upam, da bo 17 drugih držav članic kmalu imelo svoje akcijske načrte. Nazadnje pa želim poudariti, da veliko pričakujem od prihodnje službe za zunanje delovanje. Upam, da bodo ženske in moški v njej udeleženi enakopravno, zlasti na kraju samem. Nikoli ne smemo pozabiti pomembne vloge, ki jo ženske igrajo pri reševanju konfliktov, ali potrebe po vzpostavitvi komunikacije, ki temelji na zaupanju med silami mednarodnih institucij in lokalnih prebivalstev. Ilda Figueiredo (GUE/NGL). (PT) Gospa predsednica, izpostavljanje učinka vojn in konfliktov na ženske in otroke je izredno pomembno v tako kritičnem času, kot zdaj, ko se vlečejo vojne v Iraku in Afganistanu, ko se podžigajo resni konflikti, kot so tisti na
11 ozemlju Palestine, ki ga zasedajo Izraelci, ali Zahodna Sahara, ki jo zaseda Maroko, neenakosti se povečujejo, revščino poslabšujejo neoliberalne politike in pojavljajo se nove grožnje, kakor se je ta konec tedna zgodilo v Lizboni z vrhom Nata in sprejetjem novega strateškega koncepta. V odziv na to so prejšnjo soboto na ulicah Lizbone potekale mirne demonstracije, ki jih je organizirala kampanja za mir in proti Natu, ki vključuje več kot 100 organizacij. Več deset tisoč ljudi, moških in žensk, je na shodu pozivalo k miru in socialni pravičnosti, kar je nujno za varnost, vzklikali so in zahtevali razpustitev Nata, jedrsko razorožitev in spoštovanje za človekove pravice v zagovor miru. V splošni stavki, ki naj bi jutri potekala na Portugalskem, bodo moški in ženske ponovno protestirali proti protisocialni politiki. Te prizadevajo vse, a zlasti so diskriminacijske do žensk. Protestanti bodo zahtevali nove politike, ki bodo spoštovale dostojanstvo delavcev in spodbujale razvoj in socialni napredek, ki je temeljni pogoj za mir. Eduard Kukan (PPE). (SK) Gospa predsednica, tudi jaz bi rad poudaril zgodovinsko pomembnost resolucije Varnostnega sveta št. 1325 za mir in varnostno politiko. Tokrat je ZN prvič poudaril pomembnost zaščite žensk in njihove popolne udeležbe pri ustvarjanju miru, ohranjanju miru in preprečevanju konfliktov. Povedati je treba, da so bila v preteklih 10 letih v doseganje tega cilja vložena velika prizadevanja. Vendar pa je zlorabljanje žensk pogosto še vedno glavna značilnost konfliktov. Še več, zastrašujoče se je povečalo pogosto in sistematično nasilje nad ženskami med in po konfliktih. Ne bom navajal stvarnih številk, a zagotovo velja omeniti grozljive dogodke, ki so se zgodili v Demokratični republiki Kongo, v Darfurju, Ruandi, Liberiji, Sierri Leone in Bosni. Osebno sem se srečal in govoril z ženskami, ki so bile žrtve nasilja med vojno v nekdanji Jugoslaviji. Te zgodbe so grozljive. Bile so posiljene, mučene in ponižane. Mnoge so bile preganjane tudi po koncu konflikta. Torej niti konec konflikta ne zagotovi konca nasilja nad ženskami. Tega ne smemo nikoli pozabiti. Zaščita žensk in omogočanje njihove udeležbe pri ustvarjanju miru in varnosti je glavni cilj resolucije št. 1325. Žal se to v mnogih primerih še ni zgodilo. Trdno sem prepričan, da obstajajo resne možnosti, da lahko stvari spremenimo. Vendar pa je potrebna politična volja vseh, če bi radi ustvarili dejanske pogoje. Pri izpolnjevanju te naloge vidim tudi možnost za pozitiven prispevek visoke predstavnice baronice Ashton in Evropske službe za zunanje delovanje, ki bi lahko močno okrepil vlogo EU in izvajanje te pomembne resolucije. Sabine Lösing (GUE/NGL). (DE) Gospa predsednica, ženske in otroke nesorazmerno močno prizadevajo vojne in njihove posledice. Vendar pa se pravic žensk ne sme zlorabljati, da bi upravičevali vojaške intervencije. Primer Republike Kongo kaže, da vojaški ukrepi ne pomagajo zaščititi, zagotoviti ali vzpostaviti pravic žensk. Žal je resnica ravno nasprotna. Položaj žensk v Afganistanu je zaradi vojne danes mnogo hujši kot kdaj koli. Obljubo, podano v resoluciji št. 1325, je mogoče spoštovati le ob izogibanju konfliktu in sprejemanju le civilnih ukrepov v vojnih in konfliktnih razmerah. Zato verjamem, da je popolnoma nesprejemljivo popačiti to resolucijo z namenom povečanja števila žensk, udeleženih v vojskovanju. Pozivam EU, naj preneha zagotavljati načelno podporo, vključno s pomočjo za opremo in usposabljanje, režimom in vojaškim silam, ki pošiljajo otroke vojake v oborožene spopade, kršijo človekove pravice ali izvajajo sistematično spolno nasilje.
