EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 14.12.2015 COM(2015) 639 final ANNEX 2 PRILOGA PRILOGA II: Podatki po državah k Sporočilu Komisije Vlaganje v delovna mesta in rast za kar največji prispevek evropskih strukturnih in investicijskih skladov SL SL
PRILOGA II: PODATKI PO DRŽAVAH KAZALO AVSTRIJA... 3 BELGIJA... 6 BOLGARIJA... 8 HRVAŠKA... 11 CIPER... 14 ČEŠKA... 17 DANSKA... 20 ESTONIJA... 22 FRANCIJA... 27 NEMČIJA... 30 GRČIJA... 33 MADŽARSKA... 36 IRSKA... 39 ITALIJA... 42 LATVIJA... 45 LITVA... 48 LUKSEMBURG... 51 MALTA... 53 NIZOZEMSKA... 56 POLJSKA... 58 PORTUGALSKA... 61 ROMUNIJA... 64 SLOVAŠKA... 67 SLOVENIJA... 70 ŠPANIJA... 73 ŠVEDSKA... 76 ZDRUŽENO KRALJESTVO... 78 2
1. Evropski strukturni in investicijski skladi v Avstriji Gospodarski in družbeni izzivi v kontekstu skladov ESI Zdi se, da Avstrija po fazi zadovoljivega gospodarskega razvoja, ki mu je sledila manjša upočasnitev zaradi krize, zdaj vstopa v fazo nižjih stopenj rasti. To lahko oteži njeno doseganje ciljev, povezanih z inovacijami, trgom dela in izobraževanjem, zmanjševanjem emisij CO 2 ter učinkovito rabo virov. Šibka področja države predstavljajo inovacije in prenos tehnologij z raziskovalnih inštitutov na MSP ter zasebne naložbe v raziskave in razvoj. Na področju znanosti in tehnologije mora Avstrija izboljšati možnosti izobraževanja in zaposlitvene možnosti. Na splošno mora poskrbeti za večjo zaposljivost starejših, žensk, mladih in oseb priseljenskega porekla. Izboljšati mora tudi učinkovito rabo virov za spopadanje s povečevanjem emisij CO 2, intenzivno uporabo nitratov v kmetijstvu in pomanjkanjem biotske raznovrstnosti v gozdarstvu. Politična priporočila EU za Avstrijo v okviru evropskega semestra se nanašajo na nekatere od teh težav, ki so del širših izzivov Avstrije, povezanih z upokojitveno starostjo, vzdržnostjo pokojninskega sistema, trgom dela ter izobraževanjem in kvalifikacijami. Glavne prednostne naloge in rezultati Skladi ESI bodo s spodbujanjem inovacij, raziskav in tehnološkega razvoja Avstriji pomagali, da bi dosegla cilj in postala vodilna država na področju inovacij ter izpolnila ambiciozen cilj iz strategije Evropa 2020 glede porabe 3,76 % BDP za raziskave in razvoj. Podpirali bodo raziskovalno infrastrukturo in zmogljivosti na avstrijskih regionalnih področjih moči in vlogo države pri pomembnih evropskih projektih, kot sta Konzorcij evropske raziskovalne infrastrukture in Evropski strateški forum za raziskovalne infrastrukture. 248 milijonov EUR bo namenjenih raziskavam in razvoju v MSP, da bi se povečalo število vodilnih tehnoloških podjetij in izboljšala inovativnost podjetij na splošno. 792 milijonov EUR bo namenjenih povečevanju konkurenčnosti MSP, predvsem na področju kmetijstva, industrije, storitev in akvakulture. Sredstva iz skladov ESI bodo prispevala k načrtovanem 3-odstotnem letnem povečanju števila novih zagonskih podjetij, zlasti v inovativnih sektorjih in sektorjih z intenzivno uporabo znanja, ter zagotovila podporo za načrtovano 5-odstotno letno povečanje števila MSP. Del sredstev bo namenjen za pomoč Avstriji pri doseganju njenih ciljev glede izboljšanja ali gradnje nove širokopasovne infrastrukture za 2,3 milijona prebivalcev podeželskih območij do leta 2030 ter za naložbe v prestrukturiranje in posodobitev približno 20 000 kmetij do leta 2023; ob tem bo izvedenih skoraj 650 projektov sodelovanja. Več kot 231 milijonov EUR bo namenjenih zmanjševanju emisij CO 2 v vseh gospodarskih panogah. To bo vključevalo povečanje uporabe obnovljivih virov energije v podjetjih z 10 % na 12 13 %, pomoč podjetjem pri doseganju 5-odstotnega letnega povečanja učinkovitosti rabe virov ter financiranje lokalnih in regionalnih strategij za zmanjšanje emisij CO 2. 1,27 milijarde EUR bo namenjene prilagajanju podnebnim spremembam ter preprečevanju in obvladovanju tveganj na podeželskih območjih, nadaljnje 1,28 milijarde EUR pa vložene v ohranjanje in varstvo okolja ter spodbujanje učinkovite rabe virov na podeželskih območjih. Sredstva iz EKSRP bodo Avstriji pomagala obnoviti, ohraniti in okrepiti biotsko raznovrstnost ter kmetijske in gozdarske sisteme z visoko ohranitveno vrednostjo. Za več kot 83 % kmetijskih zemljišč naj bi bile sklenjene pogodbe o upravljanju za podporo biotski raznovrstnosti/krajin, za 78 % pa pogodbe o upravljanju za izboljšanje upravljanja tal. 75 % kmetijskih zemljišč v državi bo prejelo podporo EKSRP za razvoj trajnostnega gospodarjenja z vodami. Sredstva iz ESPR bodo porabljena za zagotavljanje bolj trajnostnega ribištva in akvakulture, izboljšanje vodnih ekosistemov in vodne biotske raznovrstnosti ter povečanje letne nacionalne proizvodnje iz akvakulture za 5 000 ton do leta 2023. 3
123 milijonov EUR iz skladov ESI bo namenjenih spodbujanju trajnostnega in kakovostnega zaposlovanja ter podpori mobilnosti delavcev, zlasti s podpiranjem celostnega trajnostnega razvoja na izbranih urbanih in podeželskih območjih ter povečevanjem zaposljivosti starejših delavcev, žensk, mladih (zlasti tistih s priseljenskim poreklom) in drugih skupin prebivalstva, ki jim grozi socialna izključenost. 553 milijonov EUR je na voljo za spodbujanje socialnega vključevanja ter za boj proti revščini in diskriminaciji; ta sredstva so večinoma namenjena podpori mladim in socialnim skupinam priseljenskega porekla (vključno z Romi). Vključujočo rast zato podpira približno 19 % dodeljenih sredstev iz skladov ESI. 243 milijonov EUR bo vloženih v izobraževanje, usposabljanje in poklicno usposabljanje za spretnosti in vseživljenjsko učenje, zlasti da bi se dvignila izobrazbena raven prikrajšanih mladih ter podprla vseživljenjsko učenje in poklicno usposabljanje v kmetijstvu in gozdarstvu. Pričakuje se, da bo do leta 2023 skoraj 610 000 oseb izkoristilo možnosti usposabljanja. Uporaba finančnih instrumentov in teritorialnih orodij Avstrija namerava finančnim instrumentom dodeliti približno 3 milijone EUR za kapitalske naložbe prek sklada HichTechFund Linz v Zgornji Avstriji, ki zagotavlja tvegani kapital mladim tehnološko usmerjenim podjetjem v fazi zbiranja sredstev/zagona in podjetjem v fazi širitve. Čeprav so naložbe v finančne instrumente precej manjše kot v obdobju 2007 2013, Avstriji uspeva zadovoljevati potrebe z uporabo obstoječih nacionalnih instrumentov, zato ni vrzeli, ki bi jo bilo treba odpraviti s finančnimi instrumenti, financiranimi iz skladov ESI. 27,2 milijona EUR (5 % vseh dodeljenih sredstev iz ESRR) bo porabljenih za celostni trajnostni urbani