UNIVERZA V MARIBORU

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO PREOBLIKOVANJE SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA V DRUŢBO Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO NA PRIMERU PODJETJA TOPTAP, GREGORIČ IRENA S.P. CONVERSION OF A SOLE TRADER TO A LIMITED LIABILITY COMPANY - A CASE OF TOPTAP, GREGORIČ IRENA S.P. COMPANY Kandidat: Gašper Gregorič Študent rednega študija Program: univ erzitetni Študijska smer: Podjetništvo Mentor: dr. Duško Uršič Maribor, november 2011

2 PREDGOVOR V zadnjem času smo na slovenskem gospodarskem področju priča veliko propadov podjetij. Razpoloţljivih delovnih mest je vse manj, zavodi so vedno bolj polni nezaposlenih ljudi, drţava pa je začela z intenzivnimi spodbudami za samozaposlovanje. Za to so se mnogi odločili, da odprejo kakšno trgovinico, bar, salon... Vendar je deleţ tistih, ki potem resnično uspejo, zelo majhen. Včasih je za to kriva napačna izbira gospodarske panoge, lahko pa se zgodi, da je neprava pravna oblika podjetja, ki zaradi svoje neustreznosti za lastnika predstavlja vrsto tveganj in nepotrebnih izgub. Vsaka pravna oblika dejavnosti ima svoje prednosti in slabosti. Vseeno pa ni lahko ugotoviti katera oblika bi v določenem trenutku v določeni dejavnosti prinesla največ prihodka oz. največ dobička. Malo je tistih, ki bi pred začetkom poslovanja posvetovali o primernosti določene gospodarske druţbe za njihovo poslovanje, analizirali pravne oblike in njihove prednosti ter slabosti in morajo tudi pozneje zaradi nepravilne izbire prenehati z izvajanjem svoje dejavnosti ali jo ustrezno preoblikovati. Pojavlja se vprašanje, ali, če in kdaj to preoblikovanje izvesti. Preoblikovanje prinese veliko posledic, ki se kaţejo predvsem na ekonomskem področju. Pri preoblikovanju pride do sprememb na statusnem, davčnem in tudi na računovodskem področju. V praksi posameznik večkrat raje deluje kot samostojni podjetnik in tako plačuje višje davke, kot pa da bi se odločil za preoblikovanje v druţbo z omejeno odgovornostjo. Eden od pomembnih dejavnikov za to je najverjetneje ta, da samostojni podjetnik prosto razpolaga z denarnimi sredstvi, medtem ko druţbi z omejeno odgovornostjo tega ne more. Zato se po preoblikovanju v gospodarsko druţbo pojavi teţava, saj je potrebno porabo denarnih sredstev prikazovati z dokazili o uporabi. V nadaljevanju diplomske naloge bomo za to prikazali konkreten primer preoblikovanje samostojnega podjetnika v druţbo z omejeno odgovornostjo. Pri tem bomo poudarili pasti in zanke, ki se lahko pripetijo med samim preoblikovanjem in pa prednosti, ki jih končno preoblikovanje za podjetnika prinese.

3 Kazalo vsebine 1 Uvod... 5 1.1 Opredelitev področja in opis problema... 5 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve... 6 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave... 7 1.4 Predvidene metode raziskovanja... 7 2 Opredelitev s.p. in d.o.o.... 8 2.1 Zakonska podlaga... 8 2.2 Samostojni podjetnik... 8 2.2.1 Značilnosti... 10 2.2.2 Ustanovitev... 10 2.2.3 Odgovornost... 11 2.2.4 Obdavčitev... 11 2.2.5 Prenehanje... 12 2.3 Druţba z omejeno odgovornostjo... 14 2.3.1 Značilnosti... 15 2.3.2 Ustanovitev... 15 2.3.3 Odgovornost... 17 2.3.4 Obdavčitev... 18 2.3.5 Prenehanje... 18 2.4 Sklepne ugotovitve... 19 3 Prednosti in slabosti s.p. glede na d.o.o.... 21 3.1 Osnovno... 21 3.2 Prednosti in slabosti s.p... 21 3.3 Prednosti in slabosti d.o.o.... 22 3.4 Sklepne ugotovitve... 23 4 Preoblikovanje s.p. v d.o.o... 24 4.1 Razlogi za preoblikovanje... 24 4.2 Statusni vidik preoblikovanja... 25 4.2.1 Formalno in prenosno preoblikovanje podjetnika posameznika... 26 5 Razlogi za preoblikovanje s.p. v d.o.o. na primeru podjetja TOPTAP... 33 5.1 Predstavitev podjetja TOPTAP, Irena Gregorič s.p.... 33 5.1.1 Smotri, vizija in poslanstvo podjetja... 35 5.1.2 Politika in strategija podjetja... 36 5.2 Razlogi za preoblikovanje s.p. v d.o.o.... 37 6 Sklep... 41 POVZETEK... 42 SUMMARY... 43 Literatura... 45 Viri... 46

4 Kazalo slik Slika 1: Logotip podjetja TOPTAP... 33 Slika 2: Proizvodnja hala podjetja TOPTAP... 33 Slika 3: Avtocerade podjetja TOPTAP... 35 Kazalo tabel: Tabela 1: Glavne razlike med s.p. in d.o.o.... 20 Tabela 2: Prednosti in slabosti s.p. pred d.o.o.... 23 Tabela 3: Prednosti in slabosti preoblikovanja iz s.p. v d.o.o.... 38

5 1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema Pri svojem delovanju veliko samostojnih podjetnikov posameznikov pride to točke, ko jim sedanja organizacijska oblika ne zadostuje več. S spreminjanem pravnoorganizacijske oblike se gospodarski subjekt lahko prilagaja spremembam v okolju in uresničuje spremenjene podjetniške ideje (Hočevar, 2006, 43). Samostojni podjetniki posamezniki torej zaradi potreb njihovega podjetja in tudi lastnih ţelja začno razmišljati o preoblikovanju oziroma prehodu v kapitalsko druţbo, najpogosteje se odločijo za preoblikovanje v druţno z omejeno odgovornostjo. Veliko samostojnih podjetnikov se odloča za preoblikovanje v kapitalske druţbe predvsem zaradi davčnih obremenitev podjetja, čeprav obstajajo tudi drugi, manj opazni ekonomski razlogi. Razlog za preoblikovanje je pogosto tudi večji obseg poslovanja in posledično večje tveganje. Pri tem vemo, da samostojni podjetnik jamči za svoje obveznosti z vsem svojim premoţenjem. Pri kapitalskih druţbah recimo druţbi z omejeno odgovornostjo pa je druţba tista, ki jamči za obveznosti s premoţenjem, ki ga ima. Odločitev podjetnika za dokončno ločitev zasebnega od podjetniškega premoţenje je torej edina prava rešitev. Zakon o gospodarskih druţbah predstavlja temelj za urejanje pravno organizacijskih oblik, v katerih se lahko opravlja gospodarska (pridobitna) dejavnost. Maja 2006 je začel veljati prenovljen Zakon o gospodarskih druţbah (ZGD-1), ki je z določbami o statusnem preoblikovanju podjetnika v kapitalsko druţbo prinesel velik napredek in korak naprej na področju urejanja in preoblikovanju statusa samostojnega podjetnika. Takšno preoblikovanje je smiselno predvsem za podjetnike posameznike, ki so pri svojem poslovanju prišli do točke, ko jim sedanja organizacijska oblika samostojnega podjetnika v njihovem podjetju in pri doseganju poslovnih ciljev ne ustreza več.