12 Edite Estrela (S&D). (PT) Gospa predsednica, resolucije Varnostnega sveta in načrti za podporo razvoja so že bili omenjeni, poudarek pa je bil na napredku, ki je bil narejen, a dejstvo je, da so ženske še naprej glavne žrtve oboroženih spopadov. So žrtve, a ne nosilke odločitev. Ženske bi morale sodelovati v celotnem procesu preprečevanja in reševanja konfliktov. Če bi bilo več žensk na višjih položajih oblikovanja politik, vključno z odločanjem na področju gospodarstva, bi bilo zagotovo več miru in varnosti na svetu in vsi bi imeli koristi od večjega razvoja in boljših življenjskih pogojev. Zato potrebujemo tudi več žensk, udeleženih pri odločanju na vseh ravneh. Kakor je bilo tu že povedano, bi morale biti ženske udeležene in akterke skozi celoten proces; ne bi ga smeli izvajati le moški. Antonyia Parvanova (ALDE). Gospa predsednica, ko govorimo o ženskah na konfliktnih območjih, moramo upoštevati, da kljub povečanim prizadevanjem in dobrim znakom, kot je imenovanje nekdanje komisarke Margot Wallström na položaj posebne predstavnice generalnega sekretarja ZN o spolnem nasilju v konfliktih, pa tudi nedavno ustvarjena Ženske ZN, so še vedno potrebni nadaljnji ukrepi, večja ozaveščenost in praktični ukrepi na tem področju. Močno bi izpostavila dejstvo, da so partnerstva med parlamentarci, EU in vladami držav članic ZN, institucijami in civilno družbo nujna za oblikovanje podpore za dogovorjene cilje akcijskega programa mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju glede razvojnih ciljev tisočletja. V okviru enakosti spolov moramo sprejeti skupno zavezo, da pohitimo s tem vprašanjem in zagotovimo boljšo zastopanost žensk v prizadevanju za preprečitev vojne, povrnitev miru in obvladovanje pokonfliktnih razmer, upoštevanje, da lahko ženske igrajo pomembno vlogo pri ohranjanje miru, če so ustrezno podprte in resnično udeležene. Za zaključek bi rada izpostavila, da mora EU igrati ključno vlogo pri pospešitvi teh ciljev za dosego nepristranske in trajne rešitve. Naša primarna odgovornost in pomembna politična vloga je sodelovanje z namenom reševanja položaja žensk na konfliktnih območjih s preprečevanjem vojne in ohranjanjem mednarodnega miru in varnosti. Diane Dodds (NI). Gospa predsednica, rada bi podprla resolucijo št. 1325. Pozornost Parlamenta želim usmeriti v položaj na Severnem Irskem, kjer imamo zelo dejaven sektor žensk sektor, ki je bil v državi vedno sila. Preden sem prišla v ta parlament, sem zastopala Zahodni Belfast v skupščini Severne Irske in območje Shankill v Belfastu v lokalni vladi. To so območja, ki jih je opustošilo več kot 30 let nasilja, ki ga je zadala teroristična kampanja irskih republikancev in nasilja znotraj skupnosti. Ves ta čas so bile skupine, kot je Ženski center (Women s Centre), vezna sila, ki je krepila zmožnosti skupnosti in tvorila vezi med drugimi skupinami žensk v drugih skupnostih. To so običajne ženske, ki so se izkazale kot vodje in odlične vzornice drugim državam in skupnostim, ki se srečujejo s terorizmom in nasiljem. Danes skupine, kot je Ženski center Shankill, Mreža žensk Foyle in Usposabljanje za ženske, ne utirajo le poti naprej v odnosih skupnosti na Severnem Irskem, ampak tudi dajanju priložnosti žensk na trgu dela z izobraževanjem in usposabljanjem. Kolegi, to je pot naprej. Norica Nicolai (ALDE). (RO) Gospa predsednica, upam, da ta razprava, ki jo imamo danes, ne bo le priložnost za obletnico resolucije št. 1325, ampak tudi za nov začetek in
13 nov pristop k temu vprašanju, ki vztraja v dejansko enakih oblikah, ki so pripeljale do sprejetja resolucije št. 1325. Ne verjamem, da so deklaracije dovolj, zlasti deklaracije, ki razkrivajo različne slike resničnosti. Menim, da so ukrepi potrebni in da je naloga Evropske unije kot del sedanje varnostne politike ustvariti začetni kodeks ravnanja, ki se bo uporabljal v konfliktnih in pokonfliktnih operacijah, čeprav imamo konvencijo v obliki Ženevske konvencije, ki obsoja nasilno ravnanje med konflikti. Menim, da bi takšen kodeks ravnanja zagotovil dodano vrednost za Evropsko unijo in tako pomenil korak v smeri rešitve tega vprašanja. Druge vidike udeležbe mora nedvomno podpreti ustaljena finančna pomoč, ki temelji na strategiji za naše razvojne projekte. Anna Záborská (PPE). (SK) Gospa predsednica, obeležujemo 10. obletnico resolucije ZN št. 1325 in skoraj vsak dan dobivamo poročila o drugih resolucijah in deklaracijah, katerih cilj je pomagati ženskam. Vendar pa dvomim v to, ali zadosti nadzorujemo njihovo izpolnjevanje. Ustvarja se vedno več dokumentov, a položaj žensk se le zelo počasi izboljšuje. Dolžni smo delati za ravnanje v skladu pravicami vseh žensk in za njihovo zaščito, da bodo lahko popolnoma vključene v družbo ne glede na njihov položaj, vero ali status. Njihova vloga se začne v družini, ne le zato, ker je nenadomestljiva pri vzgoji otrok, da bodo spoštovali človekovo dostojanstvo za vse, a obstajajo tudi ženske, ki se zavedajo grožnje za njihove družine, so udeležene pri preprečevanju in reševanju vojaških spopadov. Vendar pa dokler se ženske ne počutijo varne v svojih družinah in v svojih državah, je nemogoče govoriti o miru, in to ne le v državah, kjer ni vojne. Olivier Chastel, predsedujoči Svetu. (FR) Gospa predsednica, gospe in gospodje, popolnoma se strinjam s Parlamentom glede velikega števila zadev. Kako naj se ne bi strinjal s pozivi gospoda Juvina in gospoda Tarabelle za ustvarjanje Evropske službe za zunanje delovanje, da bo predstavljala pomembno priložnost za krepitev politike EU glede žensk, miru in varnosti? Med procesom ustanovitve te službe je treba priznati neprestani izziv zagotavljanja večje zastopanosti žensk na vsaki ravni, vključno s kadrovskimi enotami in zlasti na najvišji ravni. Baronica Ashton se s tem zelo jasno ukvarja. Sprejela je nekatere ukrepe v tej smeri, na primer s tem, ko je imenovala Rosalindo Marsden kot prvo žensko posebno predstavnico za Sudan. Septembra je imenovala 29 ljudi na višje položaje v delegacijah, vključno s sedmimi ženskimi vodji delegacije, kar ni nič manj kot 50-odstotno povečanje števila žensk na tej ravni. Hkrati, ko si EU močno prizadeva za okrepitev svojih zmožnosti v zvezi z udeležbo žensk, miru in varnosti, verjamemo, da je prav tako pomembno sprejemati ukrepe za povečanje ozaveščenosti znotraj drugih organizacij in držav. To sodi skupaj s posebnimi dejavnostmi usposabljanja. Mnogi med vami ste spregovorili tudi o tem vprašanju. V okviru evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice Unija podpira Združene narode pri izvajanju resolucij o ženskah, miru in varnosti v državah in regijah, ki so še zlasti prizadete, kot so Pakistan, Afganistan, Gruzija, Armenija, Azerbajdžan in dolina Fergana, ki zajema Uzbekistan, Kirgizistan in Tadžikistan. Nazadnje, Evropska unija še vedno verjame v pomembnost povečane delegacije odgovornosti na mednarodni ravni. Unija verjame, da bi lahko Varnostni svet vzpostavil