razvoj na Dunaju in v Zgornji Avstriji. Na Dunaju bo sofinanciran laboratorij za celovite hidravlične raziskave na področju gospodarjenja z vodami (Responsible River Modelling Centre), ki bo prispeval k strategiji EU za Podonavje. Tirolska bo prejela 5,5 milijona EUR, da bo sedem njenih podregij delovalo kot pilotni primer za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost. Pričakuje se, da bodo lokalna partnerstva na podeželskih območjih ustvarila 800 delovnih mest. Ključne informacije Kohezijska politika (ESS, EKSRP ESPR ETS ESRR) Št. programov 2 (nacionalna) 1 1 10 Razpoložljiva sredstva (v EUR) 978 349 432 3 937 551 997 6 965 000 1 061 990 384 1 2. Temeljni pogoji za uspešno in učinkovito uporabo skladov ESI Avstrija je izpolnila vse veljavne predhodne pogojenosti za uspešno in učinkovito uporabo skladov ESI. Komisija se je pred sprejetjem programov prepričala, da je Avstrija oblikovala potrebne regulativne pogoje za podporo raziskavam in inovacijam, zlasti da je pripravila strategijo pametne specializacije na nacionalni in regionalni ravni. 3. Upravljanje skladov ESI V Avstriji bosta financiranje iz skladov ESI usklajevala urad zveznega kanclerja in avstrijska konferenca za prostorsko načrtovanje. Država je zmanjšala število programov v okviru skladov ESI s trinajst v obdobju 2007 2013 na štiri, s čimer je poenostavila izvajanje. Zdaj ima namesto devetih regionalnih programov en vsedržavni program ESRR in en program ESS namesto dveh. Zmanjšala je tudi število organov upravljanja, in sicer z enajst na dva. Število posredniških organov ESRR se je zmanjšalo s 36 na 16, revizijski organi in organi za potrjevanje v okviru ESRR pa krepijo svojo upravno zmogljivost. Ker pomemben posredniški organ ne bo več ustvarjal izdatkov, pomembnih za financiranje iz ESS, bo Komisija 1 To je skupni znesek sredstev EU za programe evropskega teritorialnega sodelovanja (ETS), v katerih sodeluje Avstrija. 4
spremljala sposobnost Avstrije za črpanje sredstev ESS ter poskušala pridobiti zagotovilo, da so novi sistemi spremljanja in nadzora zanesljivi. 4. Poenostavitev za upravičence Avstrija bo za dodatno zmanjšanje upravnega bremena upravičencev spremenila nacionalna pravila o upravičenosti, povezana z ESRR in ESS, in določbe zakona o proračunu, tako da bodo bolj usklajeni in dosledni. Vzpostavila bo tudi sisteme e-upravljanja, ki bodo vključevali zahtevke in poročanje, ter po potrebi razmislila o uvedbi možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov in pavšalnih zneskov ter standardnih stroškov na enoto v nacionalna in regionalna pravila o upravičenosti. 5
1. Evropski strukturni in investicijski skladi v Belgiji Gospodarski in družbeni izzivi v kontekstu skladov ESI Po nekaj letih stagnacije je Belgija znova beležila rast, postala je bolj konkurenčna, njen fiskalni okvir se je izboljšal, medtem ko naj bi se naraščajoči javni dolg leta 2016 ustalil na približno 107 % BDP. Vendar pa mora država še vedno zagotoviti fiskalno vzdržnost in nadaljevati strukturne reforme, povišati stopnjo zaposlenosti in še naprej izboljševati konkurenčnost. Rezultati Belgije glede na cilje strategije Evropa 2020 in politična priporočila EU v okviru evropskega semestra kažejo na potrebo po izboljšanju delovanja njenega trga dela, zlasti z zmanjšanjem negativnih finančnih spodbud za delo, olajšanjem dostopa do trga dela posebnim ciljnim skupinam ter reševanjem problema pomanjkanja kompetenc ter njihove neusklajenosti s potrebami trga dela. Zagotoviti mora tudi, da se bodo plače razvijale v skladu s produktivnostjo. Poleg tega bi lahko Belgija z jasnejšim osredotočanjem na modernizacijo, inovacije ter raziskave in razvoj nadalje izboljšala svojo uspešnost v zvezi z vidiki konkurenčnosti, ki niso povezani s stroški. Če želi doseči za leto 2020 zastavljene cilje glede emisij toplogrednih plinov, mora povečati uporabo trajnostnih in multimodalnih prevoznih sredstev. Poleg tega bo država s spodbujanjem proizvodnje energije iz obnovljivih virov in energetske učinkovitosti izboljšala splošno gospodarsko učinkovitost, zmanjšala odvisnost od uvoza, izboljšala stanje plačilne bilance, zmanjšala občutljivost gospodarstva za zunanje cenovne šoke in zmanjšala emisije toplogrednih plinov. Belgija ima resne in vedno hujše težave s prometno preobremenjenostjo, njena zvezna vlada in regionalne vlade pa še niso sprejele konkretnih ukrepov za odpravo teh težav. Glavne prednostne naloge in rezultati Belgija bo sredstva iz skladov ESI v obdobju 2014 2020 porabila za ključne tematske cilje v skladu s strategijo Evropa 2020. Približno 28 % teh sredstev bo namenila spodbujanju inovacijam prijaznega poslovnega okolja. S tem bo povečala konkurenčnost MSP, izboljšala rezultate na področju inovacij in raziskav ter spodbudila razvoj e-gospodarstva. V tem okviru se bo država osredotočila na razvoj sinergij med podjetji, središči za raziskave in razvoj ter visokošolskimi ustanovami. Približno 8 000 belgijskih podjetij bo prejelo podporo za produktivne naložbe, okoli 1 000 pa jih bo sodelovalo z raziskovalnimi ustanovami. Hkrati bo približno 45 % kmetij posodobljenih in prestrukturiranih, da bi se povečala njihova konkurenčnost. Sredstva iz skladov ESI bodo Belgiji pomagala, da do leta 2020 doseže 73,2-odstotno zaposlenost (v primerjavi s 67,3 % leta 2014). Naložba v višini 1,1 milijarde EUR bo namenjena povečanju človeškega kapitala in izboljšanju udeležbe na trgu dela z izboljšanjem izobraževanja na vseh stopnjah, spodbujanjem socialne vključenosti in zagotavljanjem pomoči najranljivejšim skupinam v družbi (zlasti mladim in dolgotrajno brezposelnim) pri iskanju dela. Cilj je pomagati približno 460 000 osebam, da bi našle zaposlitev, ustanovile lastno podjetje, se ponovno vključile v izobraževanje ali se udeležile usposabljanja. Na področju energije in podnebnih sprememb bo 657 milijonov EUR namenjenih spodbujanju trajnostne in učinkovite rabe naravnih virov ter zagotavljanju naložb za podporo prehodu na nizkoogljično gospodarstvo, zlasti z naložbami v energetsko učinkovitost. V obdobju 2014 2020 bo 114 milijonov EUR sredstev iz skladov ESI porabljenih za povečanje energetske učinkovitosti stavb (prostori podjetij, javne stavbe in stanovanjski objekti) ter izboljšanje daljinskega ogrevanja in soproizvodnje z visokim izkoristkom. Projekti, podprti s skladi ESI, bodo pomagali zmanjšati emisije toplogrednih plinov za približno 11 000 ton ekvivalenta CO 2 in ustvariti za 11 MW dodatne zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. 64 milijonov EUR bo dodeljenih za prehod na energetsko učinkovit 6
