UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ARHITEKTURO PREDLOG RAZVOJA NOVE GORICE PO NAČELIH PAMETNEGA URBANIZMA Diplomsko delo Univerzitetni študij Jure PUČN

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ARHITEKTURO PREDLOG RAZVOJA NOVE GORICE PO NAČELIH PAMETNEGA URBANIZMA Diplomsko delo Univerzitetni študij Jure PUČNIK mentorica: izr. prof. dr. Alenka FIKFAK somentor: asist. Janez Peter GROM Ljubljana, marec 2018

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ARHITEKTURO PREDLOG RAZVOJA NOVE GORICE PO NAČELIH PAMETNEGA URBANIZMA Diplomsko delo Univerzitetni študij Jure PUČNIK mentorica: izr. prof. dr. Alenka FIKFAK somentor: asist. Janez Peter GROM Ljubljana, marec 2018

I Diplomsko delo je zaključek Prvostopenjskega univerzitetnega študijskega programa Urbanizem. Opravljeno je bilo na Katedri za urbanizem Fakultete za arhitektura Univerze v Ljubljani. Komisija za študijske zadeve UL FA je za mentorico diplomskega dela imenovala doc. dr. Alenko FIKFAK in za somentorja asist. Janeza Petra GROMA. Naloga je rezultat lastnega raziskovalnega dela PREDLOG RAZVOJA NOVE GORICE PO NAČELIH PAMETNEGA URBANIZMA Diplomsko delo Univerzitetni študij Jure PUČNIK Komisija za oceno in zagovor: Predsednik: prof. mag. Tadej Glažar Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo Član: doc. dr. Matevž Juvančič Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo Član: doc. mag. Polona Filipič Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo Mentorica: doc. dr. ALenka Fikfak Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo Somentor: asist. Janez Peter Grom Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo Datum zagovora: 2.3.2018 Jure PUČNIK

II Ključna dokumentacijska informacija (KDI) ŠD Dd DK 711.4(043.2) KG trajnostna strategija/nova Gorica/Pametni urbanizem/ KK 5.08 Urbanism AV PUČNIK, Jure SA izr. prof. dr. FIKFAK Alenka (mentorica), asist. GROM Peter Janez (konzultant) KZ SI-1000 Ljubljana, Zoisova 12 ZA Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo LI 2018 IN PREDLOG RAZVOJA NOVE GORICE PO NAČELIH PAMETNEGA URBANIZMA TD Diplomsko delo (prvostopenjski, univerzitetni študij) OP IX, 38 str., 6 pregl., 11 sl., 2 pril., 36 prik., 38 vir. IJ sl JI sl/en AI Mesto Nova Gorica je bilo zaradi zgodovinskih in političnih razmer načrtovano po takratnih modernih načelih, ki pa danes ne izpolnjuje več svojega polnega potenciala. Načrtovalci so v ospredje načrtovanja postavili funkcionalnost, kar je razvidno iz širokih ulic, pravokotne ulične mreže, coniranih dejavnosti in pomanjkanja infrastrukture za preživljanje kvalitetnega prostega časa. Danes urbanistično načrtovanje temelji na merilu človeka in trajnostnem razvoju, ki sta le dve od desetih načel pametnega urbanizma. V nalogi želim ta načela raziskati in jih implementirati v razvoj Nove Gorice s predlogom razvoja mesta po načelih pametnega urbanizma. Z urbanističnim projektom bom poskusil v Novi Gorici načrtovati novo mestno središče, ki bo sledil načelom pametnega urbanizma in s tem v mestu začrtal nove smernice razvoja za prihodnost. Key words documentation (KWD) DN Dd DC 711.4(043.2) CX sustainable strategy/nova Gorica/smart urbanism CC 5.08 Urbanism AU PUČNIK, Jure AA izr. prof. dr. FIKFAK Alenka (supervisor), asist. GROM Peter Janez (co-supervisor) PP SI-1000 Ljubljana, Zoisova 12 PB University of Ljubljana, Faculty of Architecture PY 2018 TI PROPOSAL FOR THE DEVELOPMENT OF NOVA GORICA BASED ON THE PRINCIPLES OF SMART URBANISM DT Graduation Thesis (University studies) NO IX, 38 p., 6 tab., 11 pic., 2 att., 36 disp., 38 sour. LA sl AL sl/en AB Due to its historical and political situation, the city of Nova Gorica was designed according to then modern principles, which today no longer fulfill cities full potential. Planners have put the functionality of the city at the forefront of planning, which is evident from the wide streets, rectangular street network, conduction activities and the lack of infrastructure to spend quality free time. Today, urban planning is based on the human dimension and sustainable development, which are only two out of ten principles of smart urbanism. In my diploma, I want to explore these principles and implement them in the development of Nova Gorica with the proposal for the development of the city according to the principles of smart urbanism. With urban project, I will try to design a new city center in Nova Gorica, which will follow the principles of smart urbanism, and thus set out new trends in the development of the city in the future.