6 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Glavni namen mojega diplomskega dela je pomagati podjetju TOPTAP pri razmisleku, ali naj se preoblikuje v druţno z omejeno odgovornostjo, ali je bolje, da ostane samostojen podjetnik. Podjetje TOPTAP iz Zgornje Loţnice je namreč pri svojem poslovanju prišlo do točke, ko mu obstoječa organizacijska oblika samostojnega podjetnika ne ustreza več. Zato bi radi preučili prednosti in slabosti samostojnega podjetnika glede na druţbo z omejeno odgovornostjo. Pokazati pa ţelimo tudi, kakšne posledice bi prineslo takšno preoblikovanje druţbe. Cilji diplomskega dela so naslednji: opredeliti dve pravno organizacijski obliki: samostojnega podjetnika in druţbe z omejeno odgovornostjo, prikazati prednosti in pomanjkljivosti samostojnega podjetnika in druţbe z omejeno odgovornostjo, preučiti preoblikovanje samostojnega podjetnika in druţbe z omejeno odgovornostjo po ZGD 1, analizirati različne vidike preoblikovanja s.p. v d.o.o. (statusni, davčni, računovodski vidik), preučiti moţne načine preoblikovanja na primeru podjetja TOPTAP, preučiti razloge za in proti preoblikovanju druţbe. Trditve, ki jih bomo skušali dokazati, so: potrebno je poznati razlike med gospodarskima subjektoma: samostojnim podjetnikom in druţbo z omejeno odgovornostjo, potrebno je dobro poznavanje veljavne zakonodaje gospodarskih druţb, pri preoblikovanju samostojnega podjetnika v druţbo z omejeno odgovornostjo je potrebno poleg pravil v ZGD 1 upoštevati tudi določila davčnih predpisov.

7 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Predpostavljam, da se zakonodaja s področja poslovanja gospodarskih druţb v času pisanja diplomske naloge ne bo spremenila. Moja glavna predpostavka je, da se bo omenjeno podjetje preoblikovalo iz s.p. v enoosebno druţbo d.o.o. Raziskava omenjene problematike bo potekala na področju Slovenije. 1.4 Predvidene metode raziskovanja Naša raziskava bo poslovna, saj se bomo osredotočili na posamezno funkcijo podjetja. Obravnavali bomo organizacijski in finančni problem poslovanja. Uporabljali bomo dinamično metodo, kar pomeni, da bomo proučevali nastajanje in širjenje sprememb. V okviru deskriptivnega pristopa bomo uporabili naslednje metode: metoda deskripcije, s pomočjo katere bomo opisovali teorijo in pojme ter ugotovljena dejstva, metoda kompilacije, kjer bomo s povzemanjem stališč drugih avtorjev v zvezi z izbranim raziskovalnim problemom prišli do oblikovanja novih stališč. V okviru analitičnega pristopa: metoda analize (razčlenjevali bomo ugotovitve iz prakse in iz teorije), metoda sinteze (povezovali bomo teoretične poglede in preverjene izide iz prakse v celoto) Pri pisanju diplomske naloge bom uporabil podatke, ki jih bom pridobil znotraj podjetja TOPTAP, z razgovori zaposlenih in z razpoloţljivo dokumentacijo v izbranem podjetju, na njihovi spletni strani ter seveda v strokovni literaturi. Uporabil bom literaturo domačih in tujih avtorjev.

8 2 OPREDELITEV S.P. IN D.O.O. 2.1 Zakonska podlaga Zakon o gospodarskih druţbah (v nadaljevanju ZGD) predstavlja temelj za urejanje pravnoorganizacijskih oblik, v katerem se lahko opravlja gospodarska (pridobitna) dejavnost. Kot gospodarske subjekte označujemo tiste fizične in pravne osebe, ki se trajno izključno in samostojno ukvarjajo s pridobitno gospodarsko dejavnostjo, torej tisto, ki se opravlja na trgu zaradi pridobivanja dobička (Škof idr. 2003, 8). Podjetnik se lahko ukvarja z obrtno dejavnostjo (podjetnik obrtnik). Med obrtnikom in podjetnikom je razlika v tem, da se podjetnik lahko ukvarja z vsemi gospodarskimi dejavnostmi, razen če z zakonom ne določa drugače. Podjetnik obrtnik pa se lahko ukvarja le z dejavnostjo in pod pogoji, ki jih ureja obrtni zakon (UL RS, št.50/94. Obrtni zakon (ObrZ) (1994) opredeljuje obrt kot način izvajanja dejavnosti, določa pogoje za opravljanje obrtne dejavnosti, organiziranje obrtne zbornice, način izobraţevanja v obrti in pogoje za pridobitev obrtnega dovoljenja. V pravnem pomenu ima podjetnik ob svoji firmi kratico s.p. - samostojni podjetnik (Ivanjko in Kocbek 2001, 150). Zakon se je opredelil za naziv podjetnika zaradi obsega dejavnosti, ki jo lahko podjetnik opravlja. Bistveno je, da mora podjetnik opravljati dejavnost trajno, samostojno in s pridobitnim namenom (Ivanjko in Kocbek 2001, 150). Oba statusa, samostojni podjetnik (v nadaljevanju s.p.) in druţba z omejeno odgovornostjo (v nadaljevanju d.o.o.), imata svoje prednosti in slabosti. 2.2 Samostojni podjetnik Samostojni podjetnik posameznik je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost. S.p. ali podjetnik posameznik je edina pravno organizacijska oblika gospodarskega subjekta, ki ni gospodarska druţba. Pri samostojnem podjetniku gre za fizično osebo, ki se ukvarja z gospodarsko dejavnostjo. To pomeni, da je pri nastopanju na trgu izenačena z

9 gospodarskimi druţbami in ima svoje podjetje enako kot gospodarska druţba (Škof idr. 2003, 9). Kot podjetnik se ne šteje oseba, ki za drugo podjetje opravlja določene posle kot prokurist, pooblaščenec ali v kakšni drugi funkciji. Samostojnost opravljanja in organiziranja podjetniške dejavnosti je bistvena za podjetnika. Za podjetnika ne zadošča, da samo sodeluje pri opravljanju dejavnosti, npr. da svetuje nosilcu podjetniške dejavnosti. Podjetnik se mora ukvarjati s pridobitno dejavnostjo kot svojo izključno dejavnostjo. To pa ne pomeni, da pri opravljanju gospodarske dejavnosti ne angaţira tudi druge osebe, npr. člane svoje druţine. Podjetnik ne more opravljati poslov, ki se po zakonu ne štejejo za gospodarske posle (Ivanjko in Kocbek 2001, 150). Po 71. Členu ZGD 1 (2006) za podjetnika smiselno uporabljajo določbe citiranega zakona o: dejavnost (6. člen) firmi (12.-23. člen) sedežu (29. In 30. člen), podružnici (31. člen), prokuri (33.-37. člen), poslovni skrivnosti (39. In 40. člen). Firma podjetnika vsebuje ime in priimek podjetnika, skrajšano oznako, da gre za samostojnega podjetnika (s.p.), oznako dejavnosti in morebitne dodatne sestavine, npr. figurativne elemente. Podjetnik lahko uporablja tudi skrajšano firmo, ki vsebuje vsaj njegovo ime, priimek in oznako s.p., npr. Janez Zaman, s.p. Če podjetnik podjetje proda ali vloţi v druţbo, lahko kupec ali druţba še naprej uporablja v firmi ime in priimek podjetnika le, če ta s tem izrecno soglaša (Puharič 2006, 71).

10 2.2.1 Značilnosti Osnovne značilnosti s.p. so: trajno in samostojno se ukvarja z gospodarsko dejavnostjo, katere namen je pridobivanje dobička, za opravljanje svoje dejavnosti ne potrebuje osnovnega kapitala, za svoje poslovanje jamči z vsem svojim premoţenjem, kar pomeni, da nima ločenega poslovanja in zasebnega premoţenja, lahko je kdorkoli, ki izpolnjuje predpisane pogoje, oseba, ki je kje drugje v delovnem razmerju, študent, upokojenec, opravlja lahko vse dejavnosti, razen tistih, ki so prepovedane z zakoni, in v številu dejavnosti ni omejen; lahko jih opravlja toliko, za kolikor izpolnjuje pogoje, zaposluje lahko neomejeno število delavcev, posluje preko transakcijskih računov pri izbranih poslovnih bankah; pogosto razpolaga z gotovino (nima obveznih pologov na transakcijski račun, dvigi so nedokumentirani), poslovati lahko začne, ko se priglasi pri izpostavitvi Davčne uprave Republike Slovenije ( v nadaljevanju DURS), kjer ima sedeţ obrata (Razpotnik in Verbajs 2004). 2.2.2 Ustanovitev Samostojni podjetnik lahko začne z opravljanjem dejavnosti z vpisom v Poslovni register Republike Slovenije pri pristojni Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve ( v nadaljevanju AJPES). Postopek registracije bodočega samostojnega podjetnika podrobneje določa Pravilnik o načinu in postopku vpisa ter vodenja podatkov o samostojnih podjetnikih posameznikih v Poslovnem registru Slovenije (Uradni list RS, št. 62/2005). Bodoči s.p. vse postopke registracije samostojnega podjetnika lahko opravi sam preko internetnega portala e-vem (e-vem je drţavni portal za poslovne subjekte in samostojne podjetnike). Bodoči s.p. lahko vse postopke registracije samostojnega podjetnika opravi

11 tudi z osebnim obiskom ene izmed javnih vstopnih točk, ki se nahajajo na izpostavah AJPES, upravnih enotah in krajevnih uradih, Javnih agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI), obrtnih zbornicah, Gospodarskih zbornicah in vseh davčnih uradih Republike Slovenije po Sloveniji. Če samostojni podjetnik ne izpolnjuje pogojev za malega samostojnega podjetnika, se mora registrirati na sodišču enako kot gospodarske druţbe in izpolnjevati vse pogoje, zahtevane za druţbe. 2.2.3 Odgovornost Samostojno opravljanje dejavnosti pomeni, da je podjetnik fizična oseba, ki na trgu deluje samostojno z namenom ustvarjati dobiček. To pomeni, da opravlja dejavnost ne le v svojem imenu ampak tudi na svoj račun, torej v svojo korist in ob svojem tveganju. Deluje tako, kot da bi posle sklepal zase. Podjetnik odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoţenjem, kar pomeni, da odgovarja tako s svojim poslovnim kot tudi z zasebnim premoţenjem (7. člen ZGD 1 2006). 2.2.4 Obdavčitev Status samostojnega podjetnika ne pomeni, da je samostojni podjetnik pravna oseba, ki bi bila ločena od fizične. Kljub kraticama s.p. ostaja samostojni podjetnik fizična oseba, zato se za njegovo obdavčitev uporablja Zakon o dohodnini (ZDoh-2) (2006) tako kot za ostale fizične osebe (Mercina 2009). Predmet obdavčitve pri samostojnem podjetniku je dohodek iz dejavnosti. Za dohodek iz dejavnosti se šteje dohodek, doseţen z opravljanjem vsake podjetniške dejavnosti, kmetijske, gozdarske, poklicne ali druge neodvisne samostojne dejavnosti. Bistvena elementa, na katerih temelji opredelitev dohodka iz dejavnosti sta, da se dejavnost opravlja trajno (o opravljanju dejavnosti ne moremo govoriti, če gre za enkraten ali občasen posel) in neodvisno oziroma samostojno (zavezanec opravlja dejavnost na svoj račun, v svojo

12 korist, na svojo odgovornost ter za opravljanje dejavnosti jamči z vsem svojim premoţenjem) (Mercina 2009). Z dnem vpisa v Poslovni register Slovenije podjetnik postane zavezanec za davek od dohodkov iz dejavnosti. Zavezanec za davek od dohodkov iz dejavnosti je fizična oseba, ki opravlja dejavnost in je vpisana v ustrezni register ali drugo predpisano evidenco na območju Republike Slovenije. Zavezanci so torej tudi samostojni podjetniki, ki so vpisani v Poslovni register Slovenije. Davčna osnova za davek od dohodkov iz dejavnosti je dobiček, ki se ugotovi tako, da se od prihodkov, ustvarjenih v koledarskem letu, odštejejo odhodki. Za ugotavljanje ustvarjenih prihodkov in odhodkov se uporabljajo predpisi o obdavčitvi dobička pravnih oseb (49. Člen ZDoh 2 2006). 2.2.5 Prenehanje Ko pri s.p. govorimo o prenehanju, ne moremo govoriti o prenehanju podjetnika, saj je podjetnik fizična oseba, le ta pa preneha samo v primeru smrti. Iz tega razloga je pri s.p. primerneje govoriti o prenehanju opravljanja dejavnosti podjetnika, o čemer govori 75. člen ZGD 1 (2006). Prenehanje poslovanja mora podjetnik priglasiti s pisno vlogo za izbris iz vpisnika podjetnikov najkasneje petnajst dni pred datumom, s katerim njegovo poslovanje preneha. Po 76. členu ZGD (2005) mora podjetnik najmanj tri mesece pred priglasitvijo prenehanja poslovanja objaviti na primeren način (objava preko sredstev javnega obveščanja, v poslovnih prostorih s pismi upnikom), da bo prenehal s poslovanjem. Pred prijavo prenehanja poslovanja mora podjetnik razrešiti vsa vprašanja z dolţniki in delavci, saj se za razliko od gospodarskih druţb ne izpelje postopek likvidacije. AJPES po uradni dolţnosti izbriše podjetnika iz Poslovnega registra Slovenije, če se podjetnik statusno preoblikuje v kapitalsko druţbo, če podjetnik v dveh zaporednih

13 poslovnih letih ne predloţi letnega poročila, in na podlagi obvestila pristojnega organa, da je s pravnomočnim aktom: ugotovil smrt podjetnika, če podjetnikov dedič v treh mesecih po pravnomočnosti sklepa o dedovanju ne obvesti AJPES, da ne bo nadaljeval zapustnikovega podjetja, odločil o stečaju podjetnika, izgnal podjetnika iz Republike Slovenije, prepovedal podjetniku opravljanje dejavnosti, ker je ugotovil, da podjetnik ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dejavnosti ali da dejavnost ne opravlja, ali ugotovil, da je podjetnik dal neresnično izjavo iz osme alineje drugega odstavka prejšnjega člena (izjavo podjetnika, da nima neporavnanih dospelih obveznosti iz njegovih prejšnjih poslovanj). Način in postopek prenehanja dejavnosti podjetnika predpiše minister, pristojen za gospodarstvo. Določbe o prenehanju opravljanja dejavnosti pa se smiselno uporabljajo tudi, če podjetnik namerava svoje podjetje prodati ali ga vloţiti v neko gospodarsko druţbo (75. Člen ZGD 1 2006). Prenehanje samostojnega podjetnika je lahko prostovoljno ali neprostovoljno. V primeru prostovoljnega prenehanja je podjetnik posameznik dolţan o svoji odločitvi obvestiti Davčno upravo Republike Slovenije (t.i. priglasitev prenehanja poslovanja). Zakon o gospodarskih druţbah pa zaradi varstva upnikov, poslovnih partnerjev in potrošnikov določa še, da je samostojni podjetnik dolţan vsaj tri mesece pred priglasitvijo prenehanja, na primeren način objaviti svojo namero in dan prenehanja poslovanja. Enake dolţnosti veţejo tudi s.p., ki namerava svoje dejavnosti prodati ali pa vloţiti v druţbo. Neprostovoljno pa s.p. preneha opravljati dejavnost v primeru: Stečaja: v tem primeru oseba preneha kot s.p., vendar situacija ni enaka kot pri pravnih osebah, kjer se stečaj zaključi z izbrisom pravne osebe iz registra in če dolgovi niso poplačani, potem izgubijo upniki. S.p. je fizična oseba on odgovarja za svoje dolgove tudi po zaključku stečajnega postopka. Vendar morajo upniki preko izvršilnega postopka skušati doseči poplačilo svojih terjatev. Ta fizična oseba pa ne

14 more začeti opravljati nove gospodarske dejavnosti (s.p.), dokler ni poplačala vseh obveznosti; Smrt podjetnika: če podjetnik umre, dediči sicer lahko nadaljujejo dejavnosti, vendar če se odločijo, da ne bodo, potem so dolţni DURS u sporočiti prenehanje opravljanja dejavnosti; Neizpolnjevanja pogojev: če pristojni organ (npr. inšpekcijski organi, obrtna zbornica) ugotovijo, da podjetnik ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje dejavnosti in s.p. tega stanja ne odpravi, potem so ti organi dolţni sporočiti DURS u svoje ugotovitve; Sodna prepoved opravljanja določene dejavnosti: če se podjetniku prepove opravljati določeno dejavnost. V tem primeru sodišče, ki je odločilo o prepovedi, sporoči to dejstvo DURS u (Kukec in Meţnar 2004, 170 171). 2.3 Družba z omejeno odgovornostjo Gospodarske druţbe delimo na kapitalske in osebne. Bistvena razlika med enimi in drugimi je v odgovornosti druţabnikov za obveznosti druţbe. Pri kapitalskih druţbah odgovarja druţba za svoje obveznosti z vsem svojim premoţenjem, druţbeniki pa za obveznosti druţbe ne odgovarjajo. Pri osebnih druţbah druţbeniki za obveznosti druţbe odgovarjajo z vsem svojim premoţenjem. Oblike gospodarskih druţb (Kukec 2005, 164): Osebne druţbe: o Druţba z neomejeno odgovornostjo ali krajše d.n.o., o Komanditna druţba ali krajše k.d., o Tiha druţba ali krajše t.d. Kapitalska druţba: o Druţba z omejeno odgovornostjo ali krajše d.o.o., o Delniška druţba ali krajše d.d., o Komanditna delniška druţba ali k.d.d.