14 delovno skupino za pregled napredka, doseženega pri izvajanju resolucije št. 1325, in podal priporočila Svetu, da bi izpolnil izzive ter popravil primanjkljaj, ki obstaja, in pospešil izvajanje te resolucije. Unija je zato pozvala Varnostni svet, naj podvoji svoja prizadevanj v boju proti nekaznovanosti. Proti vsaki strani v konfliktu, ki je odgovorna za resne kršitve pravic žensk, bi bilo treba uveljavljati ciljno usmerjene in napredne ukrepe. Prepričan sem, da bo Evropski parlament še naprej podpiral prizadevanja Unije in držav članic na tem področju. Predsednik. skupin. Razprava je končana. O tej temi sem prejel šest predlogov resolucije od različnih političnih Glasovanje bo potekalo v četrtek, 25. novembra ob 12.00. Pisne izjave (člen 149) Corina Creţu (S&D), v pisni obliki. (RO) Noben od nepopustljivih ukrepov, ki smo se jih lotili resolucije in nacionalni ter mednarodni načrti za izboljšanje ravni zaščite žensk na konfliktnih območjih, ni uspel odpraviti tega barbarskega orožja, h kateremu se zatekajo v sodobnem vojskovanju: spolno nasilje. Nasprotno, nekaznovanost zagotavlja pogoje, katerih posledica je širjenje te prakse, ki je popolnoma v nasprotju z našimi vrednotami. Večkrat sem med drugim spregovorila proti ukrepom množičnih posilstev, zagrešenih v Kongu, Liberiji in drugih konfliktnih območjih, zlasti v Afriki. Več tisoč žensk, ki postanejo žrtve spolnih zlorab in nasilja, je obsojenih tudi na socialno stigmatizacijo v prihodnosti in na breme grozovitih bolezni, kot je virus HIV. Mednarodni dan nasilja nad ženskami, ki ga praznujemo 25. novembra, nas mora spomniti tudi, da so ženske žrtve nasilja v družini, ki se pojavlja zaskrbljujoče pogosto, posilstva v zakonu, spolnega nadlegovanja in trgovine z ljudmi. Nasilje, povezano s spolom, ne glede na to, ali je zagrešeno v družini ali na območjih oboroženih spopadov, je ena najresnejših kršitev človekovih pravic in mu je treba nasprotovati ter ga ustrezno kaznovati. Lena Kolarska-Bobińska (PPE), v pisni obliki. (PL) Skozi čas se je tradicionalna vloga mirovnih misij spremenila. Ne gre le za nadzor sporazumov o premirju ali zagotavljanje spoštovanja meja med državami. Zdaj se misije ukvarjajo z vrsto mehkih dejavnosti spodbujanjem človekovih pravic in demokracije na različne načine, podpiranjem organizacije volitev in povrnitvijo pravne države. Ob 10. obletnici sprejetja resolucije št. 1325 bi bilo treba pozornost pritegniti k posebni vlogi žensk v teh procesih. V mnogih primerih so mnogo bolj dovzetne za izvajanje nalog v mirovnih misijah. Med drugim imam pri tem v mislih delo z žrtvami spolno motiviranega nasilja in nasilja, ki temelji na spolni diskriminaciji. Ženske delajo v ženskih zaporih, pomagajo pri ponovnem vključevanju v družbo in izvajajo tudi številne oblike usposabljanja. Mnogo govorimo o povečanju udeležbe žensk v politiki in poslovnem svetu. Na nobenem od teh območij še ni bilo mogoče doseči popolne enakosti možnosti. Zato se je nujno vrniti k tem vprašanjem in si pozorno ogledati način, kako se uveljavlja sprejeta zakonodaja, da bo ob 15. in 20. obletnici sprejetja resolucije št. 1325 mogoče reči, da so se izvajale vse določbe.
15 5. Državne pomoči za lažje zaprtje nekonkurenčnih premogovnikov (razprava) Predsednica. Naslednja točka je poročilo gospoda Bernharda Rapkaya v imenu Odbora za ekonomske in monetarne zadeve o državni pomoči za lažje zaprtje nekonkurenčnih premogovnikov (COM(2010)0372 C7-0296/2010 2010 /0220(NLE)) (Α7-0324/2010). Bernhard Rapkay, poročevalec. (DE) Gospa predsednica, gospod Almunia, gospe in gospodje, rad bi čestital vam, gospod Almunia, in vašim službam. Presoja vpliva, ki ste jo predstavili, je zelo dobra. Temelji na dejstvih, je prepričevalna in neposredna. Škoda je, da drugi člani kolegija komisarjev niso prebrali te presoje vpliva, ker če bi jo, ne bi mogli predstaviti tega predloga, ki nima sploh nič opraviti s to presojo vpliva. Sprašujem se, kako je kolegij komisarjev na primer izbral leto. V presoji vpliva to sploh ni nikjer omenjeno. Edino, kar bi lahko bilo pojasnilo, je, da je leto 2014 točno na sredini med 2010 in 2018. Tako mora biti. Vendar pa je morda lahko res, da tudi niso razumeli vsebine. Nobene od utemeljitev v prid temu predlogu ni mogoče resno obravnavati, ker niso točne. Imamo utemeljitev, da je bil načrt državne pomoči, sprejet v letu 2002, ki bo v kratkem potekel, dogovor o postopni odpravi premogovništva. To je seveda popolnoma nepravilno. To je bil sporazum, ki ga je nasledil. To vem, ker sem bil tam in sem bil v letu 2002 poročevalec za Parlament. Takrat je po 50 letih potekla Pogodba o ustanovitvi evropske skupnosti za premog in jeklo (ECPJ) in potreben je bil sporazum, ki bi ga nasledil, ne le glede pomoči, ampak tudi glede drugih vprašanj. Če bi bil to sporazum o postopni odpravi, kaj bi se na primer zgodilo s premoženjem ECPJ? To ni bil sporazum o postopni odpravi, to je bil sporazum, ki ga je nasledil. Takrat smo se razumno dogovorili za obdobje osmih let za ta sporazum, ki je nasledil prejšnjega, po katerem bomo ponovno obravnavali to vprašanje. Zato je ta utemeljitev napačna. Druga utemeljitev, ki se postavlja v ospredje, je vprašanje trajnosti. To vsi odobravamo in vemo, da premog seveda ustvarja velike količine emisij CO 2. Vendar pa odločitev, ki jo je sprejela Komisija, ne more razveljaviti zakonov znanosti. Kaj se bo zgodilo potem? Domači premog bo zamenjal uvožen premog. To je edino, kar se bo zgodilo. Uvožen premog oddaja ravno toliko CO 2 kot domači premog. Problem je preprosto v tem, da če ne bomo imeli več referenčnih točk, jih ne bomo mogli uporabljati v razvoju novih, sodobnih tehnologij za rudarjenje in elektrarne. Evropa je vodilna na tem področju in ima izvozno prednost. Menim, da se temu ne bi smeli kar odreči. Tretja utemeljitev je, da je pomoč škodljiva in da bi bilo treba denar bolje potrošiti za druge stvari. Ničesar ni mogoče reči proti tej utemeljitvi ali proti odnosu tržnih radikalcev. Ideologiji ne morete nasprotovati z dejstvi. Vendar pa bi bilo treba na primer na izjavo, da bi bilo to predrago, gledati v smislu tega, kaj bi resnično pomenilo, če bi bilo treba rudarstvo nenadoma prekiniti in bi leto 2014 pomenilo nenadno prekinitev. Posledica tega bi bilo povečanje stroškov boja proti brezposelnosti in zlasti stroškov, povezanih z dolgoročnimi zaprtji rudnikov. To je zelo zahtevna in zapletena tema. Stroški dolgoročnih zaprtij rudnikov še naprej nastajajo več let in celo desetletij po tem, ko se rudarstvo preneha. Stroške je treba plačati iz javne blagajne. Vendar pa imajo nekatere države članice sistem, ki zagotavlja, da država ni odgovorna za te stroške. Zato tudi ta utemeljitev ne vzdrži. Zaradi tega priporočam, da ponovno čim prej premislite o tem in posvetite pozornost temu, kaj je povedano v presoji vpliva. Drugače bodo rezultat regionalna in družbeno-politična izkrivljenja, česar pa nočemo. Zato je predlog za leto 2018 izredno smiseln.