III IZJAVA O AVTORSTVU Podpisani Jure PUČNIK izjavljam, da sem avtor diplomskega dela z naslovom»predlog RAZVOJA NOVE GORICE PO NAČELIH PAMETNEGA URBANIZMA«. Izjavljam, da je elektronska različica v vsem enaka tiskani različici. Izjavljam, da dovoljujem objavo elektronske različice v digitalnem repozitoriju. Jure PUČNIK Ljubljana, marec 2018

IV ZAHVALA Za pomoč pri izdelavi diplomske naloge bi se rad zahvalil mentorici doc. dr. Alenki Fikfak in somentorju asist. Janezu Gromu, ki sta me z nasveti in pomočjo spodbujala in mi bila vedno na voljo za vsa vprašanja. Zahvalil bi se tudi svoji družini, ki mi je vedno stala ob strani in me spodbujala skozi celotno študijsko obdobje.

V KAZALO VSEBINE 1. 1. Uvod... 1 2. 2. Predstavitev Mestne občine Nova Gorica in mesta Nova Gorica...2 2.1 Položaj v prostoru... 2 2.2 Geografske značilnosti občine... 2 2.3 Zgodovina podlaga in razvoj mesta... 3 3. 3. Razvojna analiza mestne občine Nova Gorica... 5 3.1 Regionalni pomen... 5 3.2 Analiza prometa... 6 3.3 Analiza izobraževalnih, športnih, kulturnih in storitvenih dejavnosti... 7 3.4 Analiza neizkoriščenih in degradiranih območij... 9 4. 4. Smernice razvoja sodobnih mest... 11 4.1 Definicija vrtnega mesta... 11 4.2 Definicija načrtovanja sodobnih mest... 13 4.3 Definiranje desetih načel pametnega urbanizma... 14 5. 5. Definiranje razvojnih potreb v Novi Gorici... 16 5.1 Analiza Trajnostne urbane strategije (TUS) Nove Gorice... 16 5.2 Definiranje ugotovitev razvojnih analiz... 17 6. 6. Predlog razvoja mesta Nova Gorica v prihodnosti... 18 6.1 Potrebe Nove Gorice za nadaljnji razvoj po načelih pametnega urbanizma... 18 7. 7. Reference... 19 8. 8. Predstavitev projekta... 21 8.1 Koncept projekta...22 8.2 Namenska raba...23 9. Utemeljitev projekta na podlagi desetih načel pametnega urbanizma.. 27 8.1 Urbanistični kazalniki... 32 10. Uresničevanje projekta v obliki javno zasebnega partnerstva... 33 10.1 Smernice TUS-a, ki so aplicirane v projektu... 33 10.2 Implementacija javno zasebnega partnerstva v Novi Gorici... 33 11. Zaključek... 34 12. Viri in literatura... 35 12.1 Viri slik in preglednic... 37

VI KAZALO PREGLEDNIC Tabela 1: Geografske in demografske značilnosti mestne občine Nova Gorica... 2 Tabela 2: Geografske in demografske značilnosti mesta Nova Gorica... 2 Tabela 3: Potrebe Nove Gorice za nadaljnji razvoj po načelih pametnega urbanizma... 18 Tabela 4: Potrebe Nove Gorice za nadaljnji razvoj po načelih pametnega urbanizma... 18 Tabela 5: Namenska raba s pripadajočimi parcelami...23 Tabela 6: Urbanistični kazalniki načrtovanega projekta... 32

VII KAZALO SLIK Slika 1: Howardow koncept vrtnega mesta... 11 Slika 2: Načrt vrtnega mesta New Rochelle... 12 Slika 3: Načrt vrtnega mesta Letchworth... 12 Slika 4: Vizualizcija pametnega mesta... 13 Slika 5: Vizualizacija zelenega mesta... 13 Slika 6: Trajnostna urbana strategija mesta Nova Gorica 2020... 16 Slika 7: Načrt ureditve nabrežja v Ljubnem ob Savinji, Slovenija... 19 Slika 8: Ureditev nabrežja v Ljubnem ob Savinji, Slovenija... 19 Slika 9: Idejna zasnova promenade na kampusu v Gdansku, Poljska... 19 Slika 10: Prerez idejne rešitve v Iranu... 20 Slika 11: Idejni projekt promenade med zelenjem v Iranu... 20