prometni sektor z manjšimi emisijami CO 2. Sredstva, namenjena za ribištvo, se bodo še naprej osredotočala na zagotavljanje bolj trajnostnega ribištva in akvakulture, izboljševanje morskih ekosistemov in vodne biotske raznovrstnosti ter zmanjševanje naključnega ulova. Modernizacijo belgijskega kmetijstva bi morali spremljati trajnostne kmetijske prakse, ekološko gospodarjenje z zemljišči in naložbe v nove tehnologije. Podpora za razvoj ekološkega kmetovanja bo zagotovljena za več kot 85 000 ha zemljišč, medtem ko bodo kmetijsko-okoljski in podnebni ukrepi namenjeni varstvu več kot 160 000 ha zemljišč. Uporaba finančnih instrumentov in teritorialnih orodij Belgija za finančne instrumente namenja približno 98 milijonov EUR, večinoma za podporo MSP in energetski učinkovitosti. Instrumenti so načrtovani samo v Valoniji in Bruslju, v Flandriji pa ne. Belgija bi si morala prizadevati, da bi poleg že obstoječih nacionalnih in regionalnih instrumentov uporabljala tudi finančne instrumente, financirane iz skladov ESI. Cilj strategij lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, je zajeti približno 70 % podeželskega prebivalstva Flandrije in eno tretjino podeželskega prebivalstva Valonije. V Flandriji (Limburg, Kempen in West-Vlaanderen) so načrtovane tri celostne teritorialne naložbe. Programi za regijo Bruselj glavno mesto so v celoti urbani. S celostnimi teritorialnimi naložbami v Limburgu in Kempnu se bodo odpravljale težave, povezane s preusmeritvijo industrije. Ključne informacije Kohezijska politika (ESS, ESRR, KS, PZM) EKSRP ESPR ETS Št. programov 7 (regionalnih) 2 1 7 Razpoložljiva sredstva (v EUR) 2 020 742 087 647 797 759 41 746 051 1 378 392 541 2 2. Temeljni pogoji za uspešno in učinkovito uporabo skladov ESI Predhodna pogojenost v zvezi s strategijo pametne specializacije še ni v celoti izpolnjena za Valonijo in regijo Bruselj glavno mesto, zato so bili v skladu s tem pripravljeni akcijski načrti. Regija Bruselj glavno mesto ima v okviru programa ESRR tudi akcijski načrt, povezan z energetsko problematiko. 3. Upravljanje skladov ESI V Valoniji so se odločili, da bodo v obdobju 2014 2020 ohranili prakso skupnih odborov za spremljanje ESRR-ESS. Odbori za spremljanje za EKSRP bodo ostali ločeni. 4. Poenostavitev za upravičence Organi upravljanja za sklade ESI trenutno načrtujejo razširjeno uporabo možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov. Z večjo uporabo IKT se je upravno breme prejemnikov sredstev in javnih organov pomembno zmanjšalo. 2 To je skupni znesek sredstev EU za programe evropskega teritorialnega sodelovanja (ETS), v katerih sodeluje Belgija. 7
1. Evropski strukturni in investicijski skladi v Bolgariji Gospodarski in družbeni izzivi v kontekstu skladov ESI Gospodarska uspešnost Bolgarije je bila tudi v obdobju po krizi zadržana. Po upadu gospodarske dejavnosti leta 2009 se je rast gibala okrog 1 % letno. Dolgoročno vzdržno rast ovirajo strukturna ozka grla, kot so neusklajenosti med povpraševanjem po kompetencah in njihovo ponudbo na trgu dela, nenehno upadanje števila delovno sposobnega prebivalstva, najnižja delovna produktivnost in najvišja energetska intenzivnost proizvodnje v EU ter neučinkovito gospodarjenje z naravnimi viri, kot je voda. Javne storitve so neučinkovite in slabe kakovosti zaradi omejenega napredka reforme uprave in pravosodja. Zato so bila politična priporočila v okviru evropskega semestra osredotočena na trg dela, socialno vključenost, kakovost izobraževanja, inovacijam prijazno poslovno okolje, energetsko učinkovitost in krepitev upravne zmogljivosti. Te prednostne naloge so upoštevane v programih skladov ESI za Bolgarijo za obdobje 2014 2020, v okviru katerih bodo sredstva vložena v vseh 11 tematskih ciljev. Glavne prednostne naloge in rezultati Skladi ESI bodo prispevali k povišanju stopnje zaposlenosti, zagotovitvi visokokakovostnega človeškega kapitala z boljšim izobraževanjem, izboljšanju kvalifikacij in spretnosti, izboljšanju zdravja in zdravstvenega varstva, pri čemer bo poseben poudarek na mladih, starejših in prikrajšanih skupinah prebivalstva, kot so Romi. Cilj Bolgarije je povišati stopnjo zaposlenosti oseb, starih od 20 do 64 let, s 63,5 % leta 2013 na 76 % leta 2020. Za starejše (55 64 let) je cilj doseči 53-odstotno stopnjo zaposlenosti do leta 2020, medtem ko je na področju brezposelnosti mladih cilj za leto 2020 7 %. Za povečanje socialne vključenosti zapostavljenega in ranljivejšega dela prebivalstva si je Bolgarija zadala cilj, da se bo do leta 2020 za 260 000 zmanjšalo število ljudi, ki živijo v revščini. Poleg tega bo več tisoč otrokom, vključno z invalidi, zagotovljen boljši dostop do zdravstvenega varstva. Pričakuje se, da se bodo s sredstvi iz skladov ESI izboljšale kvalifikacije približno 100 000 oseb, pomagalo najti zaposlitev 28 000 iskalcem zaposlitve, financirali ukrepi na področju zaposlovanja in usposabljanja za pomoč 17 000 mladim ter zagotovilo vseživljenjsko učenje za 160 000 oseb. Na področju izobraževanja bo približno 1 500 šol prejelo podporo iz skladov ESI, kar bo 160 000 učencem zagotovilo možnost, da razvijajo svoja znanja in spretnosti. Približno 30 000 študentov bo prejelo štipendijo, na tisoče dijakov pa bo deležnih poklicnega usmerjanja in usposabljanja v dejanskem delovnem okolju. Sredstva iz skladov ESI bodo pomagala izboljšati poslovno okolje v Bolgariji s krepitvijo na znanju temelječe konkurenčnosti MSP. Do leta 2020 bi moralo biti v Bolgariji 1,5 % BDP namenjenega raziskavam in razvoju. 528 milijonov EUR iz skladov ESI bo namenjenih podpori inovacijam v podjetjih, ustanavljanju inovativnih zagonskih podjetij ter izboljšanju infrastrukture za inovacije in raziskave. Sredstva iz skladov ESI bodo porabljena za povečanje konkurenčnosti in okoljske prijaznosti 3 500 kmetij in 120 podjetij v gozdarskem sektorju, s čimer bodo na podeželskih območjih ustvarjena delovna mesta v kmetijstvu in nekmetijskih panogah. Več kot 4 000 malih kmetov bo prejelo podporo za razvoj kmetij, 1 630 mladih kmetov pa bo prejelo zagonsko pomoč. Na področju ribištva bodo sredstva iz skladov ESI namenjena naložbam in inovacijam za zmanjšanje negativnega vpliva ribolovnih dejavnosti na morsko okolje ter podpori MSP v akvakulturi in predelavi. Naložbe s pomočjo sredstev iz skladov ESI v Bolgariji bi morale voditi do 25-odstotnega povečanja energetske učinkovitosti v gospodinjstvih, industriji, storitvah in prometu. Do leta 2020 bi moral delež obnovljivih virov energije v končni bruto porabi energije znašati 16 %. Sredstva iz skladov ESI bodo vložena tudi v gospodarjenje z vodami in ravnanje z 8
odpadki, ohranjanje naravnih virov, biotsko raznovrstnost in preprečevanje tveganja podnebnih sprememb. 1,6 milijarde EUR iz skladov ESI bo namenjene posodobitvi prometne infrastrukture v Bolgariji, zagotovitvi boljših povezav med regijami in s sosednjimi državami, izboljšanju dostopa do storitev ter spodbujanju trgovine in turizma. Zgrajenih bo 190 km prog v železniškem omrežju TEN-T, 62 km avtocest v omrežju TEN-T in 8 km proge podzemne železnice v Sofiji, zaradi česar naj bi se število voženj s podzemno železnico do leta 2023 povečalo z 80 na 105 milijonov na leto. Dobro upravljanje je eden od glavnih izzivov za Bolgarijo. Človeške vire v javni upravi in sodstvu je treba pravilno upravljati in razvijati. Zato bodo sredstva iz skladov ESI namenjena razvoju področij, kot sta e-uprava in e-sodstvo, ter vzpostavitvi kakovostnih storitev za državljane in podjetja. Do leta 2020 bi se moral čas, potreben za zagotovitev upravnih storitev, primerjavi z letom 2013 skrajšati za 50 %, povprečno trajanje kazenskih in civilnih postopkov pa za 10%. Uporaba finančnih instrumentov in teritorialnih orodij 612 milijonov EUR iz proračuna ESRR, Kohezijskega sklada in ESS je namenjenih finančnim instrumentom, kar je 70 % več kot v obdobju 2007 2013. Večina podpore bo usmerjana v energetsko učinkovitost, sektor odpadkov in vodni sektor, MSP, urbanistični razvoj in turizem. Bolgarija se je s prispevkom v višini 102 milijona EUR pridružila tudi pobudi za MSP. Skladi ESI se bodo uporabljali tudi za prispevanje k lokalnemu razvoju, ki ga vodi skupnost, na podeželskih območjih in območjih, ki so odvisna od ribištva, s čimer bo ustvarjenih 600 delovnih mest. Tretjina bolgarskega podeželskega prebivalstva bo imela koristi od izboljšane infrastrukture po zaslugi sredstev iz skladov ESI. Ključne informacije Kohezijska politika (ESS, ESRR, EKSRP ESPR ETS KS, PZM) Št. programov 7 (nacionalnih) 1 1 8 Razpoložljiva sredstva 7 422 791 277 2 366 716 966 88 066 622 701 131 995 3 (v EUR) 2. Temeljni pogoji za uspešno in učinkovito uporabo skladov ESI Še vedno so neizpolnjene tri od posebnih predhodnih pogojenosti, ki se uporabljajo za ESPR, in sedem od enajstih tematskih predhodnih pogojenosti, zlasti za pametno specializacijo, vodo, promet, zdravje in digitalno rast, neizpolnjena pa je ostala tudi ključna splošna predhodna pogojenost za javna naročila. Vendar pa je Bolgarija pripravila akcijske načrte za izpolnitev vseh predhodnih pogojenosti najpozneje do konca leta 2016. 3. Upravljanje skladov ESI Za načrtovanje, upravljanje in spremljanje programov skladov ESI v Bolgariji ter nadzor nad njimi sta odgovorna namestnik ministrskega predsednika, pristojen za upravljanje skladov EU, in centralna enota za usklajevanje pri Svetu ministrov. Namestnik ministrskega predsednika usklajuje svet za usklajevanje upravljanja skladov EU, v katerega so vključena vsa ministrstva, pristojna za sklade EU, in mu predseduje. Različni programi skladov ESI vključujejo ukrepe za okrepitev upravne zmogljivosti organov, pristojnih za usklajevanje, upravljanje, izvajanje, plačila in nadzor. Upravičenci projektov, kot so občine ter sodni in institucionalni upravičenci v prometnem sektorju, so upravičeni tudi do pomoči za okrepitev svoje upravne zmogljivosti. Mednarodne finančne institucije, kot so 3 To je skupni znesek sredstev EU za programe evropskega teritorialnega sodelovanja (ETS), v katerih sodeluje Bolgarija. 9
Evropska investicijska banka, Svetovna banka in Evropska banka za obnovo in razvoj, zagotavljajo strokovno znanje. 4. Poenostavitev za upravičence Bolgarski organi si prizadevajo za zmanjšanje upravnega bremena upravičencev projektov, tako da uvajajo računalniško podprto komunikacijo med upravičenci in organi upravljanja, kjer je to mogoče. To vključuje elektronsko predložitev predlogov projektov in poročanje o projektih ter poenostavitev in povečanje učinkovitosti upravnih postopkov. Obrazci za vložitev zahtevka in poročanje bodo na primer standardizirani, uvedena bodo pravila za poenostavljene stroške pri sporočanju izdatkov, različni revizijski in inšpekcijski organi pa bodo uskladili inšpekcijske preglede. 10
1. Evropski strukturni in investicijski skladi na Hrvaškem Gospodarski in družbeni izzivi v kontekstu skladov ESI Zaradi dolgotrajne recesije se je realni BDP Hrvaške zmanjšal za približno 12,5 %, medtem ko se je stopnja brezposelnosti podvojila z 8,6 % leta 2008 na 17,3 % leta 2014. V zadnjih letih je postala očitna potreba po strukturnih spremembah, zlasti za odpravo fiskalnih neravnovesij, izvedbo reforme trga dela, razvoj vzdržnih sistemov socialnega in zdravstvenega varstva, izboljšanje poslovnega okolja ter reformo državne uprave in sodstva. Nacionalni organi so v okviru evropskega semestra izvedli niz reform. Velik del sredstev iz skladov ESI, ki so bila za obdobje 2014 2020 dodeljena v višini 10,676 milijarde EUR, je namenjen izvajanju reform in doseganju nacionalnih ciljev v okviru strategije Evropa 2020. Glavne prednostne naloge in rezultati Skladi ESI se bodo uporabljali za spodbujanje raziskav, razvoja in inovacij na Hrvaškem, povečanje inovativnosti in konkurenčnosti njenega gospodarstva ter zagotavljanje pomoči pri izpolnjevanju nacionalne zaveze, da bo do leta 2020 1,4 % BDP namenjenega raziskavam in razvoju (leta 2012: 0,75 %). Hrvaška namerava do leta 2023 tudi povečati dodano vrednost na zaposlenega v MSP za 50 %. Hrvaška ima eno najnižjih stopenj udeležbe na trgu dela v EU, kar vpliva zlasti na mlade, nizko kvalificirane, starejše delavce in ženske. Nacionalni cilj Hrvaške je 65,2-odstotna stopnja zaposlenosti do leta 2020 (leta 2012: 55,4 %), s posebnim poudarkom na povečevanju zaposljivosti mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo. V tem okviru bodo skladi ESI poskušali odpraviti neusklajenost med povpraševanjem po kompetencah delavcev in njihovo ponudbo, in sicer z reformo terciarnega izobraževanja in javnega zavoda za zaposlovanje, pa tudi s podporo poklicnemu izobraževanju in usposabljanju ter vseživljenjskemu učenju. Sredstva bodo namenjena tudi podpori samozaposlovanju in zmanjšanju dolgotrajne brezposelnosti. Hrvaška bo porabila sredstva iz skladov ESI za izgradnjo infrastrukture, ki lahko poveča gospodarsko rast: poudarek bo na razvoju ključnih omrežij (TEN-T), trajnostnem urbanem prometu in povečanju dostopnosti njenih regij. Poleg tega je cilj Hrvaške do leta 2023 za 53 % gospodinjstev zagotoviti pokritost s širokopasovnim omrežjem (v primerjavi s 33 % leta 2013). Sredstva iz skladov ESI bodo namenjena tudi izvajanju okoljskega pravnega reda EU: cilj je, da bi bilo do leta 2023 milijon prebivalcev deležnih boljše oskrbe z vodo in boljšega čiščenja odpadnih voda. Sredstva bodo porabljena tudi za zmanjšanje deleža komunalnih odpadkov, ki se odlagajo na odlagališčih, s 83 % leta 2012 na 35 %, implementacijo 40 % hrvaškega okvira za upravljanje omrežja Natura 2000 in zagotovitev razpoložljivosti informacij o kakovosti zraka za 100 % prebivalstva na urbanih območjih. Več kot 160 milijonov EUR sredstev iz skladov ESI bo vloženih v proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, medtem ko bi morala povprečna letna potreba po energiji za ogrevanje in hlajenje v rekonstruiranih javnih stavbah do leta 2023 znašati 50 kwh/m 2 (250 kwh/m 2 leta 2013). Hrvaška se spopada s socialnimi izzivi, ki se kažejo v visoki stopnji revščine in socialne izključenosti. Nacionalni cilj je, da se število oseb, ki jim grozita revščina ali socialna izključenost, do leta 2020 zmanjša za 150 000. Za dosego tega cilja bodo sredstva iz skladov ESI vložena v spodbujanje socialne vključenosti ranljivih skupin in njihovega vključevanja na trg dela, izboljšanje dostopa do zdravstvenega varstva, izboljšanje dostopa do visokokakovostnih socialnih storitev (vključno s podporo za prehod z institucionalnih storitev na storitve, ki temeljijo na skupnosti), preprečevanje diskriminacije in boj proti njej, razvoj socialnega podjetništva in izvajanje projektov prenove mest. Sredstva iz skladov ESI bodo uporabljena tudi za podporo nacionalni reformi hrvaške javne 11
uprave z boljšim in preudarnim upravljanjem javnih financ, ukinitvijo nepotrebnih postopkov, razvojem e-uprave in bojem proti korupciji. Poleg tega se bo še naprej razvijal dialog s socialnimi partnerji in civilno družbo, pravosodni sistem pa bo s pospešitvijo pravnih postopkov in zagotavljanjem nepristranskosti postal učinkovitejši. Skladi ESI bodo prispevali k povečanju konkurenčnosti in okoljske prijaznosti hrvaške živilske proizvodnje, akvakulture in ribištva. Sredstva bodo porabljena za prestrukturiranje in posodobitev več kot 1 800 kmetij, zagotovitev zagonske pomoči najmanj 1 000 mladim kmetom, da se spodbudi generacijska pomladitev na podeželskih območjih, ter podporo za uporabo pogodb o upravljanju za spodbujanje biotske raznovrstnosti, ki bodo zajemale več kot 101 000 ha kmetijskih zemljišč. Hrvaška namerava doseči tudi uravnotežen regionalni razvoj in zmanjšati upad gospodarske rasti na podeželskih območjih, vključno z razvojem alternativnih gospodarskih dejavnosti. Poleg tega se bodo skladi ESI uporabljali za izboljšanje in diverzifikacijo lokalnega gospodarstva obalnih območij, okrepitev potenciala rasti v morskem in pomorskem sektorju, povečanje vzdržnosti ribolova in akvakulture ter okrepitev vodnih ekosistemov in biotske raznovrstnosti. Zlasti obseg proizvodnje iz akvakulture naj bi se predvidoma povečal za 400 %. Uporaba finančnih instrumentov in teritorialnih orodij Hrvaška pričakuje, da bo več kot 440 milijonov EUR iz skladov ESI dodelila za finančne instrumente za zagotovitev podpore za MSP, raziskave, razvoj in inovacije, energetsko učinkovitost, mestni promet ter samozaposlovanje in socialno podjetništvo. Glede na to, da država v prejšnjem programskem obdobju ni imela finančnih instrumentov, gre za ambiciozen program. Morala bo podrobneje preučiti možnosti uporabe finančnih instrumentov na področju IKT, urbanega razvoja in prometne infrastrukture. Hrvaška bo najmanj 400 milijonov EUR namenila celostnim teritorialnim naložbam za trajnostni urbani razvoj ter projektom lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, na podeželskih, ribolovnih in pomorskih območjih. V strategije lokalnega razvoja v okviru programa LEADER bo v programskem obdobju 2014 2020 vključenih 1,5 milijona prebivalcev podeželskih območij. Ključne informacije Kohezijska politika (ESS, ESRR, EKSRP ESPR ETS KS, PZM) Št. programov 2 (nacionalna) 1 1 9 Razpoložljiva sredstva (v EUR) 8 463 255 776 2 026 222 500 252 643 138 1 201 084 956 4 2. Temeljni pogoji za uspešno in učinkovito uporabo skladov ESI Hrvaška bo pred koncem leta 2016 sprejela niz strategij in naložbenih načrtov za izpolnitev predhodnih pogojenosti za uspešno in učinkovito porabo sredstev iz skladov ESI. Med drugim načrtuje sprejetje strategije pametne specializacije, strategije za razvoj širokopasovnih omrežij, digitalne strategije, strategije za obvladovanje naravnih tveganj, strategije določanja cen vode, načrta upravljanja povodij, načrtov ravnanja z odpadki in programov za preprečevanje nastajanja odpadkov, celostne prometne strategije, krovnega načrta za bolnišnice, programa za razvoj sistema poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter strategije za razvoj javne uprave. Dve od posebnih predhodnih pogojenosti, ki se uporabljata za ESPR in sta povezani z upravno zmogljivostjo za izvajanje nadzora in poročanje o ribolovni dejavnosti, sta le delno izpolnjeni; akcijska načrta za njuno izpolnitev bi bilo treba izvesti do 31. decembra 2016. 3. Upravljanje skladov ESI 4 To je skupni znesek sredstev EU za programe evropskega teritorialnega sodelovanja (ETS), v katerih sodeluje Hrvaška. 12
Izvajanje štirih nacionalnih programov in programov evropskega teritorialnega sodelovanja bo usklajeval nacionalni (vladni) odbor za usklajevanje. Glede na veliko povečanje sredstev iz skladov ESI na Hrvaškem v obdobju 2014 2020 bi bilo treba bistveno povečati tehnične in upravne zmogljivosti na ravni sistema upravljanja in nadzora, pa tudi na ravni upravičencev. 4. Poenostavitev za upravičence Razvita bodo različna orodja, vključno s spletno stranjo za upravičence, usklajenim mehanizmom za zagotavljanje informacij o skladih ESI ter poenostavitvijo postopkov za predložitev in izbor projektov. Hrvaška je predvidela tudi uporabo možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov. 13
1. Evropski strukturni in investicijski skladi na Cipru Gospodarski in družbeni izzivi v kontekstu skladov ESI Kot pogoj za finančni sveženj za Ciper v višini 10 milijard EUR (sestavljen iz 9 milijard EUR v okviru evropskega mehanizma za stabilnost in 1 milijarde EUR iz MDS) se v državi izvaja program makroekonomske prilagoditve, ki zajema obdobje 2013 2016. Glede na še vedno zapleteno gospodarsko okolje Ciper zaostaja pri doseganju nekaterih nacionalnih ciljev za strategijo Evropa 2020. Sedanji stopnji zaposlenosti in revščine se močno razlikujeta od ustreznih nacionalnih ciljev. Čeprav sta se oba kazalnika izobraževanja iz strategije Evropa 2020 v letu 2014 izboljšala in sta skladna z nacionalnimi cilji, ima Ciper najnižjo stopnjo zaposljivosti novih diplomantov v EU (64,9 % v primerjavi s povprečjem EU, ki je 80,7 % za leto 2013). Delež BDP, ki ga država namenja raziskavam in razvoju, je še vedno nekoliko nižji od nacionalnega cilja. Podnebni kazalniki iz strategije Evropa 2020 se razvijajo v skladu z zastavljenim ciljem: kazalnik energetske učinkovitosti za leto 2013 je presegel vmesni letni cilj, kazalnik za obnovljive vire energije pa je zadovoljiv. Vendar pa je okoljska učinkovitost Cipra še vedno zelo slaba, zlasti glede ravnanja s trdnimi odpadki, kjer so stopnje recikliranja nizke. Glavne prednostne naloge in rezultati Programi skladov ESI v obdobju 2014 2020 so usmerjeni v tri ključne prednostne naloge: 1) konkurenčnost; 2) zaposlovanje in socialno vključevanje ter 3) trajnostno rabo in varstvo naravnih virov. Sredstva iz skladov ESI bodo namenjena strukturni diverzifikaciji gospodarstva in izboljšanju njegove konkurenčnosti s krepitvijo poslovnih inovacij ter spodbujanjem sodelovanja med podjetji in raziskovalnimi ustanovami na področjih, opredeljenih v strategiji pametne specializacije. Spodbujala se bosta podjetništvo in konkurenčnost MSP, zlasti v turizmu, živilskem sektorju in akvakulturi (proizvodnja naj bi se povečala za 46 %). S sredstvi iz skladov ESI naj bi bilo podprtih več kot 600 MSP in ustvarjenih 1 200 novih delovnih mest, medtem ko naj bi se delež BDP za raziskave in razvoj povečal s 0,47 % leta 2012 na 0,5 % leta 2020, kar naj bi spodbudilo tudi zasebne naložbe. V sektorju ribištva se bodo naložbe iz skladov ESI porabile za zmanjšanje negativnega vpliva ribolovnih dejavnosti na morsko okolje ter za podporo MSP v akvakulturi in predelavi. Ciper pričakuje, da se bosta z naložbami v IKT spodbudila e-uprava in digitalno podjetništvo ter da se bo povečala uporaba IKT v MSP. Pričakuje tudi, da bo z visokohitrostnimi širokopasovnimi povezavami pokritih 50 % gospodinjstev, medtem ko naj bi se uporaba IKT med državljani povečala za 10 %, med MSP pa za 6 %. Skladi ESI bodo vlagali v zaposlovanje in socialno kohezijo ter tako pomagali povečati zaposlitvene možnosti, pri čemer se bodo osredotočili na ranljive skupine, kot so brezposelni, dolgotrajno brezposelni in zlasti mladi. Za podporo tej zadnji skupini se bo uporabljala tudi pobuda za zaposlovanje mladih. Pričakuje se, da bo imelo od ukrepov v okviru skladov ESI koristi več kot 14 000 brezposelnih, od tega večinoma (9 000) mladi: 5 800 jih bo prejelo podporo v okviru pobude za zaposlovanje mladih, preostali pa iz ESS. Po zaslugi podpore iz skladov ESI naj bi se stopnja udeležbe na trgu dela in stopnja zaposlenosti povišali, da bi bil leta 2020 dosežen cilj 75 77 % (leta 2014: 67,3 %). S sredstvi iz skladov ESI naj bi se izboljšala tudi javna uprava. Poleg tega se bo izboljšalo socialno vključevanje z zagotovitvijo pomoči ranljivim osebam pri udeležbi na trgu dela in s podporo ustanovitvi 180 socialnih podjetij. To bo Cipru pomagalo izpolniti cilj glede zmanjšanja revščine na 19,3 % leta 2020 (s 27,8 % leta 2013). Skladi ESI naj bi prispevali tudi k izboljšanju vseživljenjskega učenja ter poklicnega izobraževanja in usposabljanja, zlasti z usklajevanjem pridobljenih kompetenc s potrebami na trgu dela. S sredstvi iz skladov bo Cipru zagotovljena pomoč za prehod na nizkoogljično in z viri 14
gospodarno gospodarstvo, tako da se bosta spodbujala energetska učinkovitost (cilj za leto 2020 je 14,3 % v primerjavi z 12,3 % leta 2011) in poraba energije iz obnovljivih virov (13 % leta 2020 v primerjavi s 7,7 % leta 2011). Poleg tega bo približno 3 500 gospodinjstvom zagotovljena pomoč za izboljšanje njihove porabe energije, da se bodo lahko uvrstila v višji razred energetske učinkovitosti. Sredstva iz skladov ESI bodo namenjena obravnavanju nujne potrebe Cipra po uskladitvi z zahtevami EU na področju ravnanja s trdnimi in tekočimi odpadki. Ciper naj bil povišal stopnjo recikliranja na 50 %, 2 300 gospodinjstev (glede na populacijski ekvivalent) pa bo deležnih boljšega čiščenja odpadne vode. Skladi ESI se bodo uporabljali tudi za dokončanje naložb v pristanišče TENT-T na Cipru in njegove povezave. S tem naj bi se prevoz blaga povečal s 300 000 TEU (Twenty-foot Equivalent Unit) na 1 milijon TEU. Z izboljšavami urbane mobilnosti, zlasti v Nikoziji, bi se moralo število oseb, ki uporabljalo javni prevoz, podvojiti. Podpora iz EKSRP se bo osredotočala na naložbe za spodbujanje trajnostnega upravljanja in rabe naravnih virov, ohranjanje biotske raznovrstnosti, prilagajanje podnebnim spremembam in ustvarjanje novih delovnih mest na podeželskih območjih. Podpora iz ESPR bo usmerjena v varstvo in obnovo morskih bioloških virov. Uporaba finančnih instrumentov in teritorialnih orodij Ciper je navedel, da bo 15 milijonov EUR dodeljenih finančnim instrumentom za podporo MSP. Začel je izvajati predhodno ocenjevanje obsega kapitalskih, posojilnih in jamstvenih shem pri podpori MSP, IKT, v energetskem sektorju ter na področju naložb v okolje in promet. Država je precejšen znesek (20 % sredstev ESRR, tj. približno 60,2 milijona EUR) dodelila trajnostnemu urbanemu razvoju. Cilj je spodbuditi celostne ukrepe za spopadanje z gospodarskimi, okoljskimi in socialnimi izzivi, s katerimi se spopadajo največja štiri mesta v državi. To je precej več od minimalnih 5 %, kolikor se zahteva v skladu z zakonodajo EU. Celostne teritorialne naložbe se ne bodo izvajale. Po drugi strani pa se bo lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, izvajal v okviru programov EKSRP in ESPR. Ključne informacije Kohezijska politika (ESS, ESRR, KS, EKSRP ESPR ETS PZM) Št. programov 2 (nacionalna) 1 1 5 Razpoložljiva sredstva (v EUR) 702 401 708 132 244 377 39 715 209 526 153 917 5 2. Temeljni pogoji za uspešno in učinkovito uporabo skladov ESI Posebna predhodna pogojenost v okviru ESPR v zvezi s predložitvijo poročil o ribolovni zmogljivosti je delno izpolnjena in pripravljen je bil akcijski načrt. Pet od enajstih tematskih predhodnih pogojenosti ni izpolnjenih. Najpomembnejše med njimi se nanašajo na širokopasovno omrežje, določanje cen vode in načrtovanje povodij, vključno z recikliranjem in ponovno uporabo odpadkov. Pripravljeni so akcijski načrti in določeni roki za izvedbo. Splošna predhodna pogojenost, povezana s statistiko in kazalniki, ni izpolnjena, vendar je bil pripravljen akcijski načrt za njeno izpolnitev do decembra 2015. 3. Upravljanje skladov ESI Število programov na Cipru ostaja enako kot v programskem obdobju 2007 2013. Država je za usklajevanje programov ESRR/Kohezijskega sklada in ESS ustanovila enotni organ upravljanja (generalni direktorat za evropske programe, usklajevanje in razvoj) in skupni odbor za spremljanje, za vse programe pa se uporablja enotni informacijski sistem. 5 To je skupni znesek sredstev EU za programe evropskega teritorialnega sodelovanja (ETS), v katerih sodeluje Ciper. 15
4. Poenostavitev za upravičence Ciprski organi nameravajo razširiti uporabo poenostavljenih metodologij obračunavanja stroškov in nadgraditi namenski informacijski sistem. Poleg tega nameravajo izboljšati uporabo elektronskih obrazcev in interoperabilnost med nacionalnimi upravnimi službami za samodejno izdajo dokumentov in potrdil ter zmanjšati število potrebnih dokumentov in potrdil. 16
1. Evropski strukturni in investicijski skladi na Češkem Gospodarski in družbeni izzivi v kontekstu skladov ESI Sedanji makroekonomski trendi so pozitivni: po dveh letih upadanja je češko gospodarstvo leta 2014 znova začelo rasti. Vendar pa se pričakuje, da se bodo zaradi negativnih demografskih trendov dolgoročno povečali izdatki za pokojnine in zdravstveno varstvo. Gospodarstvo se trenutno uvršča v skupino zmernih inovatorjev in se bo po pričakovanjih povzpelo v verigi dodane vrednosti. Brezposelnost se zmanjšuje, vendar sta za trg dela značilni nizka udeležba nekaterih skupin ter neusklajenost med ponudbo kompetenc in povpraševanjem po njih. Analiza ciljev strategije Evropa 2020 za Češko kaže velike vrzeli na nacionalni in regionalni ravni pri povečevanju izdatkov za raziskave in inovacije (zlasti zasebnih naložb), izboljševanju energetske učinkovitosti, reformi terciarnega izobraževanja, boju proti korupciji in pravilni uporabi pravil o javnih naročilih. S političnimi priporočili EU v okviru evropskega semestra se predlagajo vzpostavitev centralnega registra javnih naročil, pravilno izvajanje načrta za boj proti korupciji, sprejetje reforme visokošolskega izobraževanja in povečanje udeležbe prikrajšanih otrok (zlasti Romov) v izobraževanju. Glavne prednostne naloge in rezultati V obdobju 2014 2020 se bo 2,5 milijarde EUR iz skladov ESI uporabilo za povečanje konkurenčnosti in inovativnosti češkega gospodarstva z naložbami v raziskave, tehnološki razvoj in inovacije. Po povečanju dodeljenih sredstev iz skladov ESI država zdaj zmanjšuje zaostanek pri naložbah v raziskave in razvoj in pričakuje se, da se bodo do leta 2020 njeni izdatki za raziskave in razvoj povečali na 2,97 % BDP. Podpirala se bosta krepitev struktur in zmogljivosti za raziskave in inovacije ter izboljšanje sodelovanja med raziskovalnim sektorjem, podjetji in terciarnim izobraževanjem. Več kot 2 milijardi EUR (1,4 % BDP) se bo porabilo kot glavni vir financiranja podpore prehodu na nizkoogljično gospodarstvo. Intenzivnost rabe energije in virov (večinoma premoga) češke industrije je trenutno med najvišjimi v EU. Pričakuje se, da bosta glavna dosežka na tem področju povečanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov (za 83 MW) in znižanje emisij toplogrednih plinov (za 920 000 ton CO 2 /leto). Skladi ESI bodo prispevali 2,8 milijarde EUR za varstvo okolja in učinkovito rabo virov. Sredstva bodo namenjena izboljšanju kakovosti vode (npr. 150 000 dodatnih oseb bo deležnih boljše oskrbe z vodo), ravnanju z odpadki (npr. letno povečanje zmogljivosti recikliranja odpadkov za 700 000 ton), kakovosti zraka, izboljšanju biotske raznovrstnosti, vključitvi 400 000 ha zemljišč v ekološko kmetovanje ter pomoči kmetom pri izpolnjevanju kmetijsko-okoljskih in s podnebjem povezanih zavez, ki se nanašajo na 870 000 ha zemljišč. ESPR bo zagotovil, da bosta češki ribolov in akvakultura postala bolj trajnostna, tako da se bodo uporabljali učinkovitejši in okolju prijaznejši načini proizvodnje. Na področju prometa bo 6,2 milijarde EUR dodeljenih podpori trajnostnemu prometu in pomoči za odpravljanje ozkih grl v ključnih omrežnih infrastrukturah. To bo pomagalo tudi zapolniti vrzeli v omrežjih TEN-T in izboljšati interoperabilnost železniškega omrežja. Obnovljenih ali posodobljenih bo 140 km železniških prog, kar bo prispevalo k pomembnemu prehodu na trajnostno mobilnost. Z izboljšanjem infrastrukture bodo regije v državi postale dostopnejše in v mestih bo več ljudi uporabljalo javni prevoz. 200 milijonov EUR iz skladov ESI je namenjenih posodobitvi in zagotovitvi varnosti visokonapetostnih prenosnih omrežij. Skoraj 1,4 milijarde EUR bo namenjenih spodbujanju trajnostnega in kakovostnega zaposlovanja ter podpori mobilnosti delavcev, s posebnim poudarkom na prikrajšanih skupinah, kot so nizkokvalificirani, starejši in mladi (podpora za 585 000 oseb, od katerih naj 17
bi jih 230 000 pridobilo nove kvalifikacije). Sredstva iz skladov ESI bodo porabljena tudi za socialno vključevanje in izobraževanje, ki jima bosta dodeljeni po 2 milijardi EUR za pomoč osebam v težavah in prikrajšanim osebam, za izboljšanje kakovosti socialnih in zdravstvenih storitev ter za naložbe v izobraževanje. Na področju javnih storitev bo ustanovljenih 30 novih mobilnih ekip za zdravstveno oskrbo in 83 zdravstvenih ustanov, prav tako pa bo podpore deležno izobraževanje na vseh ravneh, kar bo zagotovilo enak dostop do visokokakovostnega predšolskega, osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja. Skladi ESI se bodo uporabljali tudi za razvoj univerz z izboljšanjem upravljanja človeških virov v njih in lajšanjem dostopa do terciarnega izobraževanja (869 študentov v novih dodiplomskih študijskih programih). Približno 180 milijonov EUR bo namenjenih povečanju učinkovitosti in preglednosti javne uprave ter pravosodnega sistema, zmanjšanju upravnih bremen, izboljšanju znanj in spretnosti zaposlenih v javni upravi in povečanju učinkovitosti upravljanja človeških virov. Uporaba finančnih instrumentov in teritorialnih orodij V okviru programov kohezijske politike bo s finančnimi instrumenti po načrtih zagotovljenih približno 763 milijonov EUR. Ta sredstva znašajo več kot dvakrat toliko kot v prejšnjem programskem obdobju. Glavna področja ukrepanja so podpora za MSP, prometna infrastruktura, naložbe v energetsko učinkovitost in v manjšem obsegu tudi učinkovita raba virov. Regulativna zahteva glede porabe 5 % sredstev iz ESRR za trajnostni urbani razvoj bo izpolnjena z naložbami iz programa Praga pol rasti in sedmimi celostnimi teritorialnimi naložbami na največjih metropolitanskih območjih. Skupno bo za celostne teritorialne naložbe dodeljena 1 milijarda EUR iz ESRR in 223 milijonov EUR iz Kohezijskega sklada. Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, bo z uporabo pristopa financiranja iz več skladov še posebno pomemben za razvoj podeželskih območij. To bo vključevalo sredstva iz ESRR (418 milijonov EUR), EKSRP (115 milijonov EUR) in ESS (64 milijonov EUR), ki jih lahko v okviru celostnih večsektorskih strategij lokalnega razvoja porabijo lokalne skupnosti, organizirane v približno 160 lokalnih akcijskih skupin, ki zajemajo 55 % prebivalstva. Ključne informacije Kohezijska politika (ESS, ESRR, KS, PZM) EKSRP ESPR ETS Št. programov 8 (nacionalnih) 1 1 7 Razpoložljiva sredstva (v EUR) 21 643 218 575 2 305 673 996 31 108 015 1 144 024 031 6 2. Temeljni pogoji za uspešno in učinkovito uporabo skladov ESI Strateški okviri za nekatera področja naložb (npr. raziskave in razvoj, IKT) niso bili dokončani. Akcijski načrti so bili sprejeti za enajst tematskih in tri splošne predhodne pogojenosti. 3. Upravljanje skladov ESI Češka je racionalizirala način upravljanja skladov ESI in ga bolj centralizirala, tako da je zmanjšala število programov (s 17 v obdobju 2007 2013 na osem programov kohezijske politike) in tudi posredniških organov. Nacionalni organ za usklajevanje je ministrstvo za regionalni razvoj. Dodatno usklajevanje med skladi je zagotovljeno prek odborov za spremljanje, usklajenih razpisov za zbiranje predlogov in delovnih skupin. Zakon o državni upravi iz leta 2014 prispeva k izboljšanju upravne zmogljivosti. 4. Poenostavitev za upravičence 6 To je skupni znesek sredstev EU za programe evropskega teritorialnega sodelovanja (ETS), v katerih sodeluje Češka. 18
Češka namerava zmanjšati upravno breme za upravičence in javno upravo, kar bo dosegla z zmanjšanjem števila programov in posredniških organov, oblikovanjem novega sistema spremljanja za celotno izvedbeno strukturo in vzpostavitvijo enotnega metodološkega okolja za vse programe. Razširila bo uporabo finančnih instrumentov in spodbujala možnosti, kot so predplačila in poenostavljeno obračunavanje stroškov. 19
1. Evropski strukturni in investicijski skladi na Danskem Gospodarski in družbeni izzivi v kontekstu skladov ESI Finančna kriza je razmeroma močno prizadela dansko gospodarstvo, zaradi česar se je znatno povečala brezposelnost, zlasti med mladimi in tistimi, ki niso danskega rodu. Čeprav ima Danska podjetjem prijazno okolje, je rast značilna za le malo MSP; to je deloma posledica omejenega uspeha pri spreminjanju inovacij v dobiček, nespodbudnega razvoja podjetniških kompetenc in potrebe primarnega sektorja po povečanju števila inovacij za bolj trajnostno proizvodnjo. Danska se še vedno spopada z nekaterimi izzivi, povezanimi z usposobljenostjo delovne sile. To vključuje zmanjševanje deleža oseb, vključenih v poklicno usposabljanje, upadanje deleža oseb priseljenskega porekla (zlasti moških), ki pridobijo izobrazbo, in trdovratno visoka stopnja osipa v izobraževanju. Te težave so bile leta 2014 obravnavane v enem od političnih priporočil EU za Dansko v okviru evropskega semestra. Na splošno ima Danska dobro okoljsko učinkovitost, čeprav se zdi, da zaostaja pri doseganju ciljev glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Še vedno je velik pritisk na habitate in vodna telesa, večinoma zaradi intenzivnega izkoriščanja tal in ribolova, spiranja hranil iz tal itd. Danska je bogata država in ima razmeroma majhne notranje socialno-ekonomske razlike v primerjavi z drugimi državami članicami. Večino izzivov, s katerimi se spopada, obravnava z nacionalnimi shemami. Ker so sredstva iz skladov ESI, dodeljena Danski, skromna, se programi osredotočajo na obravnavanje navedenih izzivov. Glavne prednostne naloge in rezultati 300 milijonov EUR iz skladov ESI bo pomagalo MSP na področju industrije, storitev, kmetijstva, akvakulture in ribištva, da bodo postala bolj inovativna in da bodo bolje spreminjala inovacije v dobiček. Sredstva iz skladov ESI se vlagajo tudi v povečevanje konkurenčnosti podjetij, pri čemer se podpora osredotoča na grozde in mreže za sodelovanje. Poleg tega je velik del naložb države, povezanih z okoljem in podnebjem, namenjen izboljšanju konkurenčnosti in rasti podjetij. Danska bo uporabila sredstva iz skladov ESI tudi za razvoj področij s potencialom rasti v posameznih podjetjih in za regionalne strategije pametne specializacije. Pričakuje se, da se bo približno 3 200 podjetij vključilo v mreže za sodelovanje, vključno z mrežami, ki vključujejo izobraževalne ustanove, več kot 4 000 pa naj bi jih uvedlo inovativne rešitve ali proizvode. Danska bo tudi porabila 270 milijonov EUR sredstev iz skladov ESI za socialno vključevanje, da bi pomagala osebam na obrobju trga dela in izboljšala zaposljivost z zagotavljanjem podpore, da bi več oseb končalo poklicno usposabljanje in visokošolsko izobraževanje (na voljo bodo nacionalna sredstva za pomoč osebam, ki so bolj oddaljene od trga dela). Tako bodo sredstva iz skladov ESI porabljena za obravnavanje političnih priporočil v okviru evropskega semestra. Ustvarjenih bo skupaj približno 5 500 delovnih mest. Pričakuje se, da bodo naložbe v usposabljanje prispevale k večji zaposljivosti 52 000 oseb. Danska bo več kot 635 milijonov EUR sredstev iz skladov ESI vložila v okolje in podnebje. Njene okoljske naložbe se bodo osredotočale na varstvo in ohranjanje naravnega bogastva, izboljšanje kakovosti vode in biotske raznovrstnosti ter okolju prijazno in trajnostno izkoriščanje obdelovalnih površin in staležev rib (tudi v akvakulturi) v skladu z novo skupno ribiško politiko. Sredstva iz skladov ESI bodo na področju ribištva na primer pomagala do leta 2023 zmanjšati naključni ulov za 5 000 ton in povečati ekološko proizvodnjo iz akvakulture za 3 000 ton. Na področju kmetijstva bodo namenjena podpori za ohranjanje krajin in biotske raznovrstnosti, ki bo zajemala najmanj 3 400 km² (ali več kot 10 % kmetijskih površin v državi). Od skupnih naložb Danske v okolje in podnebje bo 91 milijonov EUR namenjenih prehodu na nizkoogljično gospodarstvo, ki bo privedel do zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 51 000 ton in zmanjšanja porabe energije za 20