Izdelava portala za samostojnega podjetnika

Smer: Informatika v organizaciji in managementu IZDELAVA PORTALA ZA SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA Mentor: doc. dr. Borut Werber Kandidat: Boštjan Ţagar Kranj, avgust 2010

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Borutu Werberju za vodenje, usmerjanje in pomoč pri izdelavi diplomske naloge. Zahvaljujem se tudi vsem, ki so mi stali ob strani skozi vsa študijska leta in mi kakorkoli pomagali pri izdelavi diplomske naloge. Posebna zahvala je namenjena ţeni Ireni ter sinovoma Gašperju in Luki za brezpogojno pomoč in podporo skozi vsa študijska leta. Diplomsko nalogo v celoti posvečam svoji druţini.

POVZETEK Diplomska naloga vsebuje proces izdelave dinamične spletne predstavitve za podjetje, ki se ukvarja z izdelavo pultov ter ostalih kuhinjskih, kopalniških in laboratorijskih elementov iz kompozitnega materiala. Spletna stran je bila izdelana z namenom predstavitve podjetja širši javnosti, povečanju ugleda ter prepoznavnosti. V uvodnem delu je opis poteka namestitve spletnega portala Joomla! in predstavitev posameznih orodij ter spletnih tehnologij, uporabljenih pri izdelavi spletne strani. V nadaljevanju naloge je prikazana sama izdelava spletne strani. Opisana je izdelava in namestitev predloge v sistem CMS, nameščanje posameznih modulov, komponent, vtičnikov ter sam vnos in objava vsebine portala. V zaključku naloge je opisana optimizacija spletnih strani (Search Engine Optimization - SEO), izbira primerne domene in postopek vpisa strani v spletne imenike in iskalnike. Zaključek vsebuje oceno učinkov ter moţnosti nadaljnjega razvoja spletne strani. KLJUČNE BESEDE - odprta koda - izgradnja spletnih strani - spletne tehnologije - optimizacija spletne strani - sistem za upravljanje z vsebinami (CMS)

ABSTRACT The thesis analyses the composition process of dynamic web presentation of a company that manufactures counters and other kitchen, bathroom and laboratory elements made of composite material. The website was composed with the intention of presenting the company to the wider public, increasing its reputation and recognisability. The introductory describes the installation of Joomla! web portal and presentation of individual tools and web technologies that have been used while constructing the website. Website composition is explained in the continuation of the thesis. Composition and installation of the template into CMS, installation of individual modules, components, plug-ins and the entry and publication of the portal s contents are described. The final part of the thesis deals with optimization of websites (Search Engine Optimization - SEO), choosing the appropriate domain, and the procedure of entering the website into web directories and browsers. The conclusion includes the estimation of website s effects and the possibilities for further development of the website. KEYWORDS - Open source code - Web Page Composition - Web technologies - Web site optimization - Content Management System (CMS)

KAZALO 1 Uvod... 1 1.1 Predstavitev problema... 1 1.2 Predstavitev okolja... 1 1.3 Predpostavke in omejitve... 2 1.4 Metode dela... 2 2 Teoretične osnove... 4 2.1 Internet... 4 2.2 Ovire pri uporabi interneta... 5 2.3 Spletna obiskanost v sloveniji v letu 2010... 6 2.4 Spletne strani... 7 2.4.1 Statične Spletne strani... 7 2.4.2 Dinamične spletne strani... 8 2.5 Potrebne tehnologije za izgradnjo dinamične spletne strani... 10 2.5.1 CMS (Content Management System)... 10 2.5.2 Spletni streţnik Apache... 12 2.5.3 Streţniški skriptni jezik PHP... 12 2.5.4 Zbirka podatkov MySQL... 13 3 Postavitev spletnih strani... 15 3.1 Izbira gostitelja spletnih strani... 15 3.2 (CMS) Portal Joomla!... 15 3.3 Namestitev sistema za upravljanje vsebin (CMS)... 16 3.4 Dostop do spletnih strani... 21 3.5 Dostop do skrbniškega dela (CMS)... 22 4 Grafično in vsebinsko oblikovanje dinamične spletne strani... 23 4.1 Grafično oblikovanje... 23 4.2 Izdelava grafične predloge... 23 4.2.1 Izbira barvne sheme predloge... 24 4.2.2 Določanje postavitev elemetov v predlogi... 25 4.2.3 Izbira velikosti in oblike ogrodja portala... 26 4.2.4 Izdelava logotipa in oblikovanje glave... 27 4.2.5 Izdelava in oblikovanje menijev... 28 4.2.6 Zaključno oblikovanje predloge... 28 4.3 Vsebinsko oblikovanje dinamične spletne strani... 29 4.3.1 Uvoz grafične predloge v CMS Joomla!... 29 4.3.2 Izdelava področij in kategorij... 32 4.3.3 Izdelava in objava vsebine... 33 4.3.4 Izdelava menijev za dostop do vsebin... 35 4.3.5 Izdelava in vstavljanje priljubljene ikone... 36 4.4 Namestitev dodatnih razširitev... 38 4.4.1 Primer namestitve modula»zavihek strani«... 38 4.4.2 Primer namestitve komponente za varnostno kopiranje... 40 5 Finalizacija spletne strani... 42 5.1 Optimizacija spletne strani za iskalnike (SEO)... 42 5.1.1 Tehnična optimizacija strani... 42 5.1.2 Vsebinska optimizacija spletne strani... 42 5.1.3 Izgradnja povezav... 42 5.2 Izbira primerne domene... 43 5.3 Vpis portala v spletne imenike in iskalnike... 44 6 Zaključek... 46 6.1 Ocena učinkov... 46

6.2 Pogoji za uvedbo... 46 6.3 Moţnosti nadaljnega razvoja... 46 7 Literatura in viri... 47 Kazalo slik... 49 Pojmovnik... 50 Kratice in akronimi... 50

1 UVOD 1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA Internet je postal pomemben dejavnik s področja marketinga in poslovanja podjetij. Za uspešno poslovanje podjetja je danes spletna predstavitev, poslovanje, reklamiranje in v končni fazi trţenje izdelkov nujna odločitev podjetja. Spletna predstavitev je simbol za podjetja, ki so v koraku s časom, v katerem ţivimo. Nekatera podjetja so internet zelo dobro izkoristila, saj ni zgolj edinstven, temveč je tudi edini resnični interaktivni razpoloţljivi medij, do katerega imajo dostop vsi ljudje 24 ur na dan 365 dni na leto. (Ribarič, 2008). Osnovni namen diplomske naloge je predstaviti proces načrtovanja in izgradnje dinamične spletne strani, ki bo podjetje uspešno zastopalo v spletu. Naš cilj je izdelati enostavno, pregledno in uporabno spletno stran z vsebinami, primernimi in prilagojenimi svetovnemu spletu. Zaradi nenehnega širjenja in nadgrajevanja spletnih strani je le-te potrebno sproti posodabljati in vzdrţevati, saj se vsebine dnevno spreminjajo in dodajajo. V preteklosti so podjetja vzdrţevanje spletne strani prepustila spletnem ustvarjalcem, kar pa je zanje pomenilo izgubo časa in dodatne stroške, kar je bil tudi vzrok, da smo se odločili za izdelavo strani s sistemom za urejanje vsebine - CMS (Content Management System), ki omogoča hitro urejanje in vzdrţevanje vsebine spletnih strani, brez znanja programiranja v HTML ali PHP jeziku. Urednik spletne strani tako lahko spreminja besedila, slike in ostale elemente strani brez pomoči spletnega podjetja ali osebe, ki spletne strani izdeluje. Problem smo rešili z sistemom Joomla! verzija 1.5.15, CMS spletnim portalom, ki ima enoten in enostaven okvir za uporabo zagotavljanja vsebin na spletnih mestih. Prednosti, ki smo jih pridobili z implementacijo CMS [1] Hitrejša objava informacij Aţurnost vsebin Preglednejšo in izboljšano navigacijo Povečano fleksibilnost Decentraliziran pristop k urejanju različnih vsebin Zmanjšanje stroškov vzdrţevanja 1.2 PREDSTAVITEV OKOLJA Odprta koda je vse programje, ki je izdano pod Open Source Initiative (OSI) licenco. Vsaka licenca, ki izpolnjuje kriterije (OSI), izpolnjuje kriterije definicije odprte kode. Definicija vsebuje 10 kriterijev. odprtokodno programsko opremo je mogoče svobodno redistribuirati. Lahko jo redistribuira kdorkoli brezplačno ali proti plačilu; Izvorna programska koda je dostopna uporabniku. Licenca mora dovoljevati distribucijo v prevedeni kakor tudi v izvorni obliki; Boštjan Žagar: Izdelava portala za samostojnega podjetnika stran 1

Licenca mora dovoljevati spremembe osnovne kode in izvedene oblike nove kode; Kljub temu, da mora biti izvorna koda dostopna, lahko izvorni avtorji zahtevajo, da se morebitne spremembe jasno ločijo od originalne kode in tako ohranijo ločnico med prvotno in modificirano kodo (npr. v obliki popravkov ali različnih verzij); Licenca ne sme omejevati katerekoli osebe ali skupine; Licenca ne sme biti omejevalna glede na področje dela, v okviru katerega se programska koda uporablja; Distribucija licenc mora biti enakovredna za vse uporabnike, brez dodatnih omejitev; Licenca za isto programsko kodo se ne sme razlikovati, če se jo uporablja v kombinaciji z drugo programsko opremo; Licenca ne sme omejevati uporabe druge programske opreme; Licenca mora biti tehnološko nevtralna. Najpomembnejši kriteriji so prosta distribucija, dostop do izvorne kode in dovoljenje za spreminjanje ter integracijo te kode. Nekateri odprto kodo dojemajo kot enega izmed mnogih moţnih pristopov načrtovanja, drugi pa jo smatrajo kot kritičen strateški element svojega delovanja. [2] Odprtokodni model delovanja in sprejemanja odločitev omogoča hkraten vnos dela, pristopov in prioritet ter se razlikuje od bolj zaprtih, centraliziranih modelov razvoja. Prost, odprtokoden program je torej na voljo vsem in vsakomur, licence so sicer prisotne, a dovoljujejo upravljanje s programom v katerikoli smeri si uporabnik ţeli. Podjetje, izdajatelj programa, pa ţivi in posluje ob pomoči donacij, pogostejše pa z nudenjem uslug, pomoči uporabnikom, bodisi s prilagajanjem programa specifičnim potrebam strank bodisi z migracijo iz drugega sistema. Pod odprtokodne programe spadajo tudi aplikacije CMS Joomla!, PHP programski jezik, MySQL podatkovna zbirka ter spletni streţnik Apache, katere bomo uporabili v našem diplomskem delu. 1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE Pri izdelavi diplomskega dela na večje ovire nismo naleteli, saj smo izkoristili moţnost dostopa do različnih podatkov ter lastne izkušnje s področja izdelave spletnih strani. Sama uporaba sistema za upravljanje vsebin CMS (Content Management System) ima sicer določene omejitve pri postavitvi, ter grafičnem oblikovanju spletne strani, vendar smo problem rešili z izdelavo predloge po lastnih ţeljah s pomočjo zato narejenega programa Artisteer, programiranjem v jeziku PHP ter uporabo MySQL baze podatkov. 1.4 METODE DELA V raziskovalnem delu smo uporabili analitično in opisno metodo, pri čemer smo na podlagi ţe narejene spletne strani pridobili potrebne podatke. Podatke za izdelavo diplomske naloge smo zbirali s pomočjo teoretičnih in praktičnih raziskovalnih metod. Boštjan Žagar: Izdelava portala za samostojnega podjetnika stran 2

Teoretična metoda raziskovanja - uporabili smo metodo analize in sinteze, pri čemer smo preučili strokovno literaturo z omenjenega področja v analogni (knjige, članki) in elektronski obliki (podatki na spletu) ter preostale dostopne vire v strokovnih revijah in njihovo povzemanje. Poleg tega smo raziskali uporabo različnih tehnologij, ki omogočajo izdelavo dinamičnih spletnih strani. Praktična metoda raziskovanja Izvedla se je s samo izdelavo spletnih strani za samostojnega podjetnika. Poleg sistema CMS (Content Management System) smo pri izdelavi uporabili še programe za grafično oblikovanje in izdelavo predloge spletne strani. Za izdelavo spletne strani je bila uporabljena metoda ţivljenjskega cikla (ang. System Development Life Cycle - SDLC). S to metodo smo celoten proces izdelave spletne strani razdelili na več posameznih faz, kot so : analiza problema, zasnova, izgradnja portala, testiranje in vzdrţevanje. (Werber, 2000) Na osnovi analize smo zasnovali in izdelali portal, ki bo na najučinkovitejši način zastopal podjetje na spletu. Boštjan Žagar: Izdelava portala za samostojnega podjetnika stran 3

2 TEORETIČNE OSNOVE 2.1 INTERNET Ţivljenje brez interneta si skoraj da ne moremo več predstavljati, saj le-ta v današnjem času zaseda pomembno mesto v našem ţivljenju. Z njim se srečujemo vsak dan bodisi na delovnem mestu, bodisi doma v prostem času, saj nam je internet veliko bliţje kot katerakoli druga oblika medijskega oglaševanja. Internet je računalniško omreţje, sestavljeno iz dveh ali več računalniških ali ostalih naprav, katerih sestavni del je računalnik. Te naprave se med seboj sporazumevajo preko posebnih pretvornikov podatkov (modemov) in si tako po posebnih protokolih izmenjujejo podatke (v internetu je to običajno protokol TCP/IP). Omreţja lahko delujejo brezţično ali pa se podatki prenašajo preko kablov. Omreţja v grobem delimo na krajevna (LAN - Local Area Network) in prostrana (WAN - Wide Area Network) omreţja. Steber interneta so računalniki, katerih naloga je usmeriti uporabnika interneta do pravega podatka, pravimo jim streţniki. (Štrancar, Klemen 2005) Internet se je razvil iz vojaškega omreţja ameriškega ARPA neta, katerega korenine segajo v šestdeseta leta. Osnovno idejo so pa so konec osemdesetih let prevzele šolske in znanstvene ustanove v ZDA. Slika 1: Internet [17] Internet, kakršnega poznamo danes, pa se je dokončno razvil v začetku devetdesetih. Steber interneta je tako imenovani svetovni splet (World Wide Web), nabor protokolov, pravil in dogovorov za širjenje informacij v obliki spletnih strani po prostranih omreţjih. Leta 1989 je Tim Berners Lee iz instituta CERN v Ţenevi Boštjan Žagar: Izdelava portala za samostojnega podjetnika stran 4

predlagal in leta 1991 naredil nov informacijski sistem, ki je temeljil na hipertekstu (označenem besedilu) in je omogočal povezavo do novih informacij kjerkoli v svetovnem omreţju. Sistem so poimenovali splet (angleško Web). Zaradi enostavne uporabe in zanesljivosti je prerastel v svetovni splet (angleško World wide web, krajše WWW). Danes je internet največje omreţje računalniških omreţij na svetu. 2.2 OVIRE PRI UPORABI INTERNETA Ljudje, ki niso pogosti uporabniki interneta, so na nek način depriviligirani, saj ne morejo izkoriščati obilico moţnosti in storitev, ki jih svetovni svet ponuja. Vse pomembnejše pa postaja dejstvo, da razumemo razloge za to, da se posamezniki odločajo za neuporabo, ter na drugi strani prepoznati tiste z ţeljo in motivacijo za uporabo interneta in tiste, ki jih to sploh ne zanima. (Vehovar, Dolničar, Činkole, 2010) Slika 2: Ovire pri uporabi interneta (Vir RIS 2008-2009) Dejstvo je, da neuporabniki niso homogena skupina temveč skupina, v kateri najdemo osebe z različno moţnostjo internetnega dostopa, motivacije za rabo in znanja. Med neuporabniki je vedno več starih med 46 in 60 let ter oseb z dokončano srednjo šolo ali manj. Razlogi in ovire za neuporabo interneta: Ovira»skrbi me za varnost pri uporabi interneta«v letu 2008 dosega povprečno oceno 3, kar oviro uvršča na prvo mesto glede pomembnosti. Ovira»Ustrezen računalnik je predrag«dosega povprečje 3, sicer se kaţe, da pomembnost te ovire skozi leta pada. Pomembna je tudi ovira»to me ne zanima«z oceno 2.9, medtem ko oviri»sem ţe prestar/a oz. premlad/a«v povprečju pripisujejo oceno 2.5. Boštjan Žagar: Izdelava portala za samostojnega podjetnika stran 5

Ovira»ne bi znal/a uporabljati«v povprečju dosega oceno 2.7. Kaţe se, da je bila to vedno ena izmed pomembnejših ovir, vendar je pomembnost med letoma 2005 in 2008 padla. Med uporabniki, ki internet uporabljajo manj kot mesečno pa so trendi posameznih ovir sledeči: (Podatki o povprečnih ocenah se nanašajo na leto 2008.) Ovira»skrbi me za varnost pri uporabi interneta«dosega povprečno oceno 4.5 in je najpomembnejša med ovirami. Pomembnost ovire»ustrezen računalnik je predrag«(povprečje 2) skozi leta pada. Narašča pomen ovire»to me ne zanima«z oceno 2.6). Ovira»ne bi znal/a uporabljati«v povprečju dosega oceno 2; ovira»nimam dovolj časa«pa 3; kot manj pomemben razlog za redko uporabo pa se kaţe ovira»sem ţe prestar/a oz. premlad/a«z oceno 2.6. Pri redkih uporabnikih se torej izkaţe, da so večino pomembnejših ovir ocenile starejše ter neaktivne osebe. 2.3 SPLETNA OBISKANOST V SLOVENIJI V LETU 2010 V okviru projekta RIS (Raba Interneta v Sloveniji) se je decembra 2009 izvedla raziskava o najbolj obiskanih slovenskih spletnih straneh. Gre za raziskavo, ki za razliko od ostalih raziskav o obiskanosti spletnih strani vključuje tudi tuja spletna mesta. Poročilo temelji na telefonski raziskavi 609 anketirancev. Šlo je za nadaljevanje standardizirane ankete projekta RIS o spletni obiskanosti, ki poteka ţe od leta 1998. (Brečko N, 2010) Slika 3: Mesečni obisk spletnih strani med mesečnimi uporabniki interneta (Vir RIS 2010) Boštjan Žagar: Izdelava portala za samostojnega podjetnika stran 6

Ugotovitve raziskave so pokazale: mesečni PC uporabniki interneta so ocenjevali obisk 22 spletnih strani, od tega ima 16 spletnih strani več kot 30 % mesečni doseg. Krepko na prvem mestu je iskalnik Google (85 %), sledijo 24ur.com (66 %), Najdi.si (62 %), YouTube (58 %) in Gmail (54 %), nato pa Microsoft (zdruţeno MSN, Microsoft in Hotmail 47 %), Wikipedia (46 %), Siol.net (45 %), Facebook (44 %), RTVSLO (42 %), Bolha.com (41 %), Zurnal24 (36 %), TIS (35 %) in Avto.net (33 %). Ostale strani so pod 30 %, na čelu s Hotmail.com (26 %). Največjo relativno rast v obdobju dveh let (2007-2009) beleţijo multimedijska mesta - 24ur.com (rast za 13 %), RTVSLO (23 %) YouTube (57 %) - sledijo še Siol.net (21 %) in Wikipedia (43 %). Pri druţbenih omreţjih izstopa Facebook (44 %), medtem ko MySpace (8 %) hitro izgublja obisk; zelo skromno obiskanost pa ima Twitter (5 %). Po skoraj 15-ih letih spremljanja spletne obiskanosti se globalna spletna mesta, ki so v prvih letih interneta v Sloveniji ţe prevladovala (npr. Yahoo, Altavista), vračajo v nekoliko drugačni obliki in (deloma) v poslovenjenih različicah. Med desetimi najbolj obiskanimi spletnimi stranmi imamo danes ţe več kot polovico globalnih mest. Spisek najbolj obiskanih strani v Sloveniji je tako vse bolj podobnem globalnem spisku mesečnega dosega oziroma obiskanosti Global Web Parent Companies kot ga je za Januar 2010 izmeril Nielsen Netratings (http://en-us.nielsen.com): 2.4 SPLETNE STRANI Spletne strani so osnoven gradnik spletnega mesta. Na spletu jo predstavlja domena - spletni naslov. Lahko jo uporabimo tako za osebno rabo kot tudi za predstavitev podjetja, izdelka ali storitve. Dobra spletna stran mora zadostiti trem osnovnim kriterijem. Biti mora funkcionalna, uporabna in lepa. Zadovoljiti mora obiskovalca, biti pregledna, obdrţati mora lastnost podjetja in izdelka, ki ga ponuja. (Ribarič, 2008) Za uspešen internetni nastop je potrebno upoštevati nekaj temeljnih načel, kot so vsebina, identifikacija podjetja, oblika, navigacija in dostopnost. Stran mora biti poleg tega, da je privlačna, tudi uporabna, kar je navsezadnje tudi njen osnovni cilj. Največ spletnega prostora je potrebno nameniti vsebini, ki mora biti kratka in jedrnata. Spletna stran se mora tudi prek počasnejših internetnih povezav naloţiti hitro, navigacija ali premikanje po straneh pa mora biti čim preprostejše. Najbolje je, da se vsi navigacijski elementi nahajajo na vrhu na levi ali desni strani uporabniškega vmesnika, tako da uporabniku ni potrebno razmišljati, kako naj se po strani premika. V osnovi ločimo statične in dinamične (interaktivne) strani. 2.4.1 STATIČNE SPLETNE STRANI Statične spletne strani so zgolj multimedijska predstavitev informacij o vaših izdelkih oz. storitvah. So dokaj preproste in se vsem uporabnikom prikaţejo enako. Običajno jih prepoznamo po končnici.htm ali.html. Statične spletne strani so, kar se tiče računalniške opreme, sorazmerno nezahtevne. Uporabljamo jih zgolj za informativne predstavitve podjetij in posameznikov. (Štrancar, Klemen 2005) Boštjan Žagar: Izdelava portala za samostojnega podjetnika stran 7

Glavni namen takih strani je predstavitev izdelkov, storitev in drugih informacij do katerih naj imajo obiskovalci dostop. Postavitev statične spletne strani je relativno enostavna, saj pri izdelavi uporabimo le osnovna orodja. [3] Statične strani imajo naslednje lastnosti: enostavno oblikovanje osnovne strani vsebina je statična, zato spremembe zahtevajo strokovno podporo teţko je dodajati nove funkcije, kajti pogosto je potrebno programirati novo programsko kodo. Slika 4: Primer statične spletne strani 2.4.2 DINAMIČNE SPLETNE STRANI Dinamične spletne strani so sposobne komunicirati z obiskovalcem, kar za posamezno podjetje pomeni veliko prednost. Za svoje delovanje uporabljajo razne vmesnike za brskalnike, ki podpirajo zvok in vektorsko grafiko, to pa posledično zahteva zmogljivejšo računalniško opremo. Dinamične strani se generirajo za vsakega uporabnika posebej, odvisno od same ţelje po podatku posameznega uporabnika. Nekateri elementi dinamičnih strani vedno ostanejo enaki. Končnica je odvisna od tehnologije, ki upravlja dinamične strani. Najbolj znane so.asp,.php,.jsp in.cgi ter njihove različice. [3] Takšne strani, v povezavi s podatkovnimi bazami, so nujne za spletne iskalnike, ankete, oglasne table, trgovine, banke in druga spletna mesta z obilico podatkov. Boštjan Žagar: Izdelava portala za samostojnega podjetnika stran 8

Primeri dinamične spletne strani, povezane s podatkovnimi bazami: Spletna trgovina Baza znanja/arhiv Razni portali (CMS) Spletne strani samo za člane Intranet Extranet Pri dinamičnih spletnih straneh je vsa vsebina shranjena v podatkovni bazi, od koder se potem na zahtevo vstavlja v HTML dokument. Takšne spletne strani so ključnega pomena pri pogostem menjavanju vsebine spletne strani. S tem se postopek in čas aţuriranja skrajša, posebno če nimamo zadostnega znanja v programskem jeziku HTML. Ko se iz podatkovne baze izvlečejo ustrezni podatki se le-ti potem zdruţijo s predlogo spletne strani. S spreminjanjem predloge tako bistveno hitreje spremenimo tudi obliko in videz spletne strani. Slika 5: Primer dinamične spletne strani Boštjan Žagar: Izdelava portala za samostojnega podjetnika stran 9

2.5 POTREBNE TEHNOLOGIJE ZA IZGRADNJO DINAMIČNE SPLETNE STRANI Za izgradnjo dinamične spletne strani s sistemom za upravljanje z vsebinami CMS Joomla! bomo uporabili PHP programski jezik, MySQL podatkovni streţnik ter spletni streţnik Apache. CMS Joomla!, Streţnik Apache, PHP in MySQL spadajo med aplikacije s tako imenovano odprto kodo. Odprta koda pomeni, da je izvorna koda vsakomur prosto dostopna za spreminjanje in dopolnjevanje pod pogojem, da je rezultat teh dejanj ravno tako odprta koda. (Štrancar, Klemen 2005) 2.5.1 CMS (Content Management System) Spletni portal Joomla! je CMS (Content Management System) sistem, ki omogoča nadzor celotnega ţivljenjskega cikla vsebine. Tak cikel obsega ustvarjanje, upravljanje, urejanje, objavo, preiskovanje in pravočasno odstranjevanje ter arhiviranje [1]. Spletna stran, ki je postavljena v sistemu CMS, omogoča večuporabniško urejanje vsebine, moţnost upravljanja na daljavo, preprostejše ustvarjanje kakovostne vsebine, skladne z vnaprej določeno podobo, dodajanje slik, ustvarjanje galerij, urejanje obrazcev. Sistemi za upravljanje s spletnimi vsebinami (CMS) so programske aplikacije (software), ki podpirajo generiranje in urejanje spletnih vsebin. Uporabnikom omogočajo, izogib programiranju in urejanju HTML kode, hkrati pa nudijo tudi kompleksne rešitve za dodajanje, posodabljanje, strukturiranje, povezovanje, arhiviranje, iskanje in komuniciranje spletnih vsebin. Z uporabo CMS lahko uporabniki, primeroma novice, popravijo in dodajajo kar v urejevalniku, podobnem Wordu, ne da bi se ukvarjali z oblikovanjem novice v HTML kodi ali z njenim prenosom na odgovarjajoči streţnik. (Osredkar, Levka 2007) Osnovni cilji sistemov CMS so: identifikacija uporabnikov, določanje njihove vloge in pravice na internetni strani, organizirati vsebino v različne skupine in kategorije, za udobje pri ponovni uporabi, ustvariti in določiti preproste dele vsebin za oblikovanje in razporeditev, nadzor nad verzijami vsebin in razporediti in zasnovati predlogo, ki da zanimiv pogled spletne strani. Različni CMS sistemi se med seboj razlikujejo po uporabnosti, številu ter namembnosti različnih funkcij, ki jih omogočajo. Najbolj pogosto ponujene funkcionalnosti CMS sistemov so: [21] hitra in enostavna osnovna namestitev, urejanje vsebin preko spletnega brskalnika, hitro in preprosto urejanje ter oblikovanje vsebin, moţnost prilagajanja posamezniku, moţnost administracije uporabnikov, Boštjan Žagar: Izdelava portala za samostojnega podjetnika stran 10

moţnost dodeljevanja pravic upravljanja (večuporabniški sistem z reguliranim dostopom področnih urednikov do posameznih vsebin), hitra sprememba zunanjega videza, dodajanje in urejanje slik, tabel, grafov in povezav, samostojno urejanje strukture strani spletnega mesta - gradnja menijev in podmenijev, vključevanje ţe vnaprej izdelanih modulov ali obrazcev za vnos podatkov na spletne strani (npr. aktualne novice, anketa, forum, galerija, mailing lista), moţnost integracije zunanjih stilov CSS (ang. Cascading style sheets), kar je z vidika samostojnega oblikovanja podobe spletne strani še kako pomembno, moţnost dodajanja dokumentov na spletno stran (pdf, zip datoteke), moţnost uvoza in izvoza podatkov ( Word, Excel, Access, ), kreiranje podatkov za sisteme RSS (ang. Really Simple Syndication) vsebin, kreiranje meta oznak, ki so pomembne za prepoznavnost spletne strani na iskalnikih, časovno vodena objava vsebine (določimo lahko, kdaj naj se določena vsebina objavi in kako dolgo naj se na spletni strani prikazuje), podrobna statistika obiskanosti spletnega mesta večjezična podpora, ki omogoča postavitev strani v različnih jezikovnih različicah arhiviranje podatkov Največja prednost vseh CMS sistemov je vsebinska in oblikovna ločenost kar pomeni, da lahko spremenimo podobo celotne strani, vendar s tem ne posegamo v vsebino. Prednosti tega sistema pa so poleg ločitve vsebine in oblike še enostavna raba, široka skupnost uporabnikov in velika razširljivost. Sistem CMS je zaradi svoje praktičnosti in enostavnosti v svetu vse bolj priljubljen. Boštjan Žagar: Izdelava portala za samostojnega podjetnika stran 11

2.5.2 SPLETNI STREŽNIK APACHE Streţniški program Apache je zmogljiv streţniški program, ki po protokolu HTTP usmerja in interpretira podatke, ki jih dobi ali jih pošilja po svetovnem spletu. (Štrancar, Klemen 2005) Deluje v večini najbolj razširjenih operacijskih sistemov. Streţniški program Apache je bil prvič uradno objavljen aprila 1995. Izdelan je bil na osnovi streţniškega programa NCSA. Apache je bil v tistih časih zaradi pogostih popravkov zelo»pokrpana«aplikacija, zato se ga je prijelo ime krpasti streţnik (ang.»a patchy server«). Tako je kasneje nastalo tudi ime Apache. Slika 6: Tržni delež spletnih strežnikov (Vir http//:www.netcraft.com) Apache je streţniški program z največjim svetovnim trţnim deleţem. Po zadnjih podatkih raziskav na spletni strani [2] se na Apache spletnih streţnikih nahaja 53,93 % vseh spletnih strani. Sledijo pa mu Microsoft (24,97 %), Google (6,70 %) in ostali. [4] 2.5.3 STREŽNIŠKI SKRIPTNI JEZIK PHP PHP je kratica, ki pomeni»php: Hypertext Preprocessor«in je streţniški skriptni jezik, ki ga lahko po ţelji pišemo med vrstice s kodo HTML. V okrajšavi PHP je še ena, enaka okrajšava. Ta pomeni»personal Home Page«oziroma»Osebna domača stran«. Naloga PHP-ja je izdelovalcem spletnih strani omogočiti hitro gradnjo dinamičnih spletnih strani. PHP je zelo prilagodljiv in ga je preprosto kombinirati s številnimi jeziki in aplikacijami v različnih operacijskih sistemih. Njegova prednost pred tekmeci pride do izraza predvsem pri pisanju krajših in srednje dolgih spletnih strani, saj je pisanje kakovostne strani z njim zelo hitro. Na spletni streţnik, ki podpira programsko kodo PHP, je potrebno namestiti PHP programsko podporo in jo vključiti v delovanje streţnika. Dinamična spletna aplikacija, napisana v PHP, je sestavljena iz mnogih datotek.php na gostujočem Boštjan Žagar: Izdelava portala za samostojnega podjetnika stran 12

spletnem streţniku, katere ustvarijo programerji z enostavnim urejevalnikom besedil. PHP neposredno komunicira s podatkovnimi streţniki MySQL. Slika 7: Uradna domača stran razvijalcev PHP-ja (Vir www.php.net) 2.5.4 ZBIRKA PODATKOV MySQL Zbirka podatkov je skupek informacij, ki se navezujejo na določene predmete ali namen, kot je recimo beleţenje naročil strank ali urejanje glasbene zbirke. (Werber, 2006) MySQL je klasična zbirka podatkov, ki lahko deluje kot samostojen podatkovni streţnik ali pa v kombinaciji z drugimi tehnologijami. Je sistem za upravljanje z bazami podatkov. Razvilo ga je švedsko podjetje MySQL AB in ga ponudila trgu pod pogoji uporabe javne licence GNU [5].Napisan je v jezikih C in C++. Glavne značilnost MySQL-a: Podpira večprocesorski način delovanja. Podpira različne programske vmesnike: C, C++, eiffel, java, ped, PHP, python intcp. Podpira različne operacijske sisteme. Podpira več različnih in daljših nizov v stolpcih. Hitro zdruţevanje podatkov. Popolna podpora ukazov select in where. Mešanje tabel iz različnih zbirk pri povpraševanju za podatki. Šifrirana gesla omogočajo varno upravljanje na daljavo. 32 ideksiranih vnosov po 500 bajtov na tabelo. Boštjan Žagar: Izdelava portala za samostojnega podjetnika stran 13

Fiksna in prilagodljiva dolţina vpisov. Začasne tabele v pomnilniku. Velikost zbirke (5 milijard vrstic in več) je dejansko omejena samo z močjo računalnika. Podpira različne pisave in nabore znakov. Pomoč je zelo dobro podprta v spletni obliki. GB + podatkov na tabelo (odvisno od operacijskega sistema). Javna licenca GNU. Podpira različne nabore znakov. PhpMyAdmin je skupek skript PHP, s katerimi dostopamo do streţnika MySQL. Omogoča izdelovanje, dodajanje, brisanje in urejanje podatkovnih zbirk in tabel na streţniku MySQL. Sestavljen je iz skript PHP, zato lahko prek phpmyadmin-a dostopamo do streţnika MySQL tudi po svetovnem spletu oziroma z brskalnikom. (Štrancar, Klemen 2005) Slika 8: PhpMyAdmin urejevalnik podatkovne zbirke Boštjan Žagar: Izdelava portala za samostojnega podjetnika stran 14

3 POSTAVITEV SPLETNIH STRANI 3.1 IZBIRA GOSTITELJA SPLETNIH STRANI Ponudnikov spletnega gostovanja je iz dneva v dan več kar kaţe, da se danes s ponudbo gostovanja ukvarja vedno več ljudi; od študentov, ţe zaposlenih ljudi, pa tudi do profesionalnih in zanesljivih ponudnikov. Zelo je pomembno, da izberemo čim varnejši, zanesljivejši in vedno dostopen streţnik internetnega omreţja. Postavitev lastnega streţnika pomeni neprimerno večje stroške od gostovanja pri komercialnih ponudnikih, zato smo se za postavitev naše spletne strani odločili za slednje. Pri izbiri gostitelja je pomembno, da nam omogoča uporabo tehnologij, potrebnih za uspešno delovanje naše spletne strani. V našem primeru, ko smo se odločili za sistem za upravljanje vsebin CMS (Content Management System) smo bili pozorni na to, da ima streţnik nameščene programe za streţbo spletih strani Apache, podporo jeziku PHP in sistem za delo z bazami podatkov MySQL. Pomembno je tudi, da nam poleg vsega ponujajo tudi internetne storitve kot so elektronska pošta, spletne trgovine, FTP dostop in drugo. 3.2 (CMS) PORTAL JOOMLA! Za izdelavo portala smo izbrali sistem CMS (Content Management System) Joomla!. Ta je trenutno najpopularnejši, kot najboljši odprtokodni sistem za upravljanje z vsebinami večkrat nagrajeni sistem za upravljanje, poleg tega pa ima tudi zelo razširjeno mreţo uporabnikov. Razlogi, da smo med vsemi CMS sistemi izbrali ravno Joomla! sistem so naslednji: Sistem je brezplačen Velika razširjenost in posledično velika podpora uporabnikov V osnovi funkcionalen CMS Sistem se stalno razvija Veliko dodatnih modulov za razširitve Dobra dokumentacija sistema, moţno je integrirati lastne razširitve Preprost in intuitiven uporabniški vmesnik in dolgoletni obstoj. Joomla! je nastala kot alternativa dragim CMS sistemom. Uporabimo jo lahko za preproste osebne, kakor tudi zahtevnejše predstavitve. Primerna je za manjša podjetja, ki ţelijo sama in z majhnimi stroški ustvariti ter vzdrţevati spletne strani. Pri izdelavi zahtevnejših spletnih strani lahko funkcije Joomla! sistema dodatno razširimo s pomočjo modulov, vtičev in komponent. Sama namestitev in delo je zelo enostavno tudi za tehnično neizkušene uporabnike. Z vsebinami lahko upravlja vsakdo z osnovnim poznavanjem računalniških programov za delo z besedili (OpenOffice ali Word) in spletnimi brskalniki (Internet Explorer, Firefox, itn.). S pomočjo enostavnega vmesnika se tako lahko na vsakem računalniku upravlja z vsebinami svojega spletnega mesta. Potreben je le dostop do spleta ter osebno geslo, sam vmesnik pa deluje znotraj običajnega spletnega brskalnika. Boštjan Žagar: Izdelava portala za samostojnega podjetnika stran 15

Joomla! ima močno podporo razvijalcev po vsem svetu, zato je razvitih več kot 2000 razširitev, ki nadgrajujejo njeno funkcionalnost. Velika večina teh dodatkov je dostopnih brezplačno. Na voljo imamo razširitve, kot so: forumi, nakupovalni vozički, e-mail novice, koledarji, upravljanje datotek, galerije slik, kreiranje spletnih obrazcev, imeniki in drugo. 3.3 NAMESTITEV SISTEMA ZA UPRAVLJANJE VSEBIN (CMS) Trenutna stabilna različica Joomla! je 1.5.15, ki ima od prejšnjih različic nekoliko izboljšano programsko kodo ter odpravljene nekatere napake, najdene v preteklih različicah. Osnovna namestitev sistema Joomla! vključuje naslednje funkcije: urejevalnik besedil iz glavne spletne strani ali skritih administratorskih strani za preprosto kreiranje in urejanje vsebin, registriranje novega uporabnika in omejevanje njegovih dostopnih pravic, nadzor, urejanje in objavljanje vsebin glede na pravice uporabnika, ankete in statistiko strani, prikazovanje novic iz drugih spletnih strani, sistem ocenjevanja vsebin, priporoči stran prijatelju, moţnost tiskanja v pdf-ju, iskanje po spletni strani, RSS Prenos najnovejše različice sistema Joomla! izvedemo iz njihove uradne spletne strani [6]. Slika 9: Spletna stran (www.joomla.org) - prenos portala Joomla! Boštjan Žagar: Izdelava portala za samostojnega podjetnika stran 16

Preneseni paket je v.zip datoteki, zato ga je pred samo namestitvijo na streţnik potrebno razširiti z ustreznim programom (7zip, winzip, ipd.). Razširjene datoteke preko FTP (file transfer protocol) prenesemo na streţnik izbranega ponudnika spletnega gostovanja. V našem primeru smo datoteke naloţili na streţnik preko odprtokodnega programa FileZilla 3.3.2.1. Slika 10: FTP prenos datotek programa Joomla! na strežnik Datoteke namestimo v korensko (ang. Root) mapo javnega spletnega streţnika. Preostane nam je le še sama namestitev spletnega portala Joomla!. Za zagon namestitve v brskalnik vtipkamo spletni naslov na javnem streţniku, v našem primeru je to http://www.domena.xxx/kerrock-plut/installation/index.php. Pojavi se nam okno namestitve sistema Joomla!, kjer izberemo privzeti jezik. Slika 11: Namestitev portala Joomla! izbira jezika Boštjan Žagar: Izdelava portala za samostojnega podjetnika stran 17

V nadaljevanju namestitve program preveri nastavitve sistema ter nastavitve posameznih pravic na streţniku. Pojavi se izpis, ki nam pokaţe ali streţnik izpolnjuje vsa potrebna merila za uspešno dokončanje namestitve. V primeru, da program zazna neustrezne nastavitve je le-te potrebno odpraviti, v nasprotnem primeru lahko pride do napak pri namestitvi in posledično do nepravilnega delovanja spletne strani. Slika 12: Preverjanje PHP nastavitev in združljivost s sistemom Joomla! Joomla! je izdana pod pogoji GNU (ang. General Public License - GPL), katere avtor je Richard Matthew Stallman. Je brezplačna, prosto dostopna programska oprema, ki pa se mora uporabljati v skladu z določili licence GPL. [2] Pred nadaljevanjem instalacije se moramo strinjati z uporabo licence GPL. Slika 13: Strinjanje z licenčnimi pogoji GPL Boštjan Žagar: Izdelava portala za samostojnega podjetnika stran 18

V naslednjem koraku namestitve je potrebno vnesti potrebne nastavitve za podatkovne baze. Iz padajočega menija izberemo vrsto podatkovne baze, v našem primeru je to MySQL. Vnesemo tudi ime gostitelja streţnika, na katerega nameščamo sistem Joomla!, uporabniško ime in geslo za dostop do MySQL baze podatkov, ki smo ga dobili od gostitelja. Na koncu podamo zgolj še samo ime za bazo podatkov. V primeru več baz podatkov za različne spletne strani je le-te potrebno ustrezno poimenovati, da jih pozneje lahko med seboj ločimo. V naprednih nastavitvah definiramo potek izdelave novih tabel v podatkovni bazi. Tu lahko zavrţemo oziroma prepišemo stare tabele ali pa kopije starih tabel shranimo v podatkovni bazi. Na koncu lahko spremenimo še predpono tabel, ki jo ţelimo uporabljati. Slika 14: Osnovne nastavitve baze podatkov Pri nastavitvah protokola za prenos datotek FTP (ang. File Transfer Protocol) smo omogočili FTP raven in vpisali potrebne podatke: FTP uporabniško ime, FTP geslo, ter FTP korensko pot. V našem primeru je namestitveni program avtomatično zaznal FTP pot s klikom na gumb»avtomatično iskanje FTP poti«. Z uspešno potrditvijo FTP nastavitev smo zaključili postopek konfiguracije FTP računa Slika 15: Nastavitve FTP računa Boštjan Žagar: Izdelava portala za samostojnega podjetnika stran 19

Glavne nastavitve sistema sledijo v šestem koraku. Tukaj definiramo naslov spletne strani, vnesemo veljaven elektronski naslov ter geslo za dostop do skrbniškega dela spletne strani. Naloţimo si lahko tudi vzorčne podatke, ki so vključeni v Joomla! namestitvenem paketu, kar je posebej priporočljivo za začetnike. Slika 16: Glavne nastavitve CMS Joomla! Zaključili smo s konfiguracijo sistema. Tekom nameščanja sistema vneseni podatki so se shranili v datoteko imenovano configuration.php, ki se nahaja v korenskem delu mape. Zadnji korak pred samim zaključkom namestitve je odstranitev namestitvene mape (instalation). Dostop do spletne strani in prijava v administratorski del ne bo mogoč vse dokler mapa, ki se nahaja v korenskem delu sistema Joomla!, ne bo izbrisana. Slika 17: Zaključek namestitve Boštjan Žagar: Izdelava portala za samostojnega podjetnika stran 20

3.4 DOSTOP DO SPLETNIH STRANI Do spletne strani lahko sedaj dostopamo na naslovu http://www.domena.xxx/kerrock-plut To je spletna stran, katere trenutna oblika je definirana s samo namestitvijo sistema Joomla!. Sledi oblikovanje predlog in vsebine, urejanje menijev spletne navigacije, dodajanje raznih vtičnikov in modulov, ki bodo naredili spletno stran dinamično in privlačno. Za vse to pa je seveda potreben skrbniški dostop. Slika 18: Osnovna spletna stran Boštjan Žagar: Izdelava portala za samostojnega podjetnika stran 21

3.5 DOSTOP DO SKRBNIŠKEGA DELA (CMS) V spletni brskalnik vnesemo naslov spletne strani http://www.domena.xxx/kerrockplut/administrator. Odpre se nam okno, ki nam omogoča prijavo v skrbniški del sistema Joomla!. Pod uporabniško ime vpišemo admin, za geslo pa vpišemo skrbniško geslo, definirano pri instalaciji portala Joomla! v 6. koraku. Slika 19: Prijava v Joomla! skrbništvo Po uspešni prijavi se nam odpre skrbniški vmesnik, ki nam omogoča upravljanje z vsebino. Slika 20: Joomla! skrbništvo Boštjan Žagar: Izdelava portala za samostojnega podjetnika stran 22

4 GRAFIČNO IN VSEBINSKO OBLIKOVANJE DINAMIČNE SPLETNE STRANI 4.1 GRAFIČNO OBLIKOVANJE Oblikovanje spletne strani je uresničevanje prepoznavnosti neke znamke ali ideje v privlačni obliki s hkratnim ciljem izzvati človeška čustva in vedenje. Oblikovalec mora te cilje znati uresničiti znotraj specifičnega okolja z vsemi omejitvami. Te omejitve prihajajo iz samega medija, fizičnega prostora, od stranke, socialnega okolja in ne nazadnje tudi od same vsebine in namena spletne strani. (Bertoncelj, 2009) Grafična predloga predstavlja osnovno podobo spletne strani. V njej je definirana osnovna barvna shema spletne strani, postavitev menijev, oblika gumbov, ozadje, postavitev modulov, banerjev in ostalih grafičnih elementov. Predloga je poleg besedila in slik to, kar se nam prikaţe pred očmi, zato mora pritegniti pozornost in biti smiselno zastavljena. Grafično predlogo lahko naredimo sami oziroma jo izdela grafični oblikovalec, lahko pa jo kupimo ali dobimo brezplačno od številnih spletnih ponudnikov. Obe moţnosti imata svoje prednosti in slabosti, ne smemo pa pozabiti dejstva, da število spletnih ponudnikov brezplačnih grafičnih predlog skokovito narašča. Pri izbiri grafične predloge moramo v mislih imeti osnovno dejavnost podjetja ali društva ter izbrati obliko strani, ustrezno tej dejavnosti. Predvsem pa moramo biti pozorni na barvno ujemanje predloge in grafičnih elementov, vključenih v predlogo. Prednost izdelave lastne predloge je v tem, da si lahko v vsakem trenutku izmislimo dodaten detajl ali spremembo, poleg tega pa lahko naredimo tudi več različic ene grafične predloge. Teţava pri brezplačnih ţe narejenih predlogah je v tem, da redko kje dobimo vektorski format grafične predloge. Običajno dobimo le razrezane sličice, ki so ţe vgrajene v html kodo. Pri plačljivih grafičnih predlogah pa dobimo zraven tudi vse izvorne datoteke, vključno s popolno dokumentacijo kar nam omogoča, da brez večjega napora grafično predlogo prevedemo v vaš jezik ali pa kaj popravimo. (Macedoni, 2010) 4.2 IZDELAVA GRAFIČNE PREDLOGE Predloga je skupek pravil o predstavitvi spletne strani. Taka predloga določa koliko stolpcev je na voljo ali kakšne barve so naslovi. Predloga določa tudi obliko ali poloţaj spletne strani. Deluje kot filter, ki nadzoruje videz spletne strani. Je brez vsebine in lahko vključuje logotipe. (Sadar, 2009) Za izdelavo grafične podobe naše spletne strani, ki temelji na sistemu CMS Joomla!, smo uporabili aplikacijo Artisteer, preneseno iz njihove uradne spletne strani. [7] Artisteer je prvi in edini program za izdelovanje grafičnih predlog s katerem lahko v zelo kratkem času izdelamo unikatne grafične predloge in bloge. Artisteer podpira sisteme za upravljanje vsebin Joomla!, [6] Drupal, [8] WordPress, [9] DotNetNuke [10] in Bloger [11]. S pomočjo Artisteer-ja lahko izdelamo predlogo spletnih strani z raznimi grafičnimi učinki brez znanja programiranja v HTML ali CSS in učenja programov kot so Dreamweaver in Photoshop. Ob zagonu programa Artisteer se nam pojavi okno kjer izberemo moţnost za kateri CMS sitem ţelimo izdelati grafično predlogo. Boštjan Žagar: Izdelava portala za samostojnega podjetnika stran 23

Poleg izdelave predlog za naštete CMS sisteme lahko z Artisteer-jem izdelamo tudi predloge za standardno HTML stran, ASP.NET Aplikacijo, ali CodeCharge Studio. V našem primeru smo izbrali predlogo za CMS Joomla!. (glej Slika 21) Slika 21: Izbira sistema Joomla! v Artisteer-ju 4.2.1 IZBIRA BARVNE SHEME PREDLOGE Program nam ponuja moţnost, da samodejno predlaga naključno narejene predloge. Z klikanjem na gumb "Suggest Design" program preklaplja med različnimi ţe narejenimi predlogami. Ker je naročnik spletne strani podal svoje zahteve po barvni shemi in obliki spletne strani smo predlogo izdelali z izbiro vsakega sestavnega elementa posebej. Slika 22: Izbira barvne sheme predloge Boštjan Žagar: Izdelava portala za samostojnega podjetnika stran 24

Tako smo najprej izbrali barvno shemo. Tu smo definirali barvo ozadja, gumbov, teksta, skratka splošno barvno shemo, ki bo zaznamovala spletno stran. Posebno previdnost smo namenili izbiri prave barvne kombinacije. Le-ta se mora skladati z ostalimi grafičnimi elementi spletne stani, kot je na primer logotip podjetja, glava in slike. V Artisteer-ju so prednastavljene barvne sheme na voljo v vseh osnovnih barvah, dodatno pa lahko sami izberemo tudi ostale barvne kombinacije in tako dobimo cel spekter barv, ki bo zadovoljil še tako zahtevne ţelje in zahteve naročnika. Za našo spletno stran smo izbrali barvno shemo, ki temelji na modri in beli barvni kombinaciji. (glej Slika 22). 4.2.2 DOLOČANJE POSTAVITEV ELEMETOV V PREDLOGI Postavitev spletnega portala določa vse bistvene elemente ter njihovo porazdelitev na spletni strani. Te postavitve določajo prostor kjer se bo nahajal glavni meni, glava in noga predloge ter postavitev različnih modulov in vtičnikov. Sredina spletnega portala pa je namenjena spletni vsebini in komponentam. (glej Sliki 23, 24) Pod zavihkom»layout«smo definirali postavitve spletnega portala. Postavitve določajo elementi kot so: User1, User2, User3, Top1, Top2, Top, Left, Right, Banner2, Botom, Copyright. Slika 23: Izbira postavitve elementov predloge Boštjan Žagar: Izdelava portala za samostojnega podjetnika stran 25

Pod zavihkom»background«smo nastavili motiv in barvo ozadja spletne strani. Osnovno barvo ozadja se nastavi ţe v nastavitvah osnovne barvne sheme predloge. Po ţelji lahko za ozadje nastavimo tudi sliko. Slika 24: Zgradba in postavitve spletnega portala 4.2.3 IZBIRA VELIKOSTI IN OBLIKE OGRODJA PORTALA Širino predloge spletnega portala in obliko okvirja nastavimo pod zavihkom»sheet«. Posebno pozornost smo namenili izbiri dimenzij in sami obliki, ki bo zaznamovala spletno stran. Ker v praksi še vedno prevladujejo zasloni velikosti 800 x 600 ter 1024 x 768 smo portal prilagodili tem dimenzijam. Če bi dimenzijo samega ogrodja preveč povečali, bi le-ta presegel širino spletnega brskalnika. Slika 25: Prilagajanje oblike in velikosti spletnega portala Boštjan Žagar: Izdelava portala za samostojnega podjetnika stran 26

4.2.4 IZDELAVA LOGOTIPA IN OBLIKOVANJE GLAVE Logotip mora biti čim enostavnejši, da se laţje zapomni. Če si ga lahko zapomnimo smo izpolnili namen logotipa. Logotip podjetja je narejen v.png formatu zaradi hitrejšega nalaganja na spletno stran. Ob obisku prve strani je pomembno, da je uporabniku jasno kaj spletna stran predstavlja in kakšno je njeno sporočilo. Logotip podjetja oz. znamke ne sme biti dominantna značilnost, temveč le poudarja vsebino in namen spletne strani. (Bertoncelj, 2009) Slika 26: Logotip podjetja Logotip podjetja smo v Artisteer-ju vstavili v glavo predloge. Poleg logotipa pa smo dodali nekaj slik izdelkov, ki na čim manj vsiljiv način prikazujejo dejavnost podjetja. Slika 27: Celotna glava portala Slika 28: Vstavljanje glave v predlogo portala Boštjan Žagar: Izdelava portala za samostojnega podjetnika stran 27

4.2.5 IZDELAVA IN OBLIKOVANJE MENIJEV Pod zavihkom»menu«smo nastavili obliko in končni videz glavnega navigacijskega menija. Izbirali smo lahko med klasičnimi oblikami spustnih menijev, med meniji v obliki zavihkov in menijskimi gumbi. Odločili smo se za implementacijo spustnih menijev. Nastavili smo razmik med posameznimi elementi menija, obliko, barvo teksta in določili pozicijo glavnega menija glede na spletno stran. Prav tako smo določili barvno polnilo ter obrobo spustnega menija in nastavili način prikazovanja podmenijskih elementov. Sam način prikaza menijev upravlja predloga in postavitev menijskega modula. Slika 29: Oblikovanje in nastavitve glavnega menija 4.2.6 ZAKLJUČNO OBLIKOVANJE PREDLOGE Kakšen bo videz prispevkov, anketnih polj, gumbov, oblika in odmik okvirjev, oblika noge smo nastavili v zaključku oblikovanja predloge. Tu gre predvsem za oblikovne nastavitve elementov prednaloţenih ţe v samem programu Artisteer v katerem smo mi zgolj izbrali najprimernejšo obliko. Predlogo lahko izvozimo v več različicah kjer poljubno spreminjamo posamezne elemente, kasneje pa na spletni strani vidimo katera izmed njih bo najbolj uporabna, oziroma katera bo stranki najbolj všeč. Predlogo lahko tudi naknadno spreminjamo vendar moramo vedno znova ponoviti postopek izvoza projekta izdelanega v Boštjan Žagar: Izdelava portala za samostojnega podjetnika stran 28

Artisteer-ju v predlogo za sistem Joomla! in kasnejšo implementacijo v sistem Joomla!. Glede na to, da smo ţe dosegli zadani cilj glede videza naše spletne strani smo zvozili Artisteer-jev projekt v predlogo za CMS Joomla!. (glej Slika 30) Slika 30: Izvoz grafične oblike v predlogo Joomla! Pri izvozu grafične predloge smo bili pozorni, da predlogo izvozimo v.zip arhiv. Tako izvoţeno predlogo kasneje uvozimo v sistem Joomla! 4.3 VSEBINSKO OBLIKOVANJE DINAMIČNE SPLETNE STRANI 4.3.1 UVOZ GRAFIČNE PREDLOGE V CMS JOOMLA! Predhodno shranjeno in pravilno arhivirano predlogo je sedaj potrebno le še namestiti v sistem Joomla!. Preko okna za prijavo v skrbniški del (glej sliko 19), dostopimo do skrbniškega vmesnika, ki nam omogoča upravljanje z vsebino. (glej sliko 20) Preko tega vmesnika spreminjamo funkcionalnost celotne spletne strani, dodajamo module, vtičnike, dodajamo in urejamo vsebino, galerije slik, skratka dokončno izdelamo spletno predstavitev. Preko upravitelja razširitev v spustnem meniju»razširitve«namesti/odstrani smo naloţili predlogo iz lokalnega diska v CMS Joomla!. Po enakem postopku se na splošno nameščajo tudi ostale komponente, moduli, vtičniki in jeziki v sistemu Joomla!. Boštjan Žagar: Izdelava portala za samostojnega podjetnika stran 29

Predlogo narejeno v programu Artisteer, smo tako z upraviteljem predlog namestili v CMS Joomla!. Slika 31: Uvoz predloge v CMS Joomla! S postavitvijo miškinega kazalca na tekst nameščene predloge se nam pokaţe slika videza predloge. (glej sliko 32) Slika 32: Predogled sličice predloge Boštjan Žagar: Izdelava portala za samostojnega podjetnika stran 30

Sedaj je predlogo potrebno le še nastaviti kot privzeto. To smo storili preko spustnega menija»razširitve«upravitelj predlog. Med ţe prednaloţenimi predlogami, ki jih ponuja sistem smo označili našo in jo potrdili kot privzeto. Slika 33: Potrditev predloge kot privzeto S tem smo zamenjali privzeto predlogo spletne strani s predlogo, narejeno v programu Artisteer. Ko smo v spletni brskalnik vpisali naslov spletne strani se nam je prikazala nova podoba spletne strani. (glej sliko 34) Slika 34: Videz spletne strani z novo grafično predlogo Boštjan Žagar: Izdelava portala za samostojnega podjetnika stran 31

4.3.2 IZDELAVA PODROČIJ IN KATEGORIJ Po uspešnem grafičnem oblikovanju in namestitvi naše predloge je sledilo vsebinsko oblikovanje portala. Vsebina se iz večjega dela sestoji iz teksta in fotografij, lahko pa vključimo tudi video vsebine. Slaba stran video vsebin je, da zasedejo veliko prostora na streţniku, polega tega pa je nalaganje video vsebin na stran precej daljše. Slika 35: Izdelava področij Pred samim vnosom vsebin, smo le-te ovrednotili na statične in dinamične. Pripravili smo ustrezna področja in kategorije, kar nam je kasneje omogočilo enostaven pregled in vnos vsebine. Najprej smo izdelali področja, ki jih bo naša stran predstavljala. Področje je posamezna mapa v kateri bodo članki, ki v posamezno področje spadajo, shranjeni. Posamezna področja smo ustvarili preko spustnega menija vsebina upravitelj področij. V meniju smo izbrali gumb»nov«in tako dodali novo področje kamor se bodo shranjevali posamezni članki. Izdelali smo področja Domov, O podjetju, Kontaktni podatki, Barvne lestvice, Kerrock, Reference in Galerija. (glej sliko 35). Ko smo izdelali posamezna področja je sledila izdelava ustreznih kategorij za to področje. Vsako področje je lahko razdeljeno na več kategorij (primer: v področje Kerrock smo tako uvrstili kategorije enobarvni kerrock, granitni kerrock, dimenzije kerrock plošč, kuhinjski kerrock pomivalniki, kopalniški kerrock umivalniki skratka vse povezano s tem materialom. Na podoben način smo kategorizirali tudi ostala področja. Kategorije so mape v kateri so shranjene posamezne vsebine. Vsaka napisana vsebina je torej shranjena v točno določeno kategorijo, kategorija pa v področje. Novo kategorijo smo ustvarili preko spustnega menija»vsebina«kategorije. Boštjan Žagar: Izdelava portala za samostojnega podjetnika stran 32

S klikom v meniju na»nov«smo vnesli naslov in ime kategorije ter izbrali v katero področje spada. Slika 36: Urejanje kategorije Področja in kategorije smo tako pripravili. Sledila je izdelava same vsebine. Pred začetkom pisanja smo pripravili shemo vsebin, ki bodo prikazane v spletnem portalu. Slika 37: Primer strukture vsebine 4.3.3 IZDELAVA IN OBJAVA VSEBINE Ustvarjanje in urejanje vsebine se lahko lotimo na dva načina. Prvi je, da se kot registrirani uporabnik prijavimo s svojim uporabniškim imenom in geslom na spletno stran. Ko smo prijavljeni se nam na posameznem prispevku pokaţe povezava»uredi«. S klikom na povezavo se nam odpre okno kjer lahko urejamo vsebino ali dodajamo fotografije. Za ta način dostopa do urejanja spletnih strani nam mora administrator predhodno dodeliti ustrezne pravice za urejanje in prijavo. Ta način urejanja se imenuje»urejanje skozi sprednja vrata«. Boštjan Žagar: Izdelava portala za samostojnega podjetnika stran 33

Slika 38: Urejanje vsebine skozi»prva vrata«(ang. Frontend) Pri drugem načinu pa se moramo prijaviti v sistem kot administrator in pod zavihkom»vsebina«upravitelj prispevkov izberemo prispevek, ki ga ţelimo urediti ali pa preprosto dodamo novega. Pri dodajanju novega prispevka moramo obvezno paziti, da prispevku določimo kategorijo in pripadajoče področje. Ta način se imenuje»urejanje skozi zadnja vrata«. Pri izdelavi spletnih strani smo uporabili slednji, primernejši, način saj nam poleg urejanja vsebine ponuja tudi objavo novih prispevkov, medtem ko je prvi način namenjen le za urejanje prispevkov s strani končnega lastnika ali uporabnika spletnih strani. Slika 39: Urejanje prispevka skozi»zadnja vrata«(ang. Backend) Boštjan Žagar: Izdelava portala za samostojnega podjetnika stran 34

Nov prispevek smo izdelali s klikom na padajoči meni vsebina Upravitelj prispevkov ter na nadzorni plošči upravitelja prispevkov izbrali gumb»nov«. Napisati je bilo potrebno naslov vsebine, vzdevek naslova, v vsebinsko polje pa smo vpisali besedilo, ki ga ţelimo prikazati na strani. (glej sliko 39). Poleg izbire ustreznega področja in kategorije smo tu določili tudi prikaz prispevka na naslovni strani. To smo storili s potrditvijo izbirnega polja»naslovna stran«. Prispevek, katerega ţelimo prikazanega na naslovni strani, lahko nastavimo tudi preko upravitelja naslovne strani, ki se nahaja pod zavihkom»vsebina«. Ko smo končali z urejanjem prispevka smo ga shranili in preverili prikaz vsebine na spletni strani. 4.3.4 IZDELAVA MENIJEV ZA DOSTOP DO VSEBIN Za doseganje določenih prispevkov uporabljamo menije. Do urejanja in izdelave menijev dostopamo preko spustnega menija Meniji Upravitelj menijev. Na nadzorni plošči upravitelja menijev smo izbrali gumb»nov«. Tako smo izdelali nov meni, katerega smo poimenovali»glavni meni«. V tem meniju smo kliknili na povezavo»urejanje postavk menija«kjer smo meniju dodali nove postavke, jim določili kateri prispevek odpre in videz prispevka. Izbiramo lahko med standardnimi videzi, videzom bloga, videzom bloga področja, videzom bloga naslovne strani in videzom bloga kategorije. Ker gre v našem primeru za predstavitev podjetja je edina izbira standardni videz prispevka. Enako smo naredili pri ostalih postavkah menija. Slika 40: Urejanje postavk menija V portalu smo uporabili tri menije in sicer glavni meni na vrhu, ki vsebuje povezave do vseh prispevkov, stranski meni na desni strani, ki vsebuje hitri dostop do obiskovalcu pomembnejših prispevkov vse od barvnih lestvic, materialov do galerije slik. Tretji meni pa se nahaja v nogi spletne strani in vsebuje le dostop do glavnih postavk: DOMOV, O PODJETJU, KERROCK, KONTAKT, REFERENCE in GALERIJA. Boštjan Žagar: Izdelava portala za samostojnega podjetnika stran 35

4.3.5 IZDELAVA IN VSTAVLJANJE PRILJUBLJENE IKONE Priljubljena ikona je namenjena označevanju spletne strani v naslovni vrstici brskalnika, označitvi zavihka in označitvi med priljubljenimi bliţnjicami v brskalniku. Njena naloga je, da ţe na daleč pove na čigavi strani se nahajamo. Povezavo, ki ima dodano svojo priljubljeno ikono ţe na prvi pogled ločimo od ostalih strani, ki imajo ob naslovu običajno ikono brskalnika s pomočjo katerega brskamo po spletu. Priljubljena ikona mora biti velikosti 16 x 16 točk in mora vsebovati 16 barv. Shranjena mora biti pod imenom favicon.ico, da jo lahko prikaţe večina sodobnih brskalnikov. Nekateri brskalniki prikaţejo priljubljeno ikono tudi v obliki.gif in.png formatu. Slika 41: Priljubljena ikona 16 x 16 točk Za izdelavo priljubljene ikone smo uporabili grafično orodje Slikar, ki je sestavni del operacijskega sistema Windows7 ter program za ogled slik IrfanView, ki podpira format.ico in smo ga na naš računalnik namestili iz njihove [19] spletne strani. Program je za domačo uporabo brezplačen, zadnja različica tega programa pa je v4.27. Predhodno izrezano sličico logotipa smo s pomočjo programa IrfanView tako zmanjšali na velikost 16 x 16 točk ter število barv nastavili na 16. Sličico smo pozneje izvozili kot favicon.ico datoteko. (glej sliko 42) Slika 42: Obdelava priljubljene ikone s programom IrfanView[19] Boštjan Žagar: Izdelava portala za samostojnega podjetnika stran 36

Priljubljeno ikono, smo nato shranili v mapo images v spletnem streţniku. Da se bo priljubljena ikona pojavila na naši strani smo v glavo HTML dokumenta predloge vnesli vrstico HTML kode, ki pokaţe pot kjer je grafična datoteka ikone shranjena in vstavi priljubljeno ikono v spletno stran. Vstavljena HTML koda je sledeča: <link rel="shortcut icon" href="http://www.kerrock-plut.si/images/favicon.ico"/> V skrbniškem delu sistema Joomla! smo pod zavihkom Razširitve upravitelj predlog izbrali predlogo naše spletne strani ter v meniju potrdili gumb»uredi HTML«ter vnesli vrstico HTML kode. (glej sliko 43) Slika 43: Vstavljanje priljubljene ikone Slika 44: Prikaz priljubljene ikone v brskalniku V brskalniku se je ob ponovni naloţitvi strani pojavila priljubljena ikona. Boštjan Žagar: Izdelava portala za samostojnega podjetnika stran 37

4.4 NAMESTITEV DODATNIH RAZŠIRITEV CMS Joomla! ima na voljo pet vrst razširitev: Komponente (ang. components) Moduli (ang. modules) Vtičniki (ang. plugins) Grafične predloge (ang. templates) in Jeziki (ang. Languages) To so posamezni namestitveni paketi, ki razširijo funkcionalnost sistema Joomla!. Večina teh razširitev je odprtokodne narave, nekatere pa so tudi plačljive. Vse razširitve za CMS Joomla! so dosegljive na tej povezavi [20]. Pri samem nameščanju razširitev ni bistvenih razlik. Vse so arhivirane v.zip arhivu, njihova namestitev pa je mogoča preko administratorskega vmesnika. Za razširitev našega CMS sistema smo vključili različne module, komponente in vtičnike in tako povečali funkcionalnost, videz in uporabnost portala. Namestitev smo izvedli preko upravitelja za razširitve v skrbniškem delu. 4.4.1 PRIMER NAMESTITVE MODULA»ZAVIHEK STRANI«Pri namestitvi modulov gre za podoben postopek, kot smo ga ţe opisali pri namestitvi predloge. Iz spletne strani [20] smo na trdi disk računalnika naloţili modul s pomočjo katerega smo nameravali razširiti naš portal. V našem primeru smo na portal dodali več modulov, ker pa gre več ali manj za identičen postopek pri vseh nalaganjih, bomo opisali konkretni primer dodajanja modula»zavihek strani«(ang. Corner page peel). V skrbniškem delu sistema Joomla! smo za namestitev modula izbrali zavihek Razširitve Namesti/Odstrani ter na trdem disku izbrali.zip datoteko modula. Ko smo modul uspešno naloţili smo izbrali zavihek razširitve Upravitelj modulov in pokazal se nam je seznam vseh modulov naloţenih v CMS Joomla!. (glej sliko 45) Slika 45: Seznam vseh modulov naloženih v CMS Joomla! Boštjan Žagar: Izdelava portala za samostojnega podjetnika stran 38

Za urejanje nastavitev modula smo označili pravkar naloţeni modul in v meniju izbrali gumb»uredi«. Odprl se nam je grafični vmesnik za urejanje nastavitev modula. Naslov modula lahko poljubno preimenujemo, tako da pozneje vemo za kateri modul gre in kako funkcijo v portalu ima. Ob naloţitvi modula le-ta ni omogočen in ni prikazan na portalu vse dokler mu ne določimo pozicije prikaza in ga omogočimo. V nadaljevanju smo nastavili poloţaj prikaza zavihka na zgoraj levo in izbrali prikazno sliko, ki se bo prikazala, ko bomo preko zavihka potegnili z miškinim kazalcem. Velikost zavihane strani ter povezavo smo določili v dodatnih nastavitvah. Slika 46: Urejanje nastavitev modula V našem portalu bodo obiskovalci preko tega elementa dostopali do Kerrock barvnih lestvic, katere so poleg galerije slik ključni del predstavitve v našem portalu. Do barvnih lestvic je na portalu sicer mogoče dostopati tudi preko glavnega, stranskega, ter menija v nogi portala. Končni videz naslovne strani portala z odprtim zavihkom strani je prikazan na sliki 47. Slika 47: Končni videz portala z vključenim modulom»zavihek strani«boštjan Žagar: Izdelava portala za samostojnega podjetnika stran 39

4.4.2 PRIMER NAMESTITVE KOMPONENTE ZA VARNOSTNO KOPIRANJE Tudi za komponente velja enak postopek nalaganja v sistem kot pri modulih, predlogah in vtičnikih. Do nameščene komponente dostopamo s klikom na zavihek»komponente«v skrbniškem delu CMS Joomla!. Tu se ţe v padajočem meniju pokaţe seznam vse nameščenih komponent. Nekatere so sestavni del sistema Joomla! in se namestijo ţe med samo instalacijo, zaradi potrebe po novih razširitvah pa jih po potrebi dodajamo tudi sami. Poleg galerije»phoca«, smo namestili tudi komponento za varnostno kopiranje in obnavljanje portala»akeeba backup«, katere nastavitve bomo opisali v nadaljevanju. V nadzorni plošči komponente do katere dostopamo pod menijem»komponente«akeeba backup smo nastavili parametre shranjevanja varnostne kopije. Določili smo mapo na našem streţniku, kamor se bo shranila izvedena varnostna kopija portala, začasno mapo shranjevanja, določili ime arhiva, ter izbirali med tipi arhiviranja. Med tipi arhiviranja smo lahko izbrali arhiviranje celotnega portala, arhiv baze podatkov ali arhiviranje zgolj datotek portala. V našem primeru smo izvedli arhiviranje celotnega portala. Ostale napredne nastavitve smo pustili nastavljene na privzeto. (glej sliko 48) Slika 48: Urejanje nastavitev komponente za arhiviranje portala V nadzorni plošči komponente smo nato izbrali gumb»začni arhiviranje«in tako zagnali postopek varnostnega kopiranja celotnega portala. Z izvedeno varnostno kopijo portala lahko v primeru, neţelenih dogodkov portal obnovimo na stanje, ki je bilo shranjeno v varnostni kopiji. Varnostno kopijo prenesemo še na trdi disk računalnika, saj se ob morebitnem sesutju streţnika in izgubi vseh podatkov na njem izgubi tudi varnostna kopija. Boštjan Žagar: Izdelava portala za samostojnega podjetnika stran 40

Datoteka varnostne kopije je narejena tako, da se v primeru izgube podatkov le-ta preko FTP klienta prenese na korensko mapo streţnika naše spletne strani in na samem streţniku aktivira proces obnove portala. [22] Slika 49: Izbira in prenos varnostne kopije Boštjan Žagar: Izdelava portala za samostojnega podjetnika stran 41

5 FINALIZACIJA SPLETNE STRANI 5.1 OPTIMIZACIJA SPLETNE STRANI ZA ISKALNIKE (SEO) Optimizacija spletnih strani za iskalnike je storitev, sestavljena iz več dejavnikov, ki vplivajo na pozicijo na iskalnikih glede na izbrane ključne besede. Pomemben dejavnik optimizacije spletnih strani za iskalnike je izbor ključnih besed. Ključne besede morajo biti povezane s storitvami ali produkti predstavljenega podjetja, hkrati pa je potrebno preveriti kako pogosto jih uporabniki iščejo, saj je od tega odvisno kolikšen deleţ ciljne skupine bo podjetje zajelo. Optimizacija spletnih strani za iskalnike ima za poslovanje podjetja dolgoročne učinke. Poleg neposrednih učinkov povečanja prometa spletnih strani lahko dobri rezultati na iskalnikih posredno tudi večajo prepoznavnost blagovne znamke. [12] Optimizacija spletnih strani je prevod angleškega izraza»search Engine Optimization«, ki se v tujini pogosto uporablja kar kot kratica SEO. Pomeni namreč proces oblikovanja in spreminjanja spletnih strani z namenom doseganja boljše vidljivosti in s tem obiskanosti spletne strani. (Vidmar, 2006) Optimizacija spletnih strani za iskalnike je sestavljena iz treh delov: [ 12] tehnična optimizacija vsebinska optimizacija gradnja povezav. 5.1.1 TEHNIČNA OPTIMIZACIJA STRANI Tehnična optimizacija spletnih strani pomeni uporabo iskalnikom prijazne tehnologije. Pravilno je potrebno poimenovati opisne URL-je, uporabljati oznake <title>, meta keywords in meta description na vsaki posamezni strani unikatno, uporaba alt in title oznak za slikovno gradivo in povezave, uporaba ključnih besed v notranjih povezavah, uporaba oznak <h1>, <h2>, za naslove in podnaslove. Iskalnikom izrazito neprijazni sta tehnologiji Flash in Frames. Iskalniki strani, izdelanih v eni izmed teh dveh tehnologij ne znajo brati, torej za njih vsebina tam ne obstaja. 5.1.2 VSEBINSKA OPTIMIZACIJA SPLETNE STRANI Vsebinska optimizacija spletnih strani izvedemo s pravilno uporabo ključnih besed v besedilu spletnih strani. Pomembne ključne besede morajo biti uporabljene v naslovih in podnaslovih, na začetku in na koncu odstavkov, ključne besede naj bodo odebeljene in naj se pojavljajo v cca. 5 7 % gostoti na posamezni strani. Ključne besede naj se pojavljajo tudi v navigaciji spletnega mesta. 5.1.3 IZGRADNJA POVEZAV Izgradnja povezav pomeni pridobivanje povezav na izbrane ključne besede. Običajno se pridobivanje povezav začne z vpisom spletnega mesta v iskalnike in spletne imenike. Kot najbolj koristna se je izkazala»strategija metanja vabe«pri čimer spletne uporabnike pritegnemo z zanimivim člankom ali sliko, z brezplačnim orodjem, z odmevno nagradno igro ali s kontroverznimi izjavami. Na ta način Boštjan Žagar: Izdelava portala za samostojnega podjetnika stran 42

uporabniki sami dodajajo povezavo na naše spletno mesto, kar pomeni pridobivanje pomembnosti pri iskalnikih, saj le-ta smatra našo vsebino kot izjemno popularno in relevantno uporabnikom. Temeljni pogoj uspešnosti optimizacije je torej pravilen izbor ključnih besed na podlagi katerih se optimizira spletna predstavitev. Če z optimiziranjem spletne strani še nimamo izkušenj je priporočeno, da se za začetek osredotočimo zgolj na eno ključno besedo. Ta naj bo takšna, ki bo najbolj nazorno opredelila storitve ali izdelke podjetja, (npr. kerrock, pulti, izdelava) in bo pripeljala največ ciljnih strank na našo spletno stran. Smisel celotnega procesa optimizacije je v tem, da naredimo spletno stran laţje berljivo, pregledejšo in bolj smiselno oblikovano tudi za obiskovalce oziroma iskalce informacij. Na splošno se moramo za uspešno optimizacijo spletne strani drţati naslednjih pravil. [13] HTML naslov naj bo različen za vsako podstran in naj vsebuje najpomembnejšo ključno besedo ali besedno zvezo. Meta oznake - pomembni sta oznaki description (opis) in keywords (ključne besede). Vsaka podstran naj ima svoje meta oznake. Vsebina spletne strani (teksti) gostota, frekvenca, pozicija in prominenca za vas pomembnih ključnih besed v samem besedilu spletne strani. Imena URL naslovov, datotek in slik naj vsebujejo konkretne ključne besede, ne pa npr. img01.jpg ali file1.pdf. ALT oznake slik - z njimi iskalniku poveste, kaj se nahaja na sliki. Uporabite ključno besedo! Dobra navigacija - Navigacija po straneh naj bo pregledna. V imenih povezav uporabite ključne besede. Povezave ne smejo biti samo v javascript-u! Izognite se okvirjem in Flash-u, Stran naj ne bo narejena z uporabo okvirjev (ang. frames), naj nima vstopne Flash animacije. 5.2 IZBIRA PRIMERNE DOMENE Domena je sestavljena iz tako imenovane vrhnje domene (ang. top-level domain) in niţje-nivojskih domen. Na podlagi vrhnje domene glavni streţnik DNS (ang. root name server) odloča v katerem streţniku DNS se bo izvedlo prvo prevajanje naslova. Vrhnje domene so generične, navadno tri črkovne (.com,.net,.org, ipd.) ali dvočrkovne drţavne (.si,.at,.uk, ipd.), določene z mednarodnim standardom. Število in vsebina niţje nivojskih domen ni neposredno omejena. Sestavljene so lahko iz črk angleške abecede, številk in pomišljajev, med seboj jih ločimo s piko. Omejena pa je skupna dolţina. Veljavnost in dosegljivost domene lahko preverite na vsaki spletni strani ponudnikov domen. (Četrtič, 2008) Za izdelano spletno stran smo izbrali domeno www.kerrock-plut.si. Razlogi za izbiro ravno te domene se skrivajo v dejavnosti podjetja oziroma materialu, ki bo ključna beseda pri iskanju na spletu, to je kerrock, ter priimka izdelovalca izdelkov, Plut. V domeno smo dodali minus oziroma pomišljaj. To smo storili predvsem zaradi iskalnika Najdi.si [14]. Iskalnik Najdi.si [14] naj bi na tak način laţje ločil med dvema Boštjan Žagar: Izdelava portala za samostojnega podjetnika stran 43

besedama. Torej mu s tem le pomagamo uvrstiti našo domeno nekaj višje pri iskalnih rezultatih tega iskalnika. Izbrali smo slovensko domensko končnico.si. Razlog za izbiro te končnice je predpostavka, da podjetje, za katerega smo izdelali spletno predstavitev, deluje predvsem v Sloveniji in bo predvidoma največ iskalcev iskalo preko slovenskih iskalnikov Google [15] in Najdi.si [14]. Predpostavili smo dejstvo, da lahko lokalne (oz. drţavne, ti. country TLD ) domene vplivajo na pozicijo v iskalnikih. Tako smo izbrali najprimernejšo še prosto spletno domeno za optimizacijo. 5.3 VPIS PORTALA V SPLETNE IMENIKE IN ISKALNIKE Po izvršeni optimizaciji in izbiri domene spletne strani je potrebno poskrbeti, da bodo iskalni roboti našo spletno stran našli, jo indeksirali in jo vključili v svojo bazo podatkov. Spletna stran je trenutno izdelana le v slovenskem jeziku, zato smo spletno stran vpisali samo v slovenske iskalnike in imenike. Spletni iskalniki in spletni imeniki so iskalni sistemi, katerih se posluţujejo uporabniki svetovnega spleta pri iskanju informacij, produktov in storitev. V današnjem času je večina iskalnih sistemov hibridnega značaja kar pomeni, da so kombinacija iskalnikov in imenikov, vendar jih še vedno klasificiramo kot iskalnike ali imenike glede na to, katerim rezultatom dajejo prednost. Če hibridni iskalni sistem daje prednost rezultatom, pridobljenim s pomočjo spletnega iskalnika, se ta klasificira kot iskalnik. Če imajo prednost rezultati, pridobljeni iz imenika, je to spletni imenik. (Vidmar, 2005) Vpis v spletne imenike smo izvedli na tej povezavi [16]. Napisali smo naslov strani oziroma naziv podjetja ter spletni naslov. Poleg tega smo dodali opis, ki najbolje opisuje dejavnost podjetja ter regijo v kateri je sedeţ podjetja. Pri nekaterih iskalnikih in imenikih smo dodatno označili še ustrezno kategorijo, ki jo pokriva. S pomočjo Raziskovalca smo spletno stran tako vpisali v manjše slovenske spletne imenike. Sledil je še vpis v spletni iskalnik Najdi.si. Slika 50: Vpis v spletne imenike [16] Boštjan Žagar: Izdelava portala za samostojnega podjetnika stran 44

Slika 51: Vpis v iskalnik Najdi.si [18] Zavedati se moramo, da lahko traja od nekaj dni do nekaj mesecev preden smo vidni na seznamu rezultatov iskalnikov, ko obiskovalci iščejo po določenih ključnih besedah. Ţe dan po vpisu spletne strani v iskalnik najdi.si se je kot rezultat iskanja po ključni besedi»kerrock«, stran podjetja pojavila na tretjem mestu med vsemi zadetki (glej sliko 43). Slika 52: Rezultat iskalnika najdi.si [14] Boštjan Žagar: Izdelava portala za samostojnega podjetnika stran 45