VIII KAZALO PRIKAZOV Prikaz 1: Položaj Nove Gorice... 2 Prikaz 2: Zgodovinski razvoj Nove Gorice... 3 Prikaz 3: Morfološka struktura Nove Gorice... 4 Prikaz 4: Objekti grajeni do leta 1849... 4 Prikaz 5: Objekti grajeni med leti 1850-1949... 4 Prikaz 6: Objekti grajeni med leti 1950-1974... 4 Prikaz 7: Objekti grajeni med leti 1975-1989... 4 Prikaz 8: Objekti grajeni med leti 1990-1999... 4 Prikaz 9: Objekti grajeni med leti 2000-2009... 4 Prikaz 10: Objekti grajeni od leta 2010... 4 Prikaz 11: Potencialno gravitacijsko območje mesta Nova Gorica... 5 Prikaz 12: Prometna infrastruktura v Novi Gorici... 6 Prikaz 13: Stavbe po programih v Novi Gorici... 7 Prikaz 14: Morfološka struktura Nove Gorice... 8 Prikaz 15: Stanovanjske stavbe... 8 Prikaz 16: Storitvene dejavnosti... 8 Prikaz 17: Verske stavbe... 8 Prikaz 18: Industrija... 8 Prikaz 19: Centralne dejavnosti... 8 Prikaz 20: Športni objekti... 8 Prikaz 21: Neizkoriščena in degradirana območja v mestu Nova Gorica... 9 Prikaz 22: Neizkoriščena in degradirana območja v mestu Nova Gorica... 10 Prikaz 23: Umestitev lokacije v prostor... 21 Prikaz 24: Koncept ureditve... 22 Prikaz 25: Predvidena namenska raba in parcelacija v projektu...23 Prikaz 26: Načrtovana rešitev...24 Prikaz 27: Vizualizacija načrtovanega projekta z aktivnim nočnim dogajanjem...25 Prikaz 28: Tlakovani otok s programskimi aktivnostmi...26 Prikaz 29: Zeleni otok za individualno izkustvo prostora... 26 Prikaz 30: Otok s tlakovanimi in zelenimi površinami... 26 Prikaz 31: Vsi načrtovani otoki v projektu... 26 Prikaz 32: Načrtovano zelenje v rešitvi... 27 Prikaz 33: Urbana mreža in ritem zazidave... 28 Prikaz 34: Infrasturktura za pešce in kolesarje... 29 Prikaz 35: Oddaljenost storitev in radij dostopnosti pešca... 30 Prikaz 36: Različni javni prostori... 31

IX KAZALO PRILOG Priloga 1: Projekt, merilo 1:500 Priloga 2: Prerezi, merilo 1:500

1 1. Uvod Slovenska mesta se po finančni in gospodarski krizi soočajo z mnogimi problemi. Mnoga podjetja so propadla, zato se je močno povečala brezposelnost. Predvsem mladi zelo težko dobijo zaposlitev, zato se jih veliko odloči po končanem študiju zaposlitev poiskati v tujini. Finančna sredstva mestnih proračunov se v glavnem vlagajo v ponovni zagon gospodarstva, še posebej v velika podjetja z veliko zaposlenimi, zato se pozablja na manjša in srednje velika podjetja, kar zavira njihov nastanek in uspešno poslovanje. Premalo sredstev se vlaga v javno infrastrukturo, zelene ureditve in predvsem za stvari, ki prebivalcem prinašajo le boljšo kvaliteto življenja in ne dodatnega kapitala za občino. Drugod po Evropi se večina držav že zaveda, da je potrebno temačna, prenaseljena in neprijetna mesta pretvoriti v človeku prijazen ekosistem, v katerem bodo prebivalci radi delali, živeli in se rekreirali. V Sloveniji se nekatera mesta že začenjajo urejati po načelih trajnostnega razvoja. Nova Gorica je mesto, ki se kot druga mesta v Sloveniji še vedno premalo ukvarja z načrtovanjem po načelih pametnega urbanizma. Sooča se s problemi odseljevanja mladega prebivalstva, visoko brezposelnostjo in zastarane infrastukture. Vsakega, tudi najmanjšega posega v prostoru se je potrebno lotiti načrtno in previdno. Vsako načrtovanje zahteva predvsem dobre analize prostora, na podlagi katerih lahko razvijemo projekt, ki bo načrtovan v kontekstu z okolico, racionalno porabil prostor, predvsem pa uporabnikom zagotavljal okolje, ki bo zadoščalo vsem njegovim potrebam. Prav pri načrtovanju prostora gre namreč za visoke finančne naložbe, ki v prostoru pustijo dolgoletne posledice. Urejanje prostora in načrtovanje sprememb je zato potrebno prepustiti strokovnjakom, ki delujejo v korist javnosti in v prostoru povezujejo vse deležnike - urbanistom. Kljub vsem problemom pa ima Nova Gorica velik potencial za razvoj. Mesto je namreč zelo mlado in načrtovano po načelih vrtnega mesta. Komunalna infrastruktura in cestni profili so dobro dimenzijonirani, zato je mesto dobro prometno pretočno. Mesto ima odlično lokacijo za razvoj, saj leži ob meji z Italijo. Z Ljubljano je povezana z železnico, hkrati pa predstavlja vmesni člen na avtocestni povezavi med Ljubljano in večjimi mesti v Italiji. V nalogi sem želel ugotoviti in izpostaviti, na kakšen način bi se morali načrtovalci prostora v Novi Gorici lotiti nadaljnjega načrtovanja, da bi izkoristili čim več potencialov mesta in ga usmerili na pot razvoja po standardih Evrope in prihodnosti.

2 2. Predstavitev Mestne občine Nova Gorica in mesta Nova Gorica 2.1 Položaj v prostoru Mestna občina Nova Gorica (MONG) je mlada občina, ki se nahaja na zahodu Slovenije. Ustanovljena je bila po koncu 2. svetovne vojne tik ob meji med Italijo in Jugoslavijo. MONG obsega 44 naselij, od tega 5 mestnih in 39 podeželskih. Mestna naselja so Nova Gorica, Solkan, Kromberk, Rožna Dolina in Pristava. Po številu prebivalstva se občina nahaja na 9. mestu v Sloveniji. [1] Mesto Nova Gorica predstavlja središče mestne občine Nova Gorica in je s 13.102 prebivalci 10. največje mesto v Sloveniji. Leži na nadmorski višini 93.4 metrov, po površini pa meri 3.5 kvadratnih kilometrov. Gostota prebivalstva v mestu znaša 3.700 prebivalcev na kvadratni kilometer. [2] 2.2 Geografske značilnosti občine Občina leži na zahodu Slovenije, tik ob slovensko-italijanski meji. Po površini meri 280 kvadratnih kilometrov, njeno ozemlje pa posega v raznolika geografska ozemlja. Južni del občine spada pod Kras, vzhod pod Vipavsko dolino, zahod pod dolino reke Soče, sever pa pokriva del Trnovske in Banjške planote. [3] Večji kraji najbližji Novi Gorici na slovenski strani so Šempeter pri Gorici, Sežana, Ajdovščina, Tolmin in Idrija, na italijanski strani pa se v neposredni bližini nahaja mesto Gorica. Bližnje okoliške vzpetine so Stara Gora, Sveti Danijel in Šmaver, na severu in zahodu pa mesto poleg meje omejuje tudi reka Soča. MESTNA OBČINA NOVA GORICA: Nova Gorica Prikaz 1: Položaj Nove Gorice Ljubljana GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI: DEMOGRAFSKE ZNAČILNOSTI: MESTO NOVA GORICA: Površina (km2) 279,5 Št. prebivalcev 31.798 GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI: DEMOGRAFSKE ZNAČILNOSTI: Št. krajevnih skupnosti 19 Gostota prebivalstva (preb/km2) 113,97 Št. naselij 44 Povprečna starost preb.(let ) 44,4 Tabela 1: Geografske in demografske značilnosti mestne občine Nova Gorica Površina (km2) 3,5 Št. prebivalcev 13.102 Nadmorska višina (m) 93,4 Gostota prebivalstva (preb/km2) 3.700 Tabela 2: Geografske in demografske značilnosti mesta Nova Gorica [1], [3]: Trajnostna urbana strategija 2020. Mestna občina Nova Gorica, Nova Gorica. 2015 [2]: Mestna občina Nova Gorica, Wikipedija. 2017

3 2.3 Zgodovinska podlaga in razvoj mesta Mesto Nova Gorica je nastalo kot posledica delitve ozemlja med Italijo in Jugoslavijo. Mesto Gorica je kot glavno središče severno primorske regije pripadla Italiji, zato je na prazni lokaciji severo-vzhodno od Gorice, na drugi strani železniške proge, ki predstavlja tudi mejo med Slovenijo in Italijo, leta 1947 začelo nastajati mesto Nova Gorica. [1] Zasnovo novega mesta je prvi izdelal Gverdijančič, ki ga je načrtoval med Šempetrom in Vrtojbo. V drugem predlogu je bila izbrana lokacija južno od Solkana v veri, da se bosta Gorici nekoč združili. Med tremi projekti, ki so jih za razvoj Nove Gorice pripravili Ravnikar, Gverdijančič in Župančič, so izbrali Ravnikarjevega. [2] Ravnikarjev načrt je mesto načrtoval po takratnih modernih idejah in konceptih vrtnega mesta. Dejavnosti so bile zato conirane in ločene od stanovanjskih sosesk. Ločeno je bila načrtovana tudi prometna infrastruktura za pešce in motorni promet. Cilj takšne gradnje je bilo doseči majhno gostoto prebivalstva z veliko zelenimi površinami med stavbami. Ulice so zelo široke, stavbe pa umaknjene globoko v središče parcel. Stavbe so pred hrupom in izpusti na cestah varovani z zelenimi pasovi, fasade stanovanjskih stavb pa so odmaknjene stran od ulic. Takšen tip urbanizma se je uveljavil na dveh ključnih mestnih ulicah, Erjavčevi in Kidričevi. Ravnikarjev načrt se ni nikoli izvedel v celoti. [3] Število prebivalstva je do sredine osemdesetih let hitro naraščalo, saj se je veliko prebivalstva preseljevalo iz okoliških podeželskih krajev v mesto. Po osemdesetih se je rast prebivalstva upočasnila, saj se je, tako kot drugod po Sloveniji, povečala gradnja enodružinskih objektov izven mestnih središč. Prav zaradi tega so se ljudje začeli naseljevati v okoliških naseljih Solkan, Kromberk, Rožna Dolina in Pristava. Predmestja so se tako razširila in združila z mestom Nova Gorica. [4] [1]: A. M. Nova Gorica je stara 60 let, RTV SLO. 2008 [2]: Lozič M., Zgodovina Nove Gorice, Krajevna skupnost Nova Gorica [3]: Balantič P., Ideje, na katerih je rasla, a ne dorasla Nova Gorica, RTV SLO. 2008 [4]: Trajnostna urbana strategija 2020. Mestna občina Nova Gorica, Nova Gorica. 2015 200m Prikaz 2: Zgodovinski razvoj Nove Gorice 1000m LEGENDA: do 1849 od 1850 do 1949 pd 1950 do 1974 od 1975 do 1989 od 1990 do 1999 od 2000 do 2009 od 2010

4 Prikaz 3: Morfološka struktura Nove Gorice Prikaz 4: Objekti grajeni do leta 1849 Prikaz 7: Objekti grajeni med leti 1975-1989 Prikaz 8: Objekti grajeni med leti 1990-1999 Prikaz 5: Objekti grajeni med leti 1850-1949 Prikaz 6: Objekti grajeni med leti 1950-1974 Prikaz 9: Objekti grajeni med leti 2000-2009 Prikaz 10: Objekti grajeni od leta 2010

5 3. Razvojna analiza mestne občine Nova Gorica 3.1 Regionalni pomen Nova Gorica ima za razvoj in vlogo središča okolice in celotne regije odlično geografsko lego. Leži namreč v neposredni bližini evropskega prometnega koridorja in je umeščena v mednarodni razvojni trikotnik Videm/Tržič, Benetke, Beljak. Nova Gorica ima dostop do več mednarodnih letališč, pristanišč, omrežja avtocest in hitrih železnic v Italiji in Avstriji. Prav geografski položaj ji omogoča prodor na evropski in globalni gospodarski trg. Nova Gorica na severno-primorskem delu Slovenije predstavlja pomembno središče, saj v okolici ni večjih mest, ki bi bila primerljivo gospodarsko in infrastrukturno razvita. Nova Gorica ima neposreden dostop do železnice, avtocestnih omrežij in italijanskega gospodarskega trga. Žal pa se teh potencialov v Novi Gorici ne izkorišča. Železniško omrežje v mestu propada in je vedno manj izkoriščeno. Prometne povezave omogočajo delavni sili, da vsakodnevno migrira v okoliške kraje na delo. Veliko ljudi dnevno na delo hodi tudi v Ljubljano. Število delavnih mest v Novi Gorici počasi upada, kar mestu še naprej manjša pomen v regiji. [1] Jesenice Kranj Ljubljana Nova Gorica Ljubljana Nova Gorica Dravograd Velenje Celje Zagorje ob savi Postojna Novo Mesto Krško Maribor Ptuj Murska Sobota Koper Prikaz 11: Potencialno gravitacijsko območje mesta Nova Gorica [1]: Trajnostna urbana strategija 2020. Mestna občina Nova Gorica, Nova Gorica. 2015

6 3.2 Analiza prometa 1000m Glavna prometnica na območju severne primorske je hitra cesta H4 Podnanos-Vrtojba, ki Novo Gorico povezuje tako z Ljubljano kot tudi z Vidmom, Benetkami in Trstom. Gre za glavno prometno povezavo med Slovenijo in Italijo. Pomembno vlogo imajo tudi regionalne in glavne ceste, ki Novo Gorico povezujejo s Posočjem, Brdi, Vipavsko dolino, Idrijo in Krasom. V samem mestu so ceste urejene na ortogonalni mreži, kar omogoča enostavno pretočnost v mestu. Ob novozgrajenih trgovskih središčih se pojavlja preobremenjenost obstoječega prometnega sistema. Te probleme rešujejo s krožišči, ki jih je v mestu vedno več. Središče mesta je premalo povezano z okolico, nujno potrebna pa je tudi nova cesta na zahodu mesta, saj je trenutno dostop do Italije možen samo skozi center mesta. Povezave s sosednjo Gorico bi bilo tako potrebno urediti severno od Erjavčeve ceste, saj to južno zaradi geografskih ovir ni mogoče. Železnica igra v razvoju Nove Gorice pomembno vlogo. Gre namreč tako za potniško kot tudi tovorno povezavo z Jesenicami ter Sežano. Nova Gorica je z železnico povezana tudi z Ljubljano, vendar je povezava slaba. Potencial železnice je zagotovo velik, vendar bi bilo potrebno železniško infrastrukturo posodobiti. Zagotovo bi bilo potrebno slovensko železniško omrežje priključiti na italijansko, saj se tako odprejo nove povezave do večjih letališč in pristanišč ob Jadranskem morju. Danes železnica obratuje za potniški in tovorni promet, vendar povezave niso konkurenčne cestnemu prometu. Današnja železniška postaja je bil prvotno zgrajena kot severna postaja mesta Gorica, zato ni primerno povezana s centrom Nove Gorice. Mirujoči promet v mestnem središču je urejen v javnih parkirnih hišah in podzemnih parkirišči, zavzema pa tudi večji del zunanjih površin. V stanovanjskih soseskah in območjih zunaj mestnega središča je zaradi visoke stopnje motorizacije in pomanjkanju parkirnih površin za stanovalce večina pripadajočih zelenih površin ob stanovanjskih objektih polna parkiranih avtomobilov. Na večjih neizrabljenih površinah so v in okoli mesta postavljena tudi javna parkirišča, ki pa niso primerno urejena in avtomatizirana. Kolesarski promet je v Novi Gorici dobro razvit, saj je zgrajenih veliko kolesarskih povezav. Široki profili cest omogočajo izgradnjo kolesarske steze na obeh straneh ceste. Nova Gorica je s kolesarskimi potmi povezana tudi s Solkanom, od kjer se pot ob Soči nadaljuje do Plave in Šempetra. Povezavo je potrebno vzpostaviti na severu mesta, da bo možen prehod od zahoda proti vzhodu. V mestu so skoraj vse ulice opremljene s pločniki, saj so ulice načrtovane široko in prostorno. Kljub racionalnim povezavam pa je potrebno zagotoviti tudi sprehajalne in rekreacijske poti ob vodotokih, parkih in okoliških gozdovih. [1] Prikaz 12: Prometna infrastruktura v Novi Gorici LEGENDA: lokalna cesta regionalna cesta železnica [1]: Trajnostna urbana strategija 2020. Mestna občina Nova Gorica, Nova Gorica. 2015

7 3.3 Analiza izobraževalnih, športnih, kulturnih in storitvenih dejavnosti V Novi Gorici je registriranih 11 pokritih in 13 nepokritih športnih objektov, kar je pod slovenskim povprečjem. Večina športnih površin je koncentriranih v športnem parku, športnih površin pa primanjkuje v zgoščenih stanovanjskih soseskah in okoliških naseljih.[1] Kulturne ustanove se nahajajo v samem centru mesta, okoli osrednjega travnika na koncu Erjavčeve ulice. V kulturnem središču se nahajajo knjižnica Franceta Bevka, Goriški muzej, Kulturni dom Nova Gorica, Slovensko narodno gledališče Nova Gorica, Pokrajinski arhiv Nova Gorica in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Aktivnih je tudi kar nekaj kulturnih društev v okoliških četrtnih in vaških skupnostih. Večina izobraževalnih ustanov je locirano severno od Erjavčeve ceste. Gre za izobraževalno središče, ki ga sestavljajo Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije - srednja ekonomska in trgovska šola Nova Gorica, Evropska pravna fakulteta, Gimnazija Nova Gorica, osnovna šola Nova Gorica, Elektrotehniška in računalniška šola in glasbena šola Nova Gorica. Storitve so dobro razporejene po vsem mestu. Največ jih je ob Erjavčevi ulici in v okolici stanovanjskih sosesk, predvsem v pritličjih stavb. Večina jih je ob glavnih cestah, kjer pa promet zmanjšuje kvaliteto le teh. 200m 1000m LEGENDA: Prikaz 13: Stavbe po programih v Novi Gorici športne dejavnosti javne storitve industrijske dejavnosti verske dejavnosti storitvene dejavnosti stanovanjski objekti [1]: Trajnostna urbana strategija 2020. Mestna občina Nova Gorica, Nova Gorica. 2015

8 Prikaz 14: Morfološka struktura Nove Gorice Prikaz 15: Stanovanjske stavbe Prikaz 18: Industrija Prikaz 19: Centralne dejavnosti Prikaz 16: Storitvene dejavnosti Prikaz 17: Verske stavbe Prikaz 20: Športni objekti

9 3.4 Analiza neizkoriščenih in degradiranih območij [1] Največ degradiranih območij v Novi gorici in njegovi okolici predstavljajo opuščeni objekti (npr. mejni prehod, zapuščene industrijske hale...), nedokončane stanovanjske gradnje, prazni poslovni objekti, propadajoča kulturna dediščina in neizkoriščena območja v središču mesta. Skupna površina degradiranih površin v mestu znaša približno 11.500 kvadratnih metrov. 4 200m 1000m Območje športnega parka Območje se nahaja v centru mesta, kjer se je zaradi neupoštevanja prvotne gradnje z novogradnjami zapostavil prvotni namen in funkcionalnost športnega parka. Park se sooča s pomanjkanjem prostora in parkirnih površin, prav tako pa je prometna ureditev v okolici nevarna za dostop. Severo-vzhodno neizkoriščeno območje Na severovzhodu mesta se nahaja območje, ki kljub bližini mestnega središč ni izkoriščeno. Območje se trenutno uporablja za parkiranje. Parkirišča niso urejena, asfaltirana in tehnološko opremljena. Na območju se ob deževju nabira velika količina vode, saj prostor ni opremljen z odvajanjem meteornih voda. Okoliške stavbe so tako ogrožene v slučaju večjih padavin. Samostan Kostanjevica Gre za območje samostana s pripadajočim zemljiščem parka in vile Laščak. Samostan in vila sta v slabem fizičnem stanju, park pa je slabo vzdrževan in nepovezan z okoliškimi zelenimi površinami. 5 1 2 Staro jedro mesta Solkan Območje predstavlja zgoščeno mestno tkivo, ki je bilo že večkrat tema pobud za obnovitev Območje zajema mestni trg z pripadajočim mestnim tkivom. Potrebna je fizična sanacija in dopolnitev stavbnega tkiva in ponovna oživitev prostora z vnosom novih programov. Območje železnice Območje je delno že obnovljeno, vendar je več kot polovica še vedno degradirana. Potrebno je odstraniti propadajoče objekte in obnoviti tiste, ki imajo potencial za ponovno uporabo. Pozicionirana je v območje mestnega središča, vendar predstavlja pregrado v prostoru. S sosednjo Gorico se ne povezuje z železnico, zato onemogoča čezmejno povezovanje. Trenutna prenova območje pretvarja v trgovsko središče, ki z ogromnimi halami in skladišči mesta ne ureja skladno z okoliško morfologijo. 3 Prikaz 21: Neizkoriščena in degradirana območja v mestu Nova Gorica 1 2 3 4 5 6 LEGENDA: športni park večje neizkoriščeno območje samostan Kostanjevica Solkan- staro mestno jedro območje železnice degradriano gospodarsko območje [1]: Trajnostna urbana strategija 2020. Mestna občina Nova Gorica, Nova Gorica. 2015 7 8 mestni gozd Panovec Ravnikarjeva dediščina 9 degradirane stanova njske soseske 10 nedimenzionirane ulice

10 Območje osrednjega gospodarskega območja Na območju je v preteklosti delovala tovarna pohištva, ki pa danes ne obratuje več. Tam so se tako razvila razna podjetja, tako da se je območje nenadzorovano širilo. Območje je slabo infrastrukturno opremljeno, zazidava pa je preveč koncentrirana. Industrijska raba je zaradi lege sredi stanovanjskega območja neprimerna. 200m 1000m Mestni gozd Panovec Območje leži južno od mesta. V njem živi več zavarovanih vrst ptic in rastja, na samem hribu pa se nahaja tudi kulturna dediščina. Prostor bi bilo potrebno ustrezno zavarovati in ga povezati z naravovarstvenimi in izobraževalnimi programi. Ravnikarjeva dediščina Celotna Nova Gorica je zaradi enega urbanista urejena po skupnem ključu, ki pa se ga vedno manj spoštuje. Nove zazidave bi bilo potrebno kljub novim metodam, oblikam in funkcijam stavb prilagoditi obstoječi ureditvi. Degradirane stanovanjske soseske Predvsem je problematičen prostor med stavbami, ki je degradiran in neizkoriščen. Med stavbami se velikokrat pojavljajo parkirišča, zelenje je neurejeno, primanjkuje tudi športnih površin in otroških igral. Prenovljene prometnice Več je novogoriških cest, ki so izgubile pomen glavnih prometnic. Nekaj so jih obnovili, vendar so še vedno dimenzijonirane po starih merilih. Ulice je potrebno tlakovati, dodati urbano opremo in zelene pasove. Potrebna je tudi ureditev poti za pešce in kolesarje. Območje obvodnega prostora Pas ob vodotoku Koren in prostor ob Soči sta edina obvodna prostora v Novi Gorici, ki pa sta zelo slabo urejena. Potrebno je urediti peš poti ob vodotokih, regulirati strugo in območji povezati z mestnim središčem. Manjša območja in objekti Po Novi Gorici se nahaja več manjših območij in objektov, ki bi jih bilo potrebno urediti in sanirati. Gre za manjše posege, ki lahko skupaj tvorijo urejeno celoto. 12 11 7 10 9 8 Prikaz 22: Neizkoriščena in degradirana območja v mestu Nova Gorica 1 2 3 4 5 61 72 83 94 LEGENDA: športni park večje neizkoriščeno območje samostan Kostanjevica Solkan- staro mestno jedro območje LEGENDA: železnice degradriano gospodarsko športni območje park večje neizkoriščeno mestni gozd območje Panovec Ravnikarjeva samostan Kostanjevica dediščina degradirane Solkan- stanova staro njske mestno soseske jedro 10 5 nedimenzionirane območje železnice ulice 11 6 degradriano območje gospodarsko obvodnega območje prostora 12 7 manjša mestni območja gozd in Panovec objekti 8 Ravnikarjeva dediščina 9 degradirane stanova njske soseske 10 nedimenzionirane ulice

11 4. Smernice razvoja sodobnih mest 4.1 Definicija vrtnega mesta Vrtno mesto je koncept urbanističnega načrtovanja, ki ga je zasnoval Elbenzer Howard leta 1898. Je samozadostno mesto, obkroženo z zelenimi pasovi, območja kmetijskih, stanovanjskih in industrijskih površin pa so načrtovana tako, da bi zadoščala potrebam mesta. Prvi vrtni mesti, ki ju je načrtoval Howard, sta bili zgrajeni v Veliki Britaniji v začetku 20. stoletja. Koncept so ponovno obudili po drugi svetovni vojni, ko so začeli načrtovati vrtna mesta v Angliji in Združenih državah Amerike. V 70. letih 20. stoletja so mesta po konceptu vrtnega mesta načrtovali v Braziliji, Argentini, Peruju, Avstraliji in v velikem delu Evrope. V manjši meri se je vrtna mesta načrtovalo tudi drugod po svetu. [1] Idealno vrtno mesto je bilo v knjigi To-morrow: a Peaceful path to Real Reform (Howard, 1902), načrtovno za 32.000 ljudi, mesto pa bi se raztezalo na površini 2.400 ha. Mesto je načrtovano v obliki koncentričnih krogov z veliko odprtimi prostori, javnimi parki in šestimi vpadnicami širine 37m, ki center mesta radialno povezujejo s periