UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA KLARA ŽIVKO NAČELO KONTRADIKTORNOSTI KOT IZRAZ PRAVICE DO IZJAVLJANJA Z ANALIZO SODNE PRAKSE Diplomsko delo Marib

UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA KLARA ŽIVKO NAČELO KONTRADIKTORNOSTI KOT IZRAZ PRAVICE DO IZJAVLJANJA Z ANALIZO SODNE PRAKSE Diplomsko delo Maribor, 2018

UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO NAČELO KONTRADIKTORNOSTI KOT IZRAZ PRAVICE DO IZJAVLJANJA Z ANALIZO SODNE PRAKSE Študentka: Klara Živko Študijski program: UNI-B1-PRAVO Študijska smer: Civilno pravo Mentor: doc. dr. Tjaša Ivanc Maribor, junij 2018

Delaj dobro, kolikor moreš, z vsemi sredstvi, ki jih premoreš, na vse načine, ki jih zmoreš, na vseh krajih, kjer lahko, vsem ljudem, ki jih dosežeš, tako dolgo kot le zmoreš. ( John Wesley)

KAZALO 1 UVOD... 1 2 NAČELO KONTRADIKTORNOSTI... 4 2.1 URESNIČENJE NAČELA KONTRADIKTORNOSTI... 7 2.1.1 Pravica do informacije... 7 2.1.2 Jamstva v dokaznem postopku... 11 2.1.3 Pravica do izjavljanja in pravna vprašanja... 15 2.1.4 Učinek sodbe na osebo, ki v postopku ni bila stranka... 16 2.1.5 Obveznost sodišča opredeliti se do navedb strank... 19 2.1.6 Institut vrnitve v prejšnje stanje kot izraz pravice do izjavljanja... 22 2.1.7 Pravica do izjavljanja glede vmesnih procesnih sklepov... 23 2.1.8 Prekluzije glede navajanja dejstev in dokazov... 24 2.1.9 Zahteva po enakopravnosti pravdnih strank... 26 2.2 IZJEME OD NAČELA KONTRADIKTORNOSTI... 27 2.2.1 Vrnitev v prejšnje stanje... 27 2.2.2 Zavarovanje dokazov... 28 2.3 OMEJITEV NAČELA KONTRADIKTORNOSTI... 29 2.3.1 Plačilni nalog... 29 2.4 KRŠITEV NAČELA KONTRADIKTORNOSTI... 32 2.4.1 Pritožbeni postopek... 33 2.4.2 Postopek z izrednimi pravnimi sredstvi... 33 3 ZAKLJUČEK... 36 4 BIBLIOGRAFIJA... 37 4.1 LITERATURA... 37 4.2 VIRI... 38

POVZETEK Civilni pravdni postopek temelji na različnih načelih. Načelo kontradiktornosti ali načelo obojestranskega zaslišanja strank je eno od najpomembnejših temeljnih načel civilnega pravdnega postopka. Načelo kontradiktornosti pride še posebej do izraza na glavni obravnavi, zato mora potekati tako, da je strankama zagotovljena možnost, da se izjavita. To pomeni, da ima stranka pravico, da navaja dejstva in predlaga dokaze ter da se izjavi o trditvah in navedbah nasprotne stranke. Pravica do izjavljanja strank se lahko uresniči le, če je stranki prej zagotovljeno, da bo izvedela za procesna dejanja, glede katerih ima pravico se izjaviti. Nujen pogoj za uveljavljanje pravice do izjave je pravica do informacije, ki jo zagotavlja procesni institut vročanja. V diplomski nalogi bom obravnavala najpomembnejše procesne institute, v katerih se uresničuje načelo kontradiktornosti, in sicer: pravica do informacije, jamstva v dokaznem postopku, pravica do izjavljanja in pravna vprašanja, učinek sodbe na osebo, ki v postopku ni bila stranka, obveznost do opredelitve sodišča do navedb strank, institut vrnitve v prejšnje stanje, pravica do izjavljanja glede vmesnih procesnih sklepov, pravica do izjave v postopku za izdajo začasne odredbe, prekluzije glede navajanja dejstev in novih dokazov. Pomembno je tudi, da se v pravdnem postopku zagotovi enakopravnost pravdnih strank. Obravnavala bom tudi izjeme od načela kontradiktornosti, ki sta v pravem pomenu besede le dve. Omejitev načela kontradiktornosti pa se nanaša na posebni postopek izdaje plačilnega naloga. Predstavim tudi kršitve načela kontradiktornosti, ki je absolutna bistvena kršitev postopka, osredotočila se bom na pritožbeni postopek in postopek z izrednimi pravnimi sredstvi. Ključne besede: civilni pravdni postopek, načelo kontradiktornosti, procesni instituti, plačilni nalog.

ABSTRACT Civil justice procedure is based on various principles. The principle of adversariality or the principle of mutual hearing between the parties is one of the most important basic principles of civil litigation. The principle of adversarialism is particularly expressed at the main hearing, and must therefore be conducted in such a way as to provide the parties with the opportunity to make their statements. This means that the client has the right to state the facts and to propose the evidence, and to make statements about the claims and statements of the counterparty. The right to make a statement can only be made if the party is previously assured to find out about the procedural acts in relation to which he has the right to make a statement. An essential requirement for exercising the right to a declaration is the right to information provided by the process institute of service. In the diploma paper we will discuss the most important procedural institutes in which the principle of contradiction is being implemented, namely, the right to information, guarantees in the evidentiary procedure, the right to be heard and legal issues, the effect of the judgment on a person who was not a party to the procedure, the obligation to define the court to the parties statements, the institute restitution, the right to make a declaration on interim procedural decisions, the right to be heard in the procedure for issuing an interim injuction, an objection to the giving of facts and new evidence. It is also important that in the civil proceedings the equality of litigants is guaranteed. It will also deal with exemptions from the principle of contradiction, which, as exceptions, are only two in the true sense of the word. The limitation of the principle of contradiction relates to a specific procedure for issuing a payment order. If there is a violation of the principle of adversariality, which is an absolute fundamental violation of the procedure, I will concentrate on the appeal procedure and the procedure with extraordinary legal remedies. Keywords: civil litigation, the principle of contradiction, procedural institutes, the right to declare, payment order, violation of the principle.