15 Izmed vseh gospodarskih druţb je v praksi najbolj razširjena druţba z omejeno odgovornostjo. Druţba z omejeno odgovornostjo je druţba, katere osnovni kapital sestavljajo osnovni vloţki druţabnikov. Vrednost njihovih osnovnih vloţkov je lahko različna. Druţbo z omejeno odgovornostjo lahko ustanovi ena ali več fizičnih oziroma pravnih oseb, ki postanejo z ustanovitvijo druţbe njeni druţabniki. Druţba ima lahko največ 50 druţabnikov ( Puharič 2006,89). Druţbeniki ne odgovarjajo za obveznosti druţbe z omejeno odgovornostjo (407. člen ZGD) (Šinkovec 1995,17). 2.3.1 Značilnosti Druţbo z omejeno odgovornostjo lahko ustanovita dva ali več druţbenikov, lahko pa tudi en sam. za njeno ustanovitev je treba zagotoviti osnovni kapital, ki mora znašati najmanj 7.500 evrov. Druţbeniki s svojim osebnim premoţenjem ne odgovarjajo za obveznosti druţbe, razen v primeru, ko ne spoštujejo določb Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) (2007). D.o.o. obvezno posluje preko transakcijskega računa, kar tudi pomeni, da mora obvezno polagati gotovino na svoj transakcijski račun, dvigi gotovine pa so pri tem dokumentirani. Druţba z omejeno odgovornostjo ima lahko največ 50 druţbenikov, le izjemoma lahko minister, pristojen za gospodarstvo, dovoli večje število le teh. 2.3.2 Ustanovitev Druţbo z omejeno odgovornostjo lahko ustanovi ena ali več fizičnih ali pravnih oseb, ki z njeno ustanovitvijo pridobijo status druţbenika. Lahko pa se ustanovi tudi enoosebna druţba, torej druţba s samo enim ustanoviteljem (Puharič 2006, 90).

16 Osnovni kapital druţbe z omejeno odgovornostjo mora znašati vsaj 7.500 evrov, vsak osnovni vloţek druţabnika pa najmanj 50 evrov. Osnovni vloţek je lahko zagotovljen v denarju ali kot stvarni vloţek ali stvarni prevzem (Puharič 2006,90). Druţba z omejeno odgovornostjo se ustanovi s pogodbo, ki se lahko sklene v obliki notarskega zapisa ali na posebnem vzorcu, v običajni ali elektronski obliki. Druţbeno pogodbo morajo podpisati vsi njeni druţbeniki (Puharič 2006,91). Tiste d.o.o., ki opravljajo obrtne dejavnosti, so dolţne pridobiti obrtno dovoljenje; tiste d.o.o., ki opravljajo obrti podobno dejavnost kot glavno dejavnost, pa pridobijo sklep o vpisu obrti podobne dejavnosti v obrtni register. Vpis d.o.o. v sodni register ima konstitutivno pravno naravo, saj druţba pridobi status pravne osebe šele z vpisom v register. Po 478. členu ZGD 1 poslovodja prijavi d.o.o. za vpis v register pri registrskem organu ali na točki VEM, ki prijavo posreduje krajevno pristojnemu registrskemu sodišču. Prijavi d.o.o. za vpis v sodni register mora njen poslovodja predloţiti: izvirnik ali overjen prepis pogodbe, seznam druţbenikov in navedba vloţkov, ki so jih prevzeli, poročilo o stvarnih vloţkih, potrdilo banke o depozitih denarnih sredstev z izjavo banke, da lahko druţba s sredstvi prosto razpolaga; za resničnost izjave je banka druţbi odgovorna, in poročilo pooblaščenega revizorja o vrednosti stvarnih vloţkov iz 4. odstavka 476. člena ZGD-1 (Puharič 2006,93). Zakon o gospodarskih druţbah v 409. členu navaja sestavine druţbene pogodbe. Deli jih v dve skupini na obvezne in neobvezne (Kukec 2005,198). Obvezne sestavine druţbene pogodbe so: navedba imena, prebivališča oziroma firme in sedeţa vsakega druţabnika; firma, sedeţ in dejavnost druţbe;

17 navedba zneska osnovnega kapitala in vsakega osnovnega vloţka posebej ter navedba druţbenika za vsak osnovni vloţek. Neobvezne sestavine druţbene pogodbe pa so: čas delovanja druţbe, če je druţba ustanovljena za določen čas; morebitne druge obveznosti (poleg plačila osnovnega vloţka), ki jih imajo druţbeniki do druţbe; poročilo o stvarnih vloţkih; določila o upravljanju z d.o.o. 2.3.3 Odgovornost Druţbeniki d.o.o. ne odgovarjajo z vsem svojim premoţenjem, ampak samo s kapitalskim deleţem v druţbi oziroma sredstvi, ki os jih kot osnovni vloţek prenesli na druţbo. To pomeni, da druţbeniki lahko za razliko od s.p. ločijo sredstva gospodinjstva od sredstev druţbe in tako zaščitijo osebno premoţenje v primeru, da druţba zaide v teţave (Perme 2008, 43). Izjemo glede druţbenikove odgovornosti za obveznosti druţbe pa predstavlja spregled pravne osebnosti. Ta v osnovi odpravlja negativne posledice načela, da kapitalska druţba sama odgovarja za obveznosti z vsem svojim premoţenjem, in načela izključenosti druţabnikov iz sistema odgovornosti za obveznost druţb (Ivanjko in Kocbek 2001, 94). Med obveznosti druţbenikov d.o.o. uvrščamo predvsem dve obveznosti: plačilo osnovnega vloţka in ohranjanje višine osnovnega kapitala d.o.o. Druţbenik mora vplačati osnovni vloţek v celoti in tudi pravočasno. Od zamudi mora plačati zamudne obresti. Plačilo osnovnega vloţka in obresti ter morebitno odškodnino uveljavlja po vpisu d.o.o. v sodni register njen poslovodja v imenu in za račun druţbe (Puharič 2006, 95).

18 Druţbenik d.o.o. ima tudi obveznost ohranjanja osnovnega kapitala zaradi varstva sposobnosti poslovanja d.o.o. in varstva upnikov. Obveznost plačila osnovnega vloţka in obveznost ohranjanja kapitala sta hkrati obveznosti, prva enkratna, druga pa stalna in povezana s stalnostjo statusa druţbenika (Puharič 2006, 95). 2.3.4 Obdavčitev Predmet obdavčitve je dohodek pravne osebe. Obdavči se davčno osnovo, ki se izračuna kot razlika med prihodki in odhodki (dobiček), pri čemer se upošteva le davčno priznane (pravilno dokumentirane in skladne z davčno zakonodajo) prihodke in odhodke. Dobiček se obdavči v skladu z določbami Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb. Na tem mestu je treba poudariti, da davčno osnovo dodatno zniţajo morebitne davčne olajšave in davčno načrtovanje (znotraj ali zunaj meja ) (JK Grup / JK Skupina 2008). 2.3.5 Prenehanje Pri d.o.o. poznamo dve obliki prenehanja druţbe: redno prenehanje in prenehanje po skrajšanem postopku. Pri rednem prenehanju mora skupščina ali sodišče najprej sprejeti sklep o prenehanju druţbe oziroma sklep o likvidaciji druţbe, ki ga pošlje sodišče zaradi vpisa začetka likvidacije v register. Likvidacijo opravi en ali več likvidacijskih upraviteljev, ki so lahko člani uprave, iz utemeljenih razlogov pa je lahko imenovanje prepuščeno sodišču. ZGD 1 (2006) v členih 425 429 ureja tudi prenehanje druţbe po skrajšanem postopku. Druţba lahko preneha po skrajšanem postopku brez likvidacije, če vsi druţbeniki predlagajo registrskem organu izbris druţbe iz registra brez likvidacije, in predlogu priloţijo sklep o prenehanju po skrajšanem postopku ter notarsko overjeno izjavo vseh druţabnikov, da so poplačane vse obveznosti druţbe, da so urejena vsa razmerja z delavci in da prevzamejo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti druţbe (za obveznost odgovarjajo druţbeniki solidarno z vsem svojim premoţenjem).

19 521. člen ZGD 1 (2006) določa sedem razlogov, zaradi katerih d.o.o. preneha (Puharič 2006, 169): če preteče čas, za katerega je d.o.o. ustanovljena; če tako sklenejo druţabniki z vsaj tričetrtinsko večino glasov vseh druţabnikov; v druţbeni pogodbi je lahko stroţje določilo z višjo večino, npr. 85%, itd.; če sodišče ugotovi ničnost vpisa d.o.o.; s stečajem d.o.o.; s sodno odločbo v skladu z drugim odstavkom 521. člena *; z zdruţitvijo d.o.o. s kakšno drugo gospodarsko druţbo; če se osnovni kapital d.o.o. zniţa pod zakonsko določen znesek, torej 7.500 evrov. * 521. člen: vsak druţabnik, čigar poslovni deleţ znaša najmanj desetino kapitala, lahko s toţbo zahteva, da sodišče odloči o prenehanju druţbe, če meni, da ni mogoče v zadostni meri doseči ciljev druţbe ali da obstajajo kakšni drugi utemeljeni razlogi za prenehanje druţbe. 2.4 Sklepne ugotovitve V tem poglavju sta podrobneje opisana samostojni podjetnik (s.p.) in druţba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.). Predstavljene so njune značilnosti, postopki ustanovitve, odgovornosti, obdavčitev in prenehanje tako samostojnega podjetnika kor druţbe z omejeno odgovornostjo. O vsem opisanem lahko podam mnenje, da se s.p. in d.o.o. med seboj razlikujeta v vseh vidikih, ki sem jih predstavil v tem poglavju. Razlikovanje teh pojmov bo potrebna tudi v 5. poglavju moje diplomske naloge, saj bom le tako lahko pomagal podjetju TOPTAP pri odločitvi o preoblikovanju s.p. v d.o.o.

20 Glavne razlike med s.p. in d.o.o. so predstavljene v tabeli : Tabela 1: Glavne razlike med s.p. in d.o.o.

21 3 PREDNOSTI IN SLABOSTI S.P. GLEDE NA D.O.O. 3.1 Osnovno Izvajanje podjetniškega delovanja je povezano s pravno obliko organiziranega opravljanja gospodarske dejavnosti. Ena od značilnosti organiziranega opravljanja gospodarske dejavnosti je, da je odločanje o obliki njenega izvajanja večinoma v pristojnosti tistih, ki za to kaţejo ekonomski interes. V pravu druţb in zasebnem pravu velja načelo svobodnega podjetniškega odločanja ali zasebne avtonomije. Ta udeleţencem gospodarskega procesa omogoča, da pri vstopanju vanj svobodno izbirajo pravnoorganizacijsko obliko, za katero ugotovijo, da bo najustreznejša za uresničevanje njihovega podjetniškega interesa. Načelo svobode podjetniškega odločanja se kaţe v pravici do svobodne izbire ene izmed z zakonom predvidenih in pravno urejenih pravnoorganizacijskih oblik za opravljanje gospodarske dejavnosti. Te pravnoorganizacijske oblike označujemo s terminom nosilcev oziroma nosilci podjema. Pravno se to načelo uresničuje tako, da zakonodaja tuja in po zgledu nanjo tudi naša razmeroma natančno predpisuje pravila in pogoje za ustanavljanje posameznih pravnoorganizacijskih oblik (Prelič 2005,31). Dobro je vedeti, da gospodarska druţba in s.p. nista enoznačna pojma. Pri s.p. gre za fizično osebo, ki na trgu opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost, medtem ko je gospodarska druţba pravna oseba, ki samostojno opravlja pridobitno dejavnost. Navedeno pomeni, imajo druţbe svojo pravno osebo (subjektivno), in so kot take nosilke pravic in obveznosti. S.p. svoje pravne osebnosti nima, ampak gre za pravno osebnost fizične osebe. Ravno zato je potrebno v pravnem prometu uporabljati ime in priimek osebe, ki se z dejavnostjo ukvarja (Kukec 2005,164). 3.2 Prednosti in slabosti s.p. Strokovna literatura navaja prednosti in slabosti posamezne pravnoorganizacijske oblike. Tako so na primer prednosti samostojnega podjetnika (Fay 1998, Taylor 2008): preprosta ustanovitev in poslovanje, za ustanovitev ni potreben ustanovitveni kapital,

22 pri nizki davčni osnovi v niţji obdavčitvi v primerjavi z druţbo z omejeno odgovornostjo, enostavno prenehanje opravljanja dejavnosti, preprosto razpolaganje s finančnimi sredstvi. Slabosti samostojnega podjetnika pa so (Fay 1998, Taylor 2008): jamčenje z vsem svojim premoţenjem; s premoţenjem podjetja in z osebnim premoţenjem, z rastjo podjetja raste tudi finančno tveganje in podjetnik tvega vse svoje premoţenje, majhna moţnost dodatnega financiranja za rast podjetja, po navadi ne obstaja dolgo, moţne teţave pri spremembi lastništva. 3.3 Prednosti in slabosti d.o.o. Prednosti druţbe z omejeno odgovornostjo so (Stamenkovic 2005, Taylor 2008): lastnik za obveznosti druţbe ne odgovarja, temveč za svoje obveznosti odgovarja druţba kot pravna oseba, laţja pridobitev finančnih virov, kot so posojila, okolje jemlje d.o.o. kot bolj stabilno podjetje. Slabosti druţbe z omejeno odgovornostjo pa so (Stamenkovic 2005, Taylor 2008): za ustanovitev je potreben ustanovitveni kapital, dvojno obdavčenje druţba je obdavčena z davkom od dohodka pravnih oseb, lastnik, ki si izplača dobiček, pa še z davkom na izplačan dobiček, finančna sredstva lastnika in druţbe so ločena, torej lastnik ne more preprosto razpolagati z denarjem druţbe v osebne namene, dokler si ne izplača dobička, veliki in srednji d.o.o. so zavezani k reviziji, kompleksnejša in draţja ustanovitev v primerjavi s samostojnim podjetnikom.

23 Tabela 2: Prednosti in slabosti s.p. pred d.o.o. 3.4 Sklepne ugotovitve V tretjem poglavju smo prestavili prednosti in slabosti s.p. glede na d.o.o. Na podlagi te analize, se bo nekoliko laţje odločiti, če bi se podjetje ki deluje kot samostojni podjetnik preoblikovalo v druţbo z omejeno odgovornosti, ali bi raje ostalo v svoji dosedanji obliki. Prav tako bomo to poglavje potrebovali tudi v 5 poglavju, kjer se bomo ukvarjali z razlogi za preoblikovanje podjetja TOPTAP.

24 4 PREOBLIKOVANJE S.P. V D.O.O. ZGD do sprejetja ZGD 1 v letu 2006 ni posebej urejeval postopka preoblikovanja samostojnega podjetnika v kapitalsko druţbo, kot posebne institucije statusnega preoblikovanja, vendar pa je bilo mogoče z uporabo splošnih pravil ZGD doseči spremembo organiziranosti dejavnosti samostojnega podjetnika tako, da je lahko nadaljeval z dejavnostjo kapitalskih druţb, npr. v d.o.o. Samostojni podjetnik je lastnik premoţenja, ki ga je organiziral v svojem podjetju. Pri preoblikovanju pa z vnosom podjetja v d.o.o. postane lastnik premoţenja d.o.o. kot pravna oseba, samostojni podjetnik pa kot fizična oseba pridobi korporacijske pravice, kot druţbenik v d.o.o., ne postane pa lastnik d.o.o. druţbe, ker nihče ne more biti lastnik pravne osebe. 4.1 Razlogi za preoblikovanje Za preoblikovanje samostojnega podjetnika v gospodarsko druţbo je lahko več razlogov. Med najpogostejšimi so (Valič 2003,42): davčni, ţelja po ločitvi osebnega premoţenja od premoţenja podjetja, dejstvo, da samostojni podjetnik jamči za obveznosti z vsem, tudi s svojim osebnim premoţenjem, potrebe poslovnega procesa in drugi. Najpogostejši vzrok za spremembo je, ko povprečna stopnja obdavčitve presega 25%, s čimer je tudi višja kot pri d.o.o., kjer je proporcionalno vedno 25%. Pomemben dejavnik, da podjetnik raje vztraja kot pri s.p. pri višji stopnji je, da lahko s.p. prosto razpolaga z denarnimi sredstvi, d.o.o. pa tega ne more (Macarol 2002,17). Pri d.o.o. se da tudi veliko laţe rešiti oziroma razmejiti premoţenje zakoncev. Pri s.p. se na primer poslovni objekt na skupnem zemljišču ne šteje za predmet investicijske olajšave,

25 drugemu partnerju pa se zaradi tega obračuna dohodnina, ker je pridobil premoţenjsko korist (Macarol 2002,17). Razlog za poslovanje kot d.o.o. je tudi ta, da lastnik d.o.o. jamči le s premoţenjem druţbe, medtem ko samostojni podjetnik z vsem svojim premoţenjem. 4.2 Statusni vidik preoblikovanja V statusnem smislu je preoblikovanje postopek, v katerem se samostojni podjetnik kot gospodarski subjekt preoblikujeta v gospodarsko druţbo. To pomeni, da samostojni podjetnik kot ustanovitelj kapitalske druţbe ali osebne druţbe najprej opravlja gospodarsko dejavnost s podjetjem (z istimi sredstvi in delavci), ki ga vnese v določeno pravno organizacijsko obliko druţbe (Valič 2003,42). Pri preoblikovanju gre za preurejanje obstoječih oblik izvajanja gospodarske dejavnosti, pri čemer se preoblikovanje usmerja na novo organiziranost podjetniške dejavnosti in se posledično spreminja tudi poloţaj nosilca te dejavnosti. Podjetniško prestrukturiranje podjetnika v postopku preoblikovanja ima za posledico, da podjetnik stopi v vlogo druţbenika ali delničarja, njegovo podjetje pa postane druţba, bodisi da je na novoustanovljena ali pa, da je podjetje pripojeno ţe obstoječi druţbi. Statusno preoblikovanje samostojnega podjetnika se nanaša na preoblikovanje organiziranosti oblike imetnika podjetja: njegovo podjetje preide iz pravno lastniške sfere samostojnega podjetnika v pravno organizacijsko sfero pravne osebe, to je gospodarske druţbe (PCMG 2006). Če se samostojni podjetnik preoblikuje v druţbo z omejeno odgovornostjo, stopi druţba z omejeno odgovornostjo v pravna razmerja samostojnega podjetnika, s tem, da samostojni podjetnik odgovarja z vsem svojim premoţenjem za tiste obveznosti, ki so nastale do trenutka preoblikovanja v druţbo z omejeno odgovornostjo. Od tega trenutka je novoustanovljena druţba nosilec pravic, obveznosti in odgovornosti za nova pravna razmerja in tudi zaradi prevzema podjetniškega premoţenja samostojnega podjetnika

26 odgovarja skupaj z njim kot fizično osebo za njegova prejšnja pravna razmerja (Valič 2003,42). Podjetnik se lahko skladno z določbami ZGD-1 (7. Poglavje, 1. odstavek, 667. člen)odloči, da se bo statusno preoblikoval, kar lahko naredi na dva načina, in sicer tako da (Drobeţ Tomšič, 2006): prenese podjetje na novo kapitalsko druţbo, ki se ustanovi zaradi prenosa podjetnikovega podjetja; prenese podjetje na prevzemno kapitalsko druţbo, ki je bila ustanovljena ţe prej. 4.2.1 Formalno in prenosno preoblikovanje podjetnika posameznika Na področju postopkov za preoblikovanje gospodarskih subjektov poznamo redno (oblikovno ali formalno) in prenosno (materialno) preoblikovanje. Pri rednem statusnem preoblikovanju gre za ohranitev pravne identitete subjekta s tem, da se spremeni le njegova pravno organizacijska oblika. Pri materialnem statusnem preoblikovanju pa gre za prestrukturiranje gospodarskih dejavnosti s tem, da se podjetje prenese na drugega nosilca dejavnosti praviloma po postopku ustanovitve nove oblike druţbe v katero vloţi ţe delujoče podjetje (Škof in drugi 2006). Pri samostojnem podjetniku ZGD 1 ureja le materialno pravno statusno preoblikovanje. Glede na to, da se ta neposredno ne more preoblikovati v druţbo z omejeno odgovornostjo, se po postopku prenosnega preoblikovanja preoblikuje tako, da ustanovi novo kapitalsko druţbo, v praksi je to druţba z omejeno odgovornostjo, v katero kot osnovni vloţek vnese svoje podjetje z vsem svojim premoţenjem, znanjem, kartoteko poslovnih partnerjev, know kow in se opravi tudi»prenos delavcev«v skladu z delovno zakonodajo (Škof in drugi 2006). Druga oblika preoblikovanja samostojnega podjetnika je, da vloţi svoje podjetje v ţe obstoječo druţbo z omejeno odgovornostjo na podlagi pogodbe o prenosu podjetja, ki se sklene med podjetnikom posameznikom in poslovodstvom prevzemne druţbe.

27 4.2.1.1 Postopek preoblikovanja s prenosom podjetja na novoustanovljeno družbo Podjetnik se preoblikuje tako, da svoje podjetje vloţi v kapitalsko druţbo. Pri tem ravna po postopku, ki ga ZGD 1 predpisuje za prenehanje oz. za spremembo poslovanja oz. opravljanja dejavnosti (75. člen ZGD 1). Kljub temu, da pri preoblikovanju podjetnika v druţbo ne gre za prenehanje opravljanja dejavnosti, pa zakon izrecno določa, da se določila o prenehanju opravljanja dejavnosti smiselno uporabljajo tudi za podjetnika, ki namerava podjetje prodati ali ga vloţiti v druţbo (5. odstavek 75. člena ZGD 1). Vsako spremembo podjetnik prijavi pri AJPES, v kraju, kjer je vpisan v Poslovni register Slovenije. O spremembi preoblikovanja podjetnika iz s.p. v d.o.o. mora obvezno obvestiti vse svoje poslovne partnerje in sicer vsaj tri mesece pred spremembo. Tako je potrebno pisno obvestiti vse upnike, da preneha poslovati kot samostojni podjetni in da se preoblikuje v druţbo z omejeno odgovornostjo ter da se lahko vse sedanje obveznosti prenesejo v na novoustanovljeno druţbo. Pred časom je veljalo da je bilo potrebno pred zaprtjem s.p.-ja poravnati vse davke in obveznosti do dobavitelja in kupcev. To je včasih predstavljalo problem likvidnosti. Sedaj se vse terjatve in obveznosti prenesejo na novoustanovljeno druţbo. Poslovanje poteka nemoteno naprej. Vse terjatve in obveznosti potekajo po ustaljeni poti. Poslovne partnerje, posebno upnike, se o nameri preoblikovanja navadno obvesti pisno, najbolje vsakega posebej. Širši krog javnosti pa se obvesti v sredstvih javnega obveščanja ter z obvestilom v poslovnih prostorih. Pri tem mora sporočiti točen datum prenehanja poslovanja kot samostojni podjetnik in datum, ko bo začel poslovati v novi organizacijski obliki. Tudi nove poslovne partnerje je potrebno opozoriti in obvestiti o novem preoblikovanju, da bi ne prihajalo do raznih nesoglasij. Tudi AJPES-u lahko priglasi podjetnik prenehanje poslovanja po preteku vsaj treh mesecev po objavi svoje namere. Pri AJPES-u se opravi priglasitev tako, da se izpolni ustrezen obrazec o prenehanju poslovanja. Predloţiti je potrebno sklep o preoblikovanju ter podatke o vpisu novoustanovljene druţbe v sodni register. Vpis v sodni register dokazuje s predloţitvijo izpiska iz sodnega registra. AJPES-u je potrebno predloţiti tudi dokazila o obveščanju poslovnih partnerjev. Če bi AJPES ugotovil, da objava ni bila ustrezno opravljena, bi lahko

28 zavrnil podjetnikovo priglasitev prenehanja oziroma preoblikovanja, kar bi imelo za posledico, da bi bil samostojni podjetnik tudi po poteku trimesečnega roka po pravilni objavi še zmeraj registriran kot samostojni podjetnik. To dejstvo ne bi vplivalo bistveno na opravljanje dejavnosti novoustanovljene in v sodni register vpisane druţbe z omejeno odgovornostjo, lahko pa ima posledice na področju plačila davčnih obveznosti in zagotavljanja socialne varnosti zaposlenih delavcev. Univerzalno pravno nasledstvo (prevzem vseh sredstev in obveznosti do njihovih virov) (Drobeţ Tomšič, 2006) S prenosom podjetja preidejo na novo kapitalsko druţbo podjetje podjetnika ter pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem. Podjetniku zaradi preoblikovanja ni potrebno poravnati vseh obveznosti in izterjati vseh terjatev, saj preidejo na druţbo vsa sredstva in obveznosti, ki jih ima podjetnik v svoji bilanci ob preoblikovanju. Druţba kot univerzalni pravni naslednik vstopi tudi v vsa pravna razmerja, ki so povezana s prenesenim podjetjem podjetnika. Takšna pogodba omogoča, da ni potrebno spreminjati pogodb o zaposlitvi, pogodb o sodelovanju s poslovnimi parterji,saj druţba prevzame vsa pogodbena razmerja, ki jih je sklenil podjetnik. Sklep o prenosu podjetja (glej prilogo 1) ZGD 1 izrecno ureja pogoje za prenos podjetja na novoustanovljeno kapitalsko druţbo v določbah 668. člena. Pri tem se smiselno uporabljajo določila ZGD 1, ki se nanašajo na prenosne oblike preoblikovanja gospodarskih druţb. Osnova za preoblikovanje je sklep samostojnega podjetnika o prenosu podjetja, ki ga v pisni obliki sprejme sam podjetnik. V sklepu o prenosu podjetja se navedejo osnovni podatki o samostojnem podjetniku: o njegovem sedeţu, dejavnosti, podjetju, vrednosti premoţenja in sklep o prenosu podjetja kot osnovega kapitala v druţbo z omejeno odgovornostjo, ki jo samostojni podjetnik sam, ali z drugimi ustanovi v skaldu z določbamu ZGD, ki se nanašajo na ustanovitev druţbe z omejeno odgovornostjo. Pri navajanju vrednosti in opisu podjetja se je mogoče sklicevati na listine, kot so letna bilansca, vmesna bilanca stanja, ali ustrezen računovodski izkaz, če

29 je na podlagi njihove vsebine mogoče določiti vrednost podjeja, ki je predmet prenosa. Predloţene listine na dan prijave za vpis prenosa podjetja v register ne smejo biti starejšne od treh mesecev (tretja alineja drzgega odstavka 668. člena ZGD 1). V sklepu mora biti izrecno zapisana izjava, da podjetnik prenaša svoje podjetje v novoustanovljeno druţbi kot osnovni vloţek v osnovni kapital. Sklepu o prenosu mora biti priloţen akt o ustanovitvi druţbe, z navedbo, da je druţba ustanovljena s prenosom podjetja samostojnga podjetnika. Vsebina akta o ustanovitvi je enaka kot pri ustanovitvi d.d. ali d.o.o. Ustanovitev nove kapitalske druţbe mora pregledati ustanovitveni revizor. Za ustanovitveno revizijo se smiselno uporabljajo določbe ZGD 1 o ustanovitveni reviziji delniške druţbe, pri čemer ustanovitveno poročilo o poteku ustanovitve ni potrebno. Če vrednost prenesenga podjetja ni večja od vrednosti 100.000 evrov, ustanovitvena revizija za druţbo z omejeno ni potrebna. Z vpisom sklepa o prenosu podjetja v sodni register tako nastanejo naslednje pravne posledice: Ustanovljena je nova kapitalska druţba. Podjetje podjetnika preide na novo kapitalsko druţbo. Podjetnik postane imetnik deleţa v novi kapitalski druţbi. Vpiše se podjetnikovo prenehanje opravljanja dejavnosti. Če pa se samostojni podjetnik preoblikuje v kapitalsko druţbo skupaj z drugimi druţbeniki ali delničarji, mora skleniti druţbeno pogodbo druţbe z omejeno odgovornostjo oziroma sprejeti statut delniške druţbe. Registracija prenosa podjetja Podjetnik posameznik mora vloţiti prijavo za vpis prenosa podjetja pri registrskem organu (registrsko sodišče). Predlogu za vpis prenosa podjetja je treba priloţiti:

30 sklep o prenosu podjetja in listine, ki jih je treba predloţiti ob vpisu ustanovitve nove druţbe v register. Registrski organ hkrati vpiše prenos podjetja in ustanovitev nove druţbe v sodni register. Pri vpisu nove druţbe v sodni register bo sodišče vpisalo, da je druţba nastala s prenosom podjetja podjetnika. Z vpisom prenosa v sodni register podjetnik preneha opravljati dejavnost, podjetje podjetnika v skladu s sklepom o prenosu podjetja preide na novo druţbo, podjetnik pa postane imetnik deleţev nove druţbe. Registrsko sodišče mora o vpisu prenosa podjetja obvestiti AJPES, da opravi izbris podjetnika iz Poslovnega registra Slovenije. Odgovornost za obveznosti, nastale pri podjetniku, pred preoblikovanjem (Drobeţ Tomšič 2006). Če druţba ne izpolni obveznosti, ki so nastale podjetniku v zvezi z njegovim podjetjem pred vpisom prenosa podjetja v register, odgovarja zanje podjetnik z vsem svojim premoţenjem. Tovrstne terjatve do podjetnika zastarajo načeloma v petih letih po prenehanju podjetnika. Za takšne obveznosti odgovarja fizična oseba. Slednja določba je vključena v zakon z namenom, da omogoča varovanje upnikov, ki so sklenili posle s podjetnikom ( ki je kot nosilec samostojne podjetniške aktivnosti odgovarjal za obveznosti z vsem svojim premoţenjem), še neko določeno obdobje, čeprav podjetnik s preoblikovanjem v kapitalsko druţbo preneha poslovati. 4.2.1.2 Preoblikovanje s prenosom podjetja na prevzemno kapitalsko družbo Razen preoblikovanja samostojnega podjetnika s prenosom podjetja na novoustanovljeno druţbo, je mogoče preoblikovati tudi s prenosom podjetja podjetnika na ţe obstoječo prevzemno druţbo.

31 V osnovi gre za podoben postopek preoblikovanja podjetnika posameznika kot v prenosu podjetja na novoustanovljeno druţbo s tem, da pri tej obliki preoblikovanja ni treba ustanavljati druţbe. Tudi pri prenosu podjetnikovega podjetja na prevzemno druţbo, gre za postopek, v katerem preneha status samostojnega podjetnika in se nadaljuje njegova gospodarska dejavnost s podjetjem, ki se prenese na ţe delujočo druţbo (prevzemna druţba). Če gre za enako dejavnost, v tem primeru ni potrebno pri prevzemu druţbi spreminjati registracijske dejavnosti. Če pa se z vnosom podjetja samostojnega podjetnika razširja, ali pa spreminja dejavnost prevzemne druţbe, je potrebno tudi spremembe opraviti v sodnem registru, ki se nanašajo na dejavnost prevzemne druţbe. ZGD 1 ne ureja podrobneje prenos podjetja na prevzemno kapitalsko druţbo, temveč se sklicuje na določila, ki se nanašajo na prenos podjetja na novoustanovljeno kapitalsko druţbo in na smiselno uporabo določil ZGD 1, ki se nanašajo na pogodbo o pripojitvi. Tako kot je pri prenosu podjetja na novoustanovljeno kapitalsko druţbo bistven sklep o prenosu podjetja z ţe opisano vsebino, tako je pri prenosu podjetja na prevzemno kapitalsko druţbo pomembna pogodba o prenosu podjetja, ki jo skleneta podjetnik posameznik in poslovodstvo prevzemne druţbe v obliki notarskega zapisa. Vsebina te pogodbe bo prenos podjetja na drugo kapitalsko druţbo, s tem, da bosta v tej pogodbi opredeljeni pogodbeni stranki (podjetnik posameznik in prevzemna druţba) ter izrecno sklenjen dogovor, na podlagi katerega se podjetnik posameznik zaveţe prenesti podjetje na prevzemno druţbo, ki pa se zaveţe sprejeti podjetje samostojnega podjetnika kot stvarni vloţek v njen osnovni kapital in priznati podjetniku posamezniku status druţbenika. Pri prenosu podjetja na prevzemno druţbo veljajo za prevzemno druţbo enake obveznosti kot pripojitvi, kar pomeni, da mora poslovodstvo prevzemne druţbe pripraviti posebno priporočilo o pripojitvi, v katerem mora pravno ekonomsko utemeljiti razloge za tak prevzem podjetja podjetnika posameznika in njene predvidene posledice, zlasti pa oceniti vsebino pogodbe o prenosu podjetja glede menjalnega razmerja in morebitne višine denarnih doplačil oziroma izplačil.

32 V poročilu o pripojitvi je treba opozoriti na morebitne posebne teţave, ki so nastale pri ocenjevanju podjetja samostojnega podjetnika in podjetja prevzemne druţbe ter zlasti na posledice teh teţav na določitev menjalnega razmerja ter drugih morebitnih pravic. Pogodbo o prenosu podjetja mora z vidika prevzemne druţbe pregledati tudi eden ali več revizorjev (pripojitveni revizor). Pripojitvenega revizorja imenuje sodišče na predlog nadzornega sveta prevzemne druţbe. O ugotovitvah revizorjev mora biti izdelano pisno poročilo. Zlasti pa je potrebno v omenjenem pisnem poročilu razloţiti, katera od metod ocenjevanja vrednosti podjetij je bila določena za menjalno razmerje, ki je predlagano v pogodbi o prenosu podjetja ter razloge, zaradi katerih je uporaba teh metod, v konkretnem primeru primerna za določitev menjalnega razmerja. Če je bilo za določitev menjalnega razmerja uporabljenih več metod je treba navesti kakšna vrednost je bila ugotovljena pri uporabi vsake od teh metod. Omenjeno poročilo morajo obravnavati organi vodenja in nadzora prevzemne druţbe. Razumljivo, da ga bo obravnaval tudi samostojni podjetnik. ZGD 1 namreč podrobneje predpisuje postopek za prevzemno kapitalsko druţbo, kako sprejema oziroma odloča o sklenitvi pogodbe o prenosu podjetja in kako povečuje osnovni kapital z vloţkom podjetja podjetnika, ne ureja pa za podjetnika posameznika, kateri odloča sam o sklenitvi takšne pogodbe. Pri prenosu podjetja na kapitalsko druţbo je razumljivo, da kapitalska druţba pri tem poveča svoje premoţenje in pri tem praviloma tudi povečuje osnovni kapital kapitalske druţbe za vrednost prevzetega podjetja. Zaradi tega zakon pri tej operaciji predpisuje uporabo pravil o povečanju osnovnega kapitala, kadar prevzemna druţba z namenom, da bi lahko zagotovila podjetniku deleţ v prevzemni druţbi, mora svoj osnovi kapital povečati.

33 5 RAZLOGI ZA PREOBLIKOVANJE S.P. V D.O.O. NA PRIMERU PODJETJA TOPTAP 5.1 Predstavitev podjetja TOPTAP, Irena Gregorič s.p. Druţinsko podjetje TOPTAP se nahaja na Zgornji Loţnici, le nekaj minut oddaljenem kraju pri Slovenski Bistrici. V podjetju se ukvarjajo s proizvodnjo cerad, pokrival, šotorov, nadstrešnic, transparentov iz plasitificiranega materiala, z vso tapetniško dejavnostjo, izdelavo digitalnih napisov velikega formata in gostinsko dejavnostjo. Logotip podjetja TOPTAP prikazuje slika 1. Slika 1: Logotip podjetja TOPTAP Vir: TOPTAP 2006. Podjetje vodi lastnica podjetja, gospa Irena Gregorič, ki je z obrtjo rasla od malih nog. Ne samo, da je odraščala v druţinskem podjetju, ampak ji pri poslovanju pomagajo tudi moţ Robert, ki opravlja avtoprevozniško dejavnost, ter sinova Gašper in Primoţ. Slednji je zadolţen za vodenje gostinske dejavnosti podjetja. Slika 2: Proizvodnja hala podjetja TOPTAP Vir: TOPTAP 2006.

34 Začetki podjetja TOPTAP segajo v leto 1995, ko je oče Irene, gospod Edvard Topolčnik po upokojitvi ter stečaju podjetja AVTOTAP iz Maribora, odprl popoldansko obrt ter se pričel ukvarjati s tapetniško dejavnostjo. Do njegove smrti je podjetje uspešno vodil sam, po njej pa ga je prevzela hči Irena. Ime in dejavnost podjetja sta tudi po smrti očeta ostala nespremenjena, Irena pa je hkrati prevzela tudi vodenje Okrepčevalnice pri Štefki, ki jo je do takrat vodila njena mama Štefka, ki se je ob smrti svojega moţa upokojila. Proizvodnja se tako od leta 2000 nadaljuje z istim kadrom, le-ta pa se iz leta v leto dopolnjuje, izobraţuje in pomljajuje. V letu 2007 so tako tudi posodobili proizvodnjo z nakupom digitalnega stroja za tiskanje na platno širine do 3,2 m, v letu 2009 pa je podjetje investiralo v nakup novega varilnega stroja, v letu 2010 so začeli z izgradnjo dodatnega skladiščnega prostora. V letu 2011 ima podjetje namen spremeniti obliko organizacije iz samostojnega podjetnika, v gospodarsko druţbo- druţbo z omejeno odgovornostjo in v svoje dejavnosti vključit še trgovino. Trgovska dejavnost, ki jo bi pokrivalo podjetje TOPTAP bi pokrivala področje njihove primarne dejavnosti- tapetništva, se pravi bi prodajali drobni material za tapetništvo in teţko tekstilstvo. Program podjetja TOPTAP se je torej skozi leta razširil na več dejavnosti in se prilagajal trgu, ker ţeli podjetje pridobiti in zadovoljiti čim več ciljnih strank na trgu se tudi program iz leta v leto dopolnjuje. Sedeţ podjetja je na Zgornji Loţnici pri Slovenski Bistrici, kjer je tudi delavnica za tapetniško dejavnost, izdelavo napisov, cerad in knjigovodstvo, ter tudi skladišče materiala. Podjetje je do 31.12.2009 imelo dve poslovni enoti. Na Zgornji Bistrici se nahaja Okrepčevalnica pri Štefki, kjer vam ponujajo različne vrste okusnih jedi. Poslo vna enota v Mariboru na Jadranski cesti, kjer so se ukvarjali predvsem z izdelavo in popravilom cerad, transparentov, pa je bila odprta od leta 2004 pa vse do lani. Ţal so jo morali zaradi vpliva gospodarske krize, ter previsokih fiksnih stroškov, kateri so nastajali zaradi najemov prostorov zapreti.

35 Podjetje TOPTAP ima trenutno 17 zaposlenih z nosilcem dejavnosti, med njimi je tudi mladi rod, Irenina sinova sta namreč v domačem podjetju štipendista. Izmed vseh zaposlenih, so štirje v okrepčevalnici, dve v knjigovodstvu, ostali so v proizvodnji na Zgornji Loţnici. Slika 3: Avtocerade podjetja TOPTAP Vir: TOPTAP 2006. S številom zaposlenih se tudi večajo prihodki podjetja, ki so leta 2010 znašali 494.663,00 EUR. Dolgoročni cilji podjetja so delati na kakovosti, dodani vrednosti in postati eden izmed vodilnih proizvajalcev avtoponjav in transparentov v Sloveniji. Kratkoročni cilj pa je ohraniti svojo stabilnost na področju prihodkov in na področju svojih naročnikov. Ireni se je tako s pomočjo druţinskih članov in delavcev, ki jo dopolnjujejo z novimi idejami, uspelo obdrţati na trgu in proizvodnjo dopolnjevati z vedno novimi izdelki. 5.1.1 Smotri, vizija in poslanstvo podjetja Smotri podjetja TOPTAP Gregorič Irena s.p. so, zagotavljati, čimboljše pogoje dela, skrbeti, da bodo njihovi zaposleni zadovoljni, skrbeti za izobraţevanje zaposlenih, zaposlene izpopolnjevat s trendi, ki so značilni za panogo. Hkrati pa ţelijo izboljšati, oz. vsaj obdrţati kakovost opravljenih storitev in proizvodnjo izdelkov.