1 UVOD Civilni pravdni postopek je oblikovan kot družbeno varstvo civilnih pravic, to pa pomeni z zakonom urejeno družbeno funkcijo. Sedanja značilna struktura civilnega pravdnega postopka je odraz prirejenosti strank in sodišča pri vodenju pravde. 1 Je splošna, redna in osnovna metoda za varstvo ogroženih in oškodovanih civilnih pravic. Njegov namen je rešiti civilni spor. V civilnem pravdnem postopku sodišča odločajo v sporih glede premoženjskih in drugih civilnih pravic, sem pa spadajo tudi osebna in družinska razmerja. 2 Njegov individualistični značaj se odraža v načelu dispozitivnosti, po tem načelu je pravda v celoti v rokah strank po volji le-teh se postopek tudi začne, teče in konča, ter v razpravnem načelu, ki postavlja v ospredje stranke tudi pri zbiranju procesnega gradiva. V državah z demokratičnim političnim sistemom in s tržnim sistemom gospodarjenja je civilni pravdni postopek izgubil izključno individualistični značaj, in sicer zaradi vpletanja države v medsebojne odnose subjektov na področju gospodarstva. Pojavljajo se tudi različne omejitve lastninske pravice, dolžnosti lastnikov ali pa priznavajo pravice tretjih oseb do posameznih stvari, ki so v zasebni lasti. Kadar pride do sporov, kjer se mešajo javnopravni in zasebnopravni interesi, civilni spor izgubi svojo izključno individualistično naravo. Zaradi tega pride v civilnem procesu do uveljavljanja načela oficialnosti, kar pomeni, da sodišče v določenih primerih odloča po uradni dolžnosti, to je ne glede na voljo strank. 3 "Cilj civilnega pravdnega postopka je dvoje: - ponuditi strankam uspešno obliko za varstvo njihovih materialnih pravic in s tem zaščititi individualne interese; - zagotoviti uveljavitev pravnega reda, ki vsebuje pravila določene družbenoekonomske ureditve, ter tako zagotoviti uveljavitev javnih interesov." 4 Civilni pravdni postopek pa mora delovati po pravilih funkcionalnega procesnega prava, kamor spadajo temeljna načela civilnega pravdnega postopka. 5 Pravna načela so vrednostna merila, ki nosilcem določenih tipov vedenja in ravnanja sporočajo, kako ravnati v pravnih razmerjih. V širšem smislu so pravna načela lahko v skladju s pravnimi pravili. 1 Ude Lojze, Civilni pravdni postopek, Časopisni zavod Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 1992, str. 42. 2 Triva Siniša, Dika Mihajlo, Građansko parnično procesno pravo, VII. izmijenjeno i dopunjeno izdanje, Narodne novine, d. d., Zagreb, 2004, str. 3. 3 Ude Lojze, Civilno procesno pravo, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2002, str. 59 60. 4 Ude Lojze, Civilni pravdni postopek, Časopisni zavod Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 1992, str. 44. 5 Ude Lojze, Civilno procesno pravo, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2002, str. 63. 1

V tem pomenu govorimo o pravnih načelih, ko sporočajo temeljne pojme in temeljna, izhodiščna, osrednja vodila, ki navdajajo pravo in posamezna pravna področja. Zaradi tega se po navadi za pravnim načelom v širšem pomenu skriva pravno pravilo. 6 Zakon o pravdnem postopku 7 (v nadaljevanju ZPP) vsebuje temeljna načela, v katerih so dane splošne smernice za delovanje strank in sodišča. Gre za popolne norme, ki se neposredno uporabljajo v konkretnih primerih in služijo za razlago zakona, z njihovo pomočjo pa lažje razumemo bistvo pravdnega postopka in njegove institute. Imajo prav poseben pomen, zato se morajo uporabljati v celotnem pravdnem postopku, prav zaradi tega jih je zakonodajalec zbral in razvrstil zakonodajno-tehnično ter jih postavil na čelo zakona. Poleg temeljnih načel poznamo še posebna načela, ki niso temeljna in veljajo le za posamezen del postopka. Omeniti moramo, da nobeno temeljno načelo ni dosledno izpeljano skozi celotni postopek. 8 Temeljna načela, ki so pomembna za pravilno vodenje civilnega pravdnega postopka, so: načelo zakonitosti, načelo dispozitivnosti in oficialnosti, razpravno in preiskovalno načelo, načelo materialne resnice, načelo proste presoje dokazov, načelo obojestranskega zaslišanja, načelo ustnosti in pismenosti, načelo neposrednosti, načelo pravnega interesa, načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka, načelo javnosti, načelo pomoči prava nevešči stranki, načelo prirejenosti postopkov, načelo vesti in poštenja v civilnem procesu. V diplomskem delu bom podrobneje obravnavala že prej omenjeno načelo kontradiktornosti, ki ga bom obravnavala skozi sodno prakso slovenskih sodišč. Osredotočila sem se predvsem na ustavno sodišče, pravila in teorijo pa sem našla tudi v sodni praksi vrhovnih, višjih sodišč in v Evropskem sodišču za človekove pravice. Načelo kontradiktornosti ali načelo obojestranskega zaslišanja strank lahko označimo tudi z izrazom pravica do izjavljanja oziroma pravica do izjave. Načelo kontradiktornosti je zagotovljeno že z Ustavo Republike Slovenije 9 (v nadaljevanju Ustava), in sicer se udejanja v pravici do enakega varstva pravic. Iz te pravice izhaja dvoje: pravica do kontradiktornega postopka oziroma pravica do izjavljanja in pravica do enakopravnosti strank. Na to se nanaša tudi pravica pravičnega sojenja, to je, da se strank ne sme obravnavati različno. Načelo kontradiktornosti oziroma pravica do izjavljanja pomeni, da mora biti vsaki stranki v postopku omogočeno, da navaja dejstva in dokaze in da se izjavi o dejstvih 6 Pavčnik Marijan, Teorija prava, prispevek k razumevanju prava, 5., pregledana in dopolnjena izdaja, GV Založba, Ljubljana, 2015, str. 130 134. 7 Zakon o pravdnem postopku, (Uradni list RS, št. 73/07- uradno prečiščeno besedilo, 45/08- ZArbit, 45/08, 111/08- odl. US, 57/09- odl. US, 12/10- odl. US, 50/10- odl. US, 107/10- odl. US, 75/12- odl. US, 40/13- odl. US, 92/13- odl. US, 10/14- odl. US, 48/15- odl. US, 6/17- odl. US in 10/17). 8 Juhart Jože, Civilno procesno pravo, FLR Jugoslavije, Univerzitetna založba Ljubljana, Ljubljana, 1961, str. 33 34. 9 Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91- I, 42/97- UZS68, 66/00- UZ80, 24/03- UZ3a, 47, 68, 69/04- UZ14, 69/04- UZ43, 69/04- UZ50, 68/06- UZ121, 140, 143, 47/13- UZ148, 47/13- UZ90, 97, 99 in 75/16- UZ70a). 2

nasprotne stranke ter o pravnih vprašanjih. Seveda pa je pomen načela kontradiktornosti širši od njegove definicije. Da ima stranka možnost, da se izjavi o določenih navedbah, ji mora biti znano, da je na primer proti njej vložena tožba, da ima pravico do ugovora ipd. To pa omogoča institut vročanja vlog in pisem, ki so za stranko bistvena. Zato bom glede instituta vročanja upoštevala tudi zadnjo novelo Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP-E) 10, ki je začela veljati s 14. septembrom 2017. Do sedaj je veljala novela ZPP-D, vendar je novela ZPP-E prinesla številne spremembe prav na področju vročanja. Zato je temelj prav pravica do informacij, ki zagotavlja strankam, da so obveščene glede procesnih dejanj, do katerih se ima stranka pravico izjaviti v postopku. Načelo kontradiktornosti pa se uresničuje pri številnih procesnih institutih civilnega prava. Zame najpomembnejše bom obravnavala v nadaljevanju. 10 Uradni list RS, št. 10/2017 z dne 27. 2. 2017. 3

2 NAČELO KONTRADIKTORNOSTI Načelo kontradiktornosti ali načelo obojestranskega zaslišanja strank (audiatur et altera pars) izhaja iz določbe 5. člena ZPP. 11 Zagotavlja ga ustavno načelo enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije, ki določa, da je "vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih." Navedena določba se nanaša tudi na odločanje sodišč v pravdnem postopku in je poseben izraz pravice do enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave. To pa pomeni, da mora v postopku biti zagotovljena enakopravnost med strankama, ki sta udeleženi, kar predstavlja enega izmed temeljnih jamstev poštenega postopka. 12 Pravica do kontradiktornega postopka, za katero Ustavno sodišče uporablja tudi izraz pravica do izjavljanja oz. pravica do izjave, vsakemu zagotavlja, da lahko pride do besede v postopku, ki se nanaša na njegove pravice in pravne interese. Pravica preprečuje, da bi se človek v razmerju do države pretvoril v le objekt državnega odločanja, tako da je človek v razmerju do države subjekt, zato lahko rečemo, da je ta pravica neposreden izraz spoštovanja človekove osebnosti. 13 Pravico do kontradiktornosti vsebuje tudi določba na evropski ravni. Osrednje mesto ima in je tudi največkrat obravnavana pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) ter s tem tudi največkrat kršena pravica do poštenega obravnavanja (a right to a fair trial) strank, ki izhaja iz 1. odstavka 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah 14 (v nadaljevanju EKČP), iz katere izhaja, da se strankam v civilnih in kazenskih postopkih mora zagotoviti javna, hitra, učinkovita ter pravična obravnava. 15 Pravica do poštenega obravnavanja je širši pojem, ki vključuje dva elementa. To sta enakost orožij (equality of arms) in kontradiktorni postopek (right to be heard) 16, kar pomeni da imajo stranke možnost, da dejavno sodelujejo v postopku in vplivajo na odločitve, ki zadevajo njihove pravice in interese. 17 11 Ude Lojze, Betetto Nina, Galič Aleš, Rijavec Vesna, Wedam Lukić Dragica, Zobec Jan, Pravdni postopek s komentarjem, 1. knjiga (1. 150. člen), Uradni list Republike Slovenije, GV Založba, 2005, str. 53. 12 Glej: Odločba Up 39/95 z dne 16. 1. 1997. 13 Ude Lojze, Betetto Nina, Galič Aleš, Rijavec Vesna, Wedam Lukić Dragica, Zobec Jan, Pravdni postopek s komentarjem, 1. knjiga (1. 150. člen), Uradni list Republike Slovenije, GV Založba, 2005, str. 54. 14 Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Uradni list RS, št.7-41/1994. 15 Pirnat Tanja, Pravica do kontradiktornega postopka po novejši praksi Evropskega sodišča za človekove pravice, v: Pravnik 10/12, Zveza društev pravnikov Slovenije, 2005, str. 678. 16 "Pravica biti slišan". 17 Galič Aleš, Pravica do izjavljanja in pravica do enakega obravnavanja v novejši praksi Evropskega sodišča za človekove pravice, v: Pravosodni bilten 1/2014, Ministrstvo za pravosodje, str. 77. 4

Ustavno sodišče pojma poštenega obravnavanja v celoti ne opredeljuje, ampak opredeljuje le konkretne elemente, ki izhajajo iz 22. člena Ustave. Gre predvsem za dve pravici, ki ju včasih ni mogoče ločiti, in sicer sta to pravica do kontradiktornega postopka oziroma pravica do izjavljanja in pravica do enakopravnosti strank. 18 Zato iz ustavnega procesnega jamstva izhaja pravica do izjavljanja oziroma pravica do kontradiktornega postopka, prav tako pa iz pravice do poštenega obravnavanja izhaja pravica do kontradiktornega postopka (right to be heard). Pravica do izjavljanja pomeni, da mora v kontradiktornem postopku biti vsaki stranki in vsakemu, ki ima enak položaj, omogočeno, da navaja dejstva, dokaze in se izjavi glede dejanskih in pravnih vprašanj ter da se opredeli do navedb nasprotne stranke, da sodeluje v dokaznem postopku (vključno s postavljanjem vprašanj pričam in izvedencem), da se izjavi o rezultatih dokazovanja ter sploh o vsem procesnem gradivu, ki lahko vpliva na odločitev sodišča. Na drugi strani pravice stranke, da se v postopku izjavi, pa odgovarja obveznost sodišča, da se opredeli do tistih navedb stranke, ki so pomembne za odločitev, in jih v obrazložitvi sodbe tudi utemelji. Zato tudi iz 22. člena Ustave izhaja, da se pravdni postopek mora voditi ob spoštovanju temeljne zahteve po enakopravnosti in procesnem ravnotežju strank ter spoštovanju njihove pravice, da se branijo pred vsemi procesnimi dejanji, ki lahko vplivajo na njihove pravice. 19 Zahteva za enakost orožij pa pomeni, da ima stranka v postopku enake možnosti, da predstavi svoja stališča glede primera v enakih okoliščinah in pod pogoji, kot jih ima nasprotna stranka, da ne bi ena stranka bila postavljena v slabši položaj. 20 Tukaj naj opozorim, da enakost orožij ne pomeni zahteve, da bi v konkretni pravdi obe stranki morali imeti enake vsebinske možnosti za končni uspeh v pravdi. Zahteva za enakost orožij ima izključno formalno vsebino, kar pomeni enako možnost stranke, da sodišču predstavi pravna stališča, dejstva in dokaze. 21 Pravica enakega varstva pravic v postopku (22. člen Ustave) se izraža skozi načelo kontradiktornosti oziroma pravice do izjavljanja stranke. Stranki v postopku mora biti torej zagotovljeno dvoje: da bo stranko sodišče obravnavalo enakopravno glede na nasprotno stranko, obema strankama pa mora biti zagotovljena možnost aktivnega sodelovanja. Načelo kontradiktornosti zagotavlja strankam, da postanejo subjekti sodnega postopka, zato je treba dati tudi drugim, na katere se razširjajo subjektivne meje pravnomočnosti, čim širše možnosti, da sodelujejo v postopku. Sem prištevamo sosporniškega 18 Galič Aleš, Ustavno civilno procesno pravo, Ustavna procesna jamstva, Ustavna pritožba meje preizkusa in postopek, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 219. 19 Odločba Up 39/95 z dne 16. 1. 1997. 20 Glej: primer Buchberger proti Avstriji, citirano iz Pirnat Tanja, Pravica do kontradiktornega postopka po novejši praksi Evropskega sodišča za človekove pravice, v: Pravnik 10/12, Zveza društev pravnikov Slovenije, 2005, str. 687. 21 Galič Aleš, Ustavno civilno procesno pravo, Ustavna procesna jamstva, Ustavna pritožba meje preizkusa in postopek, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 162. 5

intervenienta, potencialnega enotnega sospornika. 22 To pomeni, da mora sodišče strankam nuditi le možnost, da se izjavijo, in ne obstaja nobena dolžnost sodišča, da bi stranko morala zaslišati in da bi stranke morale podati izjave. Prisilna sredstva v ta namen niso dovoljena. 23 V primeru, da se toženec spusti v spor, postane postopek dvostranski ali kontradiktoren. Sodišče ima tako dva predloga, in sicer tožnikovega, da ugodi zahtevku, in toženčevega za delno ali celotno zavrnitev zahtevka. Tukaj gre za formalno kontradiktornost. Materialna kontradiktornost pa pomeni poseben razpravni način, tako da sodišče posluša obe strani, to je tožnika in toženca. Potem to poteka po sistemu, da se vsaka stranka mora izjaviti o navedbah in dokazih nasprotne stranke. 24 Taka kontradiktorna razprava je najučinkovitejša metoda za ugotavljanje materialne resnice in privede do pravilne in zakonite sodne odločbe. 25 Z uresničevanjem načela kontradiktornosti se pojavlja nov problem, to je, kako pripraviti stranke do tega, da bodo aktivne v postopku, kako doseči, da obe stranki sodelujeta v sporu ter da sta obe obveščeni in da se izjavita o spornih dejstvih. Specifičen problem se nanaša na vprašanje, kako se odzvati na pasivnost stranke v postopku. V ta namen poznamo tri različne sisteme, kadar stranka ne izkoristi svoje pravice do zaslišanja. 26 Poznamo sistem afirmativne (pozitivne) litiskontestacije, ki je zgrajena na fikciji, da stranka, ki se o navedbah nasprotne stranke ni izjavila, take navedbe priznava. Nasprotni je sistem negativne litiskontestacije, ki je zgrajena na fikciji, da stranka, ki se ne izjavi o navedbah nasprotne stranke, take navedbe zanika. Obstaja pa še tretji sistem, ki se kaže v upoštevanju pozitivnih procesnih dejanj, ki pa ne sloni na temu, da bi stranki "vsilili" fikcijo priznanja nasprotnikove trditve, pač pa upoštevamo le dejanja aktivne stranke. 27 Danes je pravna teorija zavzela večinsko stališče, da v postopku močneje učinkujejo dejanja aktivne stranke. Naš ZPP pa vendarle pri zamudni sodbi uveljavlja sistem afirmativne (pozitivne) litiskontestacije. Temelji na temu, da stranka, ki se o navedbah nasprotne stranke ni izjavila, take navedbe priznava. Iz določbe 338. člena ZPP izhaja, da zamudna sodba temelji na izhodišču, da so dejstva, ki jih zatrjuje tožnik, tudi resnična. 28 22 Ude Lojze, Civilno procesno pravo, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2002, str. 120. 23 Juhart Jože, Civilno procesno pravo, FLR Jugoslavije, Univerzitetna založba Ljubljana, Ljubljana, 1961, str. 50. 24 Juhart Jože, Civilno procesno pravo, Oris, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, 1973, str. 104. 25 Ude Lojze, Civilno procesno pravo, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2002, str. 121. 26 Triva Siniša, Dika Mihajlo, Građansko parnično procesno pravo, VII. izmijenjeno i dopunjeno izdanje, Narodne novine, d. d., Zagreb, 2004, str. 154. 27 Juhart Jože, Civilno procesno pravo, FLR Jugoslavije, Univerzitetna založba Ljubljana, Ljubljana, 1961, str. 51. 28 Ude Lojze, Civilno procesno pravo, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2002, str. 121. 6

2.1 URESNIČENJE NAČELA KONTRADIKTORNOSTI Pomen in konkretna vsebina načela kontradiktornosti je veliko bolj široka, kot je to zagotovljeno v 5. členu ZPP, in se ne izčrpa s pravico do "navedbe o predlogih in zahtevkih nasprotne stranke". Poznamo različne procesne institute, pri katerih pride do uresničitve načela kontradiktornosti in jih bomo obravnavali v nadaljevanju. 2.1.1 Pravica do informacije Načelo kontradiktornosti pride posebej do izraza na glavni obravnavi. Sodišče mora glavno obravnavo voditi tako, da je strankama zagotovljena možnost, da se izjavita. Pravica do izjavljanja se ne more uresničiti, če ni zagotovljeno, da bo stranka prej izvedela za procesna dejanja, glede katerih se ima pravico izjaviti, zato je nujen pogoj za uveljavljanje te pravice pravica do informacije. Procesni institut, ki zagotavlja to pravico, je vročanje (vlog in vabil). ZPP iz leta 1999 je vnesel številne spremembe glede pravice do informacije, ki se nanaša na procesni institut vročanja. Glede instituta vročanja se bom osredotočila le na pomembnejše spremembe, ki opisujejo institut vročanja. Opisala bom potek vročanja in vmes opozorila na pomembnejše spremembe po noveli ZPP-E. Vročanje opravlja sodišče po pošti, po varni elektronski poti, po določenem delavcu sodišča ali na sodišču ter na kakšen drug način, ki ga predvideva zakon (prvi odstavek 132. člena ZPP). Novela ZPP-E 29, ki je začela veljati 14. septembra 2017, sistem vročanja v bistvenem ne spreminja, krepi le podlago za uveljavitev vročanja po varni elektronski poti za vse tiste osebe, ki imajo registriran varen predal v informacijskem sistemu e- sodstvo (novost) ali naslov za vročanje po varni elektronski poti, zato se na podlagi 132. člena mora upoštevati želja stranke, ki želi vročanje po tej poti. 30 Na predlog nasprotne stranke lahko sodišče odredi, da se vročitev opravi po pravni ali fizični osebi, ta oseba pa vročanje opravlja kot registrirano dejavnost na podlagi posebnega dovoljenja ministrstva za pravosodje (drugi odstavek 132. člena ZPP). Tukaj pride do spremembe, saj novela ZPP-E opušča pojem "vročanja kot registrirane dejavnosti" ter izrecno določa, da lahko sodišče na predlog nasprotne stranke odredi, da se vročanje opravi po detektivu ali izvršitelju, vendar le v primeru, da predlagatelj založi stroške (drugi odstavek 132. člena ZPP-E). Po novem lahko sodišče tudi brez predloga 29 Uradni list RS, št. 10/2017 z dne 27. 2. 2017. 30 Galič Aleš, Zakon o pravdnem postopku (ZPP) (neuradno prečiščeno besedilo) z uvodnimi pojasnili k spremembam zakona in stvarnim kazalom, 6. dopolnjena izdaja, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2017, str. 25. 7

naslovnika vročitev opravi po varni elektronski poti, samo če je iz podatkov o stranki razvidno, da ima ta ustrezen registriran naslov, in če sodišče stranko na to vnaprej osebno opozori (četrti odstavek 132. člena ZPP-E). 31 Zakon tako pozna vročanje po pošti, po varni elektronski poti, po delavcu sodišča, na sodišču ali drug način, določen z zakonom, ter po novem še vročanje po detektivu ali izvršitelju in vročanje v poštni predal. 32 Po varni elektronski poti se vedno vroča državnim organom, odvetnikom, notarjem, izvršiteljem, stečajnim upraviteljem in drugim osebam, ki jih določa zakon, zato morajo v informacijskem sistemu sodstva registrirati svoj varni elektronski predal ali naslov za vročanje po varni elektronski poti (sedmi odstavek 132. člena ZPP-E). Novost, ki jo je prinesla ZPP-E, je 132.a člen, po katerem ni treba posebno vročati vabil na narok, če sodišče na prejšnjem naroku ustno povabi stranko na naslednji narok in jo pouči o posledicah izostanka ter to vpiše v zapisnik. S tem je vročitev opravljena. Vročanje odvetnikom je poenoteno in usklajeno z vročanjem pravnim osebam in drugim profesionalcem, kamor spadajo državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti, pravnim osebam, podjetnikom posameznikom in notarjem. Po 133. členu ZPP-E se tem osebam vroča tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem pošte, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma poslovnem prostoru ali sedežu, novost novele pa je, da se vročitev lahko opravi tudi preko zakonitega zastopnika ali prokurista. 33 Po 139. členu ZPP-E se vroča v stanovanju ali na delovnem mestu tistega, ki naj se mu vroči pisanje v poštni predal, na sodišču ali po varni elektronski poti. Tukaj je novost možnost vročanja v poštni predal v skladu s 139.b členom ZPP-E, ki vsebuje pravico stranke, da zaprosi, da se ji pisanja vročajo v poštni predal, pri čemer razlikujemo med osebnim vročanjem (v primeru, da vročitev v "roke" ni mogoča in ga pisanje čaka na pošti, to pa je mogoče dvigniti v roku 15 dni po obvestilu, šele nato se šteje za vročeno z domnevo vročitve) in navadnim vročanjem (v primeru, da vročitev v "roke" ni mogoča in pisanje takoj pusti v poštnem predalčniku). Pri vročanju v poštni predal se šteje, da se neosebna pisanja štejejo za vročena takoj. Pri vročanju osebnih pisanj pa se šteje, da je pisanje vročeno, ko naslovnik dvigne pisanje iz poštnega predala oziroma po preteku 15 dni. 34 Pomemben je spremenjen 139.a člen ZPP-E, ki je vpeljal obvezno neposredno vročanje med odvetniki, ki se lahko opravi priporočeno po pošti s povratnico ali po varni 31 Galič Aleš, Zakon o pravdnem postopku (ZPP) (neuradno prečiščeno besedilo) z uvodnimi pojasnili k spremembam zakona in stvarnim kazalom, 6. dopolnjena izdaja, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2017, str. 26. 32 Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pravdnem postopku, Vlada Republike Slovenije, EVA 2013-2030- 0993, Ministrstvo za pravosodje RS, URL: http://www.iusinfo.si/download/razno/160705_zpp-e.pdf, str. 119. (10. 2. 2018). 33 Galič Aleš, Zakon o pravdnem postopku (ZPP) (neuradno prečiščeno besedilo) z uvodnimi pojasnili k spremembam zakona in stvarnim kazalom, 6. dopolnjena izdaja, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2017, str. 26. 34 Galič Aleš, Zakon o pravdnem postopku (ZPP) (neuradno prečiščeno besedilo) z uvodnimi pojasnili k spremembam zakona in stvarnim kazalom, 6. dopolnjena izdaja, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2017, str. 27 28. 8

elektronski poti. To bo predvsem prispevalo k prihranku časa in zmanjšanju stroškov na sodiščih. Pri neposrednem vročanju med odvetniki nasprotni stranki ni treba osebno vročiti elektronskih vlog po elektronski poti, saj ne teče noben rok, zato je možna navadna vročitev. Tako bo elektronska vročilnica prispela v nekaj dneh. 35 Poznamo dva načina vročanja, in sicer osebno in navadno (neosebno) vročitev v primeru, ko se vroča v hišni poštni predalčnik. Za osebno vročitev gre, ko se pisanje vroči naslovniku. Kadar tistega, ki se mu sodno pisanje vroča, ni na stanovanju, se pisanje vroči kateremukoli odraslemu članu gospodinjstva. Če se vroča na delovnem mestu tistega, ki se mu pisanje mora vročiti, in ga na delovnem mestu ni, se pisanje vroči osebi, ki je pooblaščena za sprejemanje pošte in je pisanje dolžna sprejeti, ali osebi, ki je tam zaposlena in v to privoli (140. člen ZPP). Ko opisana nadomestna vročitev ni možna, se po 141. členu ZPP fizični osebi vroča v hišni poštni predalčnik. Gre za navadno (neosebno) vročitev. Šteje se, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo pisanje dano v predalčnik, naslovnika pa je treba na pisanju o tem posebej opozoriti. Vročevalec na vročilnici navede vzrok za takšno ravnanje, zabeleži dan, ko je pisanje pustil v nabiralniku, in se podpiše. V primeru, da naslovnik nima predalčnika ali ta ni v uporabi, se mora pisanje izročiti sodišču, ki ga je odredilo, če pa gre za vročitev po pošti, pa se izroči pošti v kraju njegovega stanovanja, na vratih stanovanja pa pusti obvestilo o vročitvi in kraju, kjer se pisanje nahaja. Šteje se, da je pisanje vročeno na dan, ko je obvestilo o vročitvi pritrjeno na vratih, naslovnika pa je treba na obvestilu o tem posebej opozoriti. Na obvestilu vročevalec nevede vzrok za takšno ravnanje, navede dan ter se podpiše. Pisanje se pri pošti hrani 30 dni. Če v tem roku naslovnik pisanja ne dvigne, se le-to vrne sodišču (drugi odstavek 141. člena ZPP). Osebna vročitev po 142. členu ZPP (tožba, sodna odločba, zoper katero je dovoljena posebna pritožba, izredno pravno sredstvo in po novem nalog za plačilo sodne takse za vlogo iz prvega odstavka 105.a člena tega zakona in vabilo stranki na poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo, če prvi narok ni bil razpisan, druga pisanja, ko tako določa zakon, za osebno šteje tudi vročanje iz 141.a člena ZPP) se opravlja tako kot neosebna. In sicer: če vročevalec naslovnika ne najde, v predalčniku ali osebam, ki morajo sprejeti vročitev, pusti obvestilo o tem, da pisanje čaka na pošti 15 dni. Vročitev je opravljena, ko pisanje dvigne. Če pisanje v 15 dneh ni dvignjeno, se po poteku časa šteje, da je vročeno. Temu pravimo "fikcija" vročitve. Pisanje pusti v poštnem nabiralniku, da se zagotovi večja verjetnost, da se z njim seznani. 36 Kot novost ZPP-E pa je dodano, da namesto naslovnika lahko pisanje dvigne oseba, ki jo je naslovnik pooblastil kot osebo za dvig pisanj, a le pod pogojem, da je pošta seznanjena s pooblastilom in se ta oseba identificira z osebnim dokumentom in fotografijo (četrti odstavek 142. člena ZPP). 35 Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pravdnem postopku, Vlada Republike Slovenije, EVA 2013-2030- 0993, Ministrstvo za pravosodje RS, URL: http://www.iusinfo.si/download/razno/160705_zpp-e.pdf, str. 123 124. (15. 2. 2018). 36 Galič Aleš, Zakon o pravdnem postopku (ZPP) (neuradno prečiščeno besedilo) z uvodnimi pojasnili k spremembam zakona in stvarnim kazalom, 6. dopolnjena izdaja, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2017, str. 70. 9

Zakon je razmejil osebno in neosebno vročanje tudi pri vročanju po varni elektronski poti. 141.a člen ZPP-E določa da se pisanja v elektronski obliki lahko vročajo v fizični obliki ali po varni elektronski poti. Osebno vročanje se opravi tako, da informacijski sistem vodstva pisanja pošlje pisanje neposredno naslovniku na naslov za vročanje ali v njegov varen elektronski predal s posredovanjem pravne ali fizične osebe, ki vroča pisanja po varni elektronski poti kot registrirano dejavnost. Pisanje mora prevzeti v 15 dneh. Če tega ne stori, se šteje, da je vročitev po poteku roka opravljena. Kot novost je dodan 141.b člen, kjer gre za navadno vročitev pisanj po varni elektronski poti. Opravi se tako, da se pisanje pusti na naslovu, ki je registrirano v informacijskem sistemu sodstva, ali v varnem elektronskem predalu. Vročitev je bila opravljena na dan, ko je bilo elektronsko pisanje puščeno na naslovu naslovnika ali poslano v varen elektronski predal, na kar je treba naslovnika v pisanju posebej opozoriti. 37 Spremenjena je določba 143. člena ZPP, ki ureja vročitev v primeru neznanega naslova naslovnika, ki je fizična oseba. Po noveli ZPP-D se je vročalo na formalno prijavljenem naslovu, tudi če naslovnik ni živel tam. Ustavno sodišče je ta strog režim razveljavilo v odločbi št. U-I-279/08-14 z dne 9. julija 2009 in je ponudilo novo rešitev. Ta rešitev je sistem sprožitve formalnega (upravnega) postopka ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča. Če ne najde dejanskega prebivališča, pride do izbrisa stalnega naslova in šele tedaj tudi do postavitve začasnega zastopnika. Postopek je bil dolgotrajen, z vprašljivo učinkovitostjo. Novela ZPP-E v 143. členu načeloma upošteva navedeno ustavno odločbo, vendar je urejeno tako, da če vročevalec sam izve za naslov, lahko pisanje prepošlje. Če ta možnost ni mogoča, sodišče pogleda v Centralni register prebivalstva, to velja za domač naslov, ter v register Zavoda za zdravstveno zavarovanje, ki velja za delodajalca. V primeru neuspešnosti vročitve na teh naslovih sodišče pozove stranko, da poda nov naslov, sproži bodisi formalen postopek ugotavljanja dejanskega prebivališča, kar ostaja še vedno kot možnost, bodisi poizve pri osebah, ki bi lahko vedele, kje se naslovnik nahaja. Če se vse to izkaže za neuspešno, pa še naprej ostaja možnost postavitve začasnega zastopnika za toženca. 38 Podlaga za uveljavitev načela kontradiktornosti je pravilno vročanje, s tem pa se stranki in drugim udeležencem omogoča, da se seznanijo s procesnimi dejanji nasprotnika in sodišča. Če je vročitev nepravilna in stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, gre za absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. 39 Navedla bom nekaj primerov, v katerih pride do kršitve načela kontradiktornosti. Tako je prišlo do kršitve načela kontradiktornosti, ko je sodišče odločalo o ugovoru 37 Uradni list RS, št. 10/2017 z dne 27. 2. 2017. 38 Galič Aleš, Zakon o pravdnem postopku (ZPP) (neuradno prečiščeno besedilo) z uvodnimi pojasnili k spremembam zakona in stvarnim kazalom, 6. dopolnjena izdaja, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2017, str. 29 30. 39 Ude Lojze, Civilno procesno pravo, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2002, str. 199. 10

krajevne nepristojnosti, ki ga ni vročilo v odgovor tožeči stranki. 40 Do kršitve načela kontradiktornosti je prišlo tudi v primeru, v katerem sodišče prve stopnje upniku ni vročilo sporočila banke, da je terjatev plačana, in je že izdalo sklep o ustavitvi pritožbe, stranka pa ni imela možnosti, da se izjavi o pravnoodločilnih dejstvih. 41 Tretji primer se nanaša na odločitev sodišča, da vročanje komercialnih priporočenih pošiljk ni mogoče enačiti z vročanjem sodnih pisanj. Nasprotniku ni treba vročati vlog, ki ne morejo vplivati na končni izid dogodka, zato stranka s pritožbo ni uspela. 42 Četrti primer pa se nanaša na ugotovitev sodišča v zadevi, da toženi stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, saj ji ni bila vročena niti tožba niti vabilo na narok za glavno obravnavo. Pošiljko z vabilom na narok je tožena stranka zavrnila, ker ni bila naslovljena nanjo, kar sodišče smatra za utemeljeno. Zaradi tega niso bili podani pogoji za izvedbo naroka za glavno obravnavo. Podana je absolutna bistvena kršitev določb postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. 43 Tukaj bi še omenila, da je od odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-55/04 z dne 6. aprila 2006 zaradi varstva pravice do izjavljanja vsako pritožbo zoper sklep treba vročiti nasprotni stranki v odgovor. Zaradi novosti pa pride do omejitve, tako da je le pri pritožbah zoper taksativno naštete najpomembnejše sklepe uveljavljena pravica do odgovora na pritožbo (366. člen ZPP). Gre za omejitev, saj se morajo nasprotni stranki vročiti le tisti sklepi, pri katerih je glede na pomen zadeve oziroma odločitve nujno, da se zagotovi pravica nasprotne stranke do izjave. Nova določba oži obveznost vročanja pritožbe zoper sklep v odgovor nasprotni stranki. Povedano tako velja le za tiste sklepe, ki so pomembnejši (npr. motenje posesti, zavrženje tožbe po nastopu litispendence, zavrnitev predloga ali ugoditev predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, odločitev o stroških, višjih od 800 EUR). V nasprotnem primeru se pritožba zoper sklep ne vroči nasprotni stranki v odgovor. 44 2.1.2 Jamstva v dokaznem postopku Pravilna uporaba pravnih pravil oziroma odločitev sodišča v sporu je odvisna od popolnega in pravilnega ugotovljenega dejanskega stanja v sporu. To lahko dosežemo z dokazovanjem. Dokazovanje je zbiranje procesnega gradiva, ki ga predlagajo stranke in s tem poskušajo pri sodišču doseči stopnjo prepričanja o resničnosti navedenih trditev. 40 Glej: VSC sklep Cpg 374/2006 z dne 9. 5. 2007. 41 Glej: VSL sklep III Cp 3226/2005, citirano iz Kežmah Urška, Zakon o pravdnem postopku ZPP III s komentarjem in sodno prakso, Založniško podjetje De VESTA, Maribor, 2011, str. 184. 42 Glej: VSL sklep I Cpg 868/2016 z dne 17. 1. 2017. 43 Glej: VDSS sklep Pdp 624/2013 z dne 20. 9. 2013. 44 Galič Aleš, Zakon o pravdnem postopku (ZPP) (neuradno prečiščeno besedilo) z uvodnimi pojasnili k spremembam zakona in stvarnim kazalom, 6. dopolnjena izdaja, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2017, str. 100 101. 11

Sodišče se samo odloči o tem, katera so pravno relevantna dejstva za odločitev v sporu. 45 Sodišče mora biti o vseh dejstvih, na katera opira svojo odločitev, prepričano, kar je skladno z načelom materialne resnice. O prepričanju kot pravnem standardu govorimo takrat, ko povprečen človek ne dvomi o obstoju oziroma neobstoju določenega dejstva. Iz 7. člena ZPP izhaja, da morajo stranke navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Sodišče lahko izvede le tiste dokaze, ki so predlagani, edina izjema so dokazi, ki jih sodišče izvede po uradni dolžnosti takrat, ko stranke želijo razpolagati z zahtevki, s katerimi ne morejo (drugi odstavek 7. člena ZPP). 46 S tem, ko ima stranka pravico do navedbe vseh dejstev (7. člen ZPP), ima tudi pravico, da se izjavi o navedbah nasprotne stranke (5. člen ZPP). Ustavno sodišče je opredelilo jamstva v dokaznem postopku: "Pravica do enakega varstva pravic v postopku po 22. členu Ustave se nanaša tudi na dokazni postopek, saj iz te pravice med drugim izhaja, da mora biti v dokaznem postopku zagotovljena enakopravnost strank, da ima stranka pravico predlagati dokaze ter se izjaviti o dokaznih predlogih nasprotne stranke, biti prisotna ob izvajanju dokazov ter postavljati vprašanja pričam in izvedencem ter se izjaviti o rezultatih dokazovanja." 47 Tudi po sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) je načelo kontradiktornosti izraz pravice do poštenega sojenja iz 6. člena EKČP. Pravica zahteva, da je stranki omogočeno, da se seznani z vsemi vlogami in listinami v spisu ter se opredeli do njih. 48 Sodna praksa glede vprašanja, ali ima stranka pravico, da se izvedejo dokazi, ki jih je predlagala, ni enotna. V zgodnejšem času je Ustavno sodišče govorilo o diskrecijski pravici pravdnega sodišča, da določi, kateri dokazi bodo izvedeni. Postavilo je le zahtevo, da sodišče mora obrazložiti, zakaj je predlagan dokaz zavrnilo. 49 Novejša sodna praksa pa je zavzela drugačno stališče. Izvedba predlaganega dokaza se lahko zavrne samo v primeru, ko so za to podani ustavno sprejemljivi in dopustni razlogi. Da pa takšni razlogi obstajajo, mora biti razvidno ali iz obrazložitve sklepa o zavrnitvi dokaznega predloga (drugi odstavek 287. člena ZPP) ali iz obrazložitve končne odločbe. 50 Obveznost sodišča do izvedbe predlaganega dokaza pa ni brez omejitev in sodišče lahko iz upravičenih razlogov izvedbo zavrne. Pogost razlog, ki se pojavlja, je "nerelevantnost 45 Triva Siniša, Dika Mihajlo, Građansko parnično procesno pravo, VII. izmijenjeno i dopunjeno izdanje, Narodne novine, d. d., Zagreb, 2004, str. 480. 46 Ude Lojze, Civilno procesno pravo, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2002, str. 255 256. 47 Glej: sklep Up 12/97 z dne 25. 3. 1999 citirano iz A. Galič, Ustavno civilno procesno pravo, Ustavna pritožba meje preizkusa in postopek, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 224. 48 Glej: odločba Up 590/14 z dne 17. 11. 2016. 49 Galič Aleš, Ustavno civilno procesno pravo, Ustavna procesna jamstva, Ustavna pritožba meje preizkusa in postopek, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 225. 50 Glej: sklep VIII Ips 30/2014 z dne 12. 5. 2014. 12

dokaza", kar pomeni, da sodišče ni dolžno izvesti dokazov, ki za odločitev niso relevantni. Gre za takšne dokaze in z njimi ugotovljena dejstva, da tudi če bi se izkazala za resnična, ne bi spremenila odločitve sodišča. 51 Eden od razlogov, da predlagani dokaz ni odločilen za ugotovitev dejstev v sporu, je, da so dejstva že dovolj dokazana, zato sodišče nadaljnjega dokaza ni dolžno izvajati. 52 Ne sme pa se zgoditi nasprotno, da bi sodišče zavrnilo izvedbo predlaganega dokaza z argumentom, da se je že prepričalo o nasprotnem. 53 Zaradi obstoja zahtev po učinkovitosti, pospešitvi in ekonomičnosti postopka je mogoče pravico do izvedbe dokazov omejiti tudi z izključitvijo izvedbe dokazov, ki so neprimerni za ugotovitev določenega dejstva. Tako je v primeru, ko je predlagan dokaz z zaslišanjem priče za ugotovitev dejstva, iz katerega pa izhaja, da ga je mogoče ugotoviti samo s pomočjo ustreznega izvedenca. Glede tega dokaza je potrebna posebna previdnost, saj se ne sme pretvoriti v t. i. vnaprejšnjo dokazno oceno. Kot primer je navedena zavrnitev zaslišanja predlagane priče iz razloga, da ni verodostojna. 54 Ustavno sodišče načeloma prepoveduje t. i. vnaprejšnjo dokazno oceno, vendar je tukaj treba omeniti, da je to stališče sprejelo v zadevi, v kateri ni prišlo do zavrnitve dokaznih predlogov v rednem pravdnem postopku, temveč v postopku z izrednim pravnim sredstvom obnove postopka. Pravica do izvedbe dokazov je tukaj bolj omejena. Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, kar predstavlja poseg v pravnomočnost, obenem pa je omejenost možnosti posegov v pravnomočne sodne odločbe tudi nujen element pravice do učinkovitega sodnega varstva in pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja po 23. členu Ustave. Zato je v tem primeru po Ustavi dopustno, da sodišče oceni dokazno moč dokazov, na podlagi katerih naj bi prišlo do obnove postopka. 55 Dokaza tudi ni treba izvesti v primeru, ko tožba ni sklepčna, kajti v tem primeru nobeden od dokazov ni relevanten za odločitev v zadevi. Tudi ob uspehu vseh predlaganih dokazov in ugotovitvi vseh zatrjevanih dejstev bo sodišče zahtevek moralo zavrniti, ker po materialnem pravu ni utemeljen. Obravnava se zaključi z zavrnitvijo zahtevka, ne da bi se izvedel kakšen dokaz. 56 Izvedbo dokaza sme sodišče zavrniti tudi iz razloga, da je bil podan z namenom zavlačevanja ali prepozno. Tudi v primeru, ko sodišče razpolaga z neposrednimi dokazi, ni dolžno izvajati tudi posrednih dokazov, kljub temu da splošne prepovedi hear-say 51 Glej: sklep Up 12/97 z dne 25. 3. 1999. 52 Glej: VSL sodba in sklep I Cp 2348/2009 z dne 16. 10. 2009. 53 Glej: sodba VIII Ips 174/2016 z dne 22. 11. 2016. 54 Ude Lojze, Betetto Nina, Galič Aleš, Rijavec Vesna, Wedam Lukić Dragica, Zobec Jan, Pravdni postopek s komentarjem, 1. knjiga (1. 150. člen), Uradni list Republike Slovenije, GV Založba, 2005, str. 56. 55 Glej: sklep Up 420/00 z dne 21. 5. 2002, citirano iz A. Galič, Ustavno civilno procesno pravo, Ustavna pritožba meje preizkusa in postopek, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 229. 56 Galič Aleš, Praktični pogled na novi zakon o pravdnem postopku: Pravica do kontradiktornega postopka v: Podjetje in delo, številka 6 7, Gospodarski vestnik, d. d., 18. 10. 1999, stran 1166 1176. 13

dokaza v pravdnem postopku ni. 57 Naj še omenim problematiko nedopustno pridobljenih dokazov. V kazenskem postopku je ekskluzija protipravno pridobljenega dokaza s tem, ko varuje pravice obdolženca in niso omejene pravice nasprotne stranke, ker je to država. V pravdnem postopku pa je situacija drugačna, saj je treba upoštevati tudi položaj nasprotne stranke in njeno ustavno pravico do dokaza, ki je del pravice do izjave v postopku. Ob rešitvi se naslonimo na stališča nemškega prava. Ravnovesje med pravico do dokaza na eni strani ter človekovimi pravicami stranke na drugi strani, ki je bila prizadeta s protipravno pridobitvijo tega dokaza, sloni na stališču, da izvedba dokaza v pravdnem postopku ni dopustna, če je dokaz pridobljen s kršitvijo človekovih pravic in bi njegova izvedba povzročila ponovno kršitev človekovih pravic. To se nanaša na pridobitev dokazov s kršitvijo osebnostnih pravic, kamor spadajo protipravno tajno zvočno in slikovno snemanje, kraja osebnega dnevnika in osebnih pisem. Če bi pred sodiščem izvajali te dokaze, bi bile ponovno kršene človekove osebnostne pravice, česar pa sodišče ne sme dovoliti, pa čeprav sta s tem omejeni pravica do dokaza in pravica do sodnega varstva. 58 Tudi Vrhovno sodišče Slovenije se je v Sklepu II Ips 80/98 z dne 25. 3. 1999 ukvarjalo s problematiko uporabe nedopustno pridobljenih dokazov. To je bilo v primeru, ko je po telefonu (speaker phone) potekal poslovni pogovor, ena stranka je poslušala ob prisotnosti odvetnika, ta je pogovor posnel, ne da bi za to vedela druga stranka. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da ne gre za dokaz, ki bi bil pridobljen s kršitvijo ustavnih pravic, saj odvetnik lahko za zaščito svoje stranke tudi zvočno snema pogovor. Iz primera je tudi razvidno, da ni šlo za zaupen pogovor in ne za namen zlorabe takšne izjave. Gre torej za podobno ugotovitev kot pri nemškem ustavnem sodišču. Oporekati je mogoče le glede vprašanja ugotovitve pravne podlage kršitve ob nedopustni zavrnitvi dokaznega predloga. Vrhovno sodišče je utemeljilo, da nedopustna zavrnitev izvedbe dokaza pomeni relativno bistveno kršitev načela materialne resnice. Vendar pa se tukaj zdi bolj prepričljivo stališče nemškega sodišča, da gre za absolutno bistveno kršitev glede nemožnosti sodelovanja v postopku po 8. točki drugega odstavka 399. člena ZPP. 59 Obstaja pa zahteva, da mora sodišče razloge nerelevantnosti oziroma neprimernosti predlaganega dokaza ustrezno pojasniti, saj je s tem dana možnost stranki, da ugotovi razloge, na podlagi katerih je bil zavrnjen dokazni predlog, in jih z morebitno vložitvijo pritožbe napade. Kadar sodišče zavrne dokazni predlog iz neupravičenih razlogov ali razlogov, ki niso ustavno sprejemljivi, lahko to predstavlja kršitev pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. 60 57 Ude Lojze, Betetto Nina, Galič Aleš, Rijavec Vesna, Wedam Lukić Dragica, Zobec Jan, Pravdni postopek s komentarjem, 1. knjiga (1. 150. člen), Uradni list Republike Slovenije, GV Založba, 2005, str. 57. 58 Galič Aleš, Ustavno civilno procesno pravo, Ustavna procesna jamstva, Ustavna pritožba meje preizkusa in postopek, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 288 290. 59 Galič Aleš, Praktični pogled na novi zakon o pravdnem postopku: Pravica do kontradiktornega postopka v: Podjetje in delo, številka 6 7, Gospodarski vestnik, d. d., 18. 10. 1999, stran 1166 1176. 60 Glej: sklep VIII Ips 30/2014 z dne 12. 5. 2014. 14

Nasproti načelni obveznosti sodišča do izvedbe predlaganih dokazov se na drugi strani stranki nalaga odgovornost za ustrezno skrbno ravnanje v zvezi z izvršitvijo pravice do dokaza. Skrbno ravnanje pa opredeljuje t. i. obveznost substanciranja dokaznih predlogov. 61 To pomeni, da ima stranka odgovornost, da natančno in razločno pojasni, katero dejstvo se naj s tem dokazom ugotavlja in zakaj je tak dokaz relevanten za presojo. 62 Načelna pravica stranke do izvedbe predlaganih dokazov pa ni v nasprotju z določbo drugega odstavka 213. člena ZPP, da o tem, kateri dokazi bodo izvedeni, odloča sodišče, saj iz 287. člena ZPP izhaja, da o tem sodišče nima diskrecijske pravice in ima le pravico, da ne izvede tistih, ki so nerelevantni. 63 Treba je ločiti položaj stranke kot glavnega procesnega subjekta od položaja stranke, ki ga ima kot dokazno sredstvo (257. člen ZPP). 64 Načelo kontradiktornosti je sestavni del pravice do izjavljanja v postopku. Zaslišanje strank pa je le dokazno sredstvo in nima zveze s pravico stranke, da predlaga dokaze in da se izjavi o navedbah nasprotne stranke ter da se izjavi o pravnih in dejanskih vprašanjih spora. Zato lahko pride do kršitve načela kontradiktornosti le, če sodišče ne da obema strankama enake možnosti, da se izjavita in seznanita z navedbami nasprotne stranke. 65 Pravico do izjave stranka uresničuje s pisnimi vlogami in navajanjem dejstev na glavni obravnavi, zato odločitev sodišča, da ne bo izvedlo dokaza z zaslišanjem strank, ne krši pravice do izjave. Takšna situacija ni sporna z vidika pravice do izjavljanja, temveč z vidika enakega obravnavanja, ki prav tako izhaja iz 22. člena Ustave, ko se sodišče odloči, da ne bo izvedlo dokaza z zaslišanjem strank, vendar pa brez utemeljenega razloga zasliši eno stranko, druge pa ne. Zato lahko govorimo o kršitvi pravice do enakega obravnavanja in ne o kršitvi pravice do izjavljanja. 66 Sicer pa sodišče odloči, ali bo izvedlo dokaz z zaslišanjem prič ali ne, kar je odvisno od potreb dokaznega postopka. Če je dovolj drugih dokazov, se ta dokaz ne izvede. 67 2.1.3 Pravica do izjavljanja in pravna vprašanja "Obveznost sodišča, da svojo odločitev obrazloži, izhaja iz 22. člena Ustave. Sodišče se mora z navedbami strank seznaniti ter se do njih, če so dopustne in za odločitev 61 Galič Aleš, Ustavno civilno procesno pravo, Ustavna procesna jamstva, Ustavna pritožba meje preizkusa in postopek, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 230. 62 Glej: sklep Up 266/01 z dne 25. 4. 2002 citirano iz A. Galič, Ustavno civilno procesno pravo, Ustavna pritožba meje preizkusa in postopek, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 230. 63 Ude Lojze, Betetto Nina, Galič Aleš, Rijavec Vesna, Wedam Lukić Dragica, Zobec Jan, Pravdni postopek s komentarjem, 1. knjiga (1. 150. člen), Uradni list Republike Slovenije, GV Založba, 2005, str. 58. 64 Glej: sklep II Ips 292/2005 z dne 8. 3. 2007. 65 Glej: sodba in sklep II Ips 638/2009 z dne 18. 3. 2010. 66 Glej: sklep Up 259/03 z dne 20. 9. 2004. 67 Glej: sodba II Ips 451/2000 z dne 8. 3. 2001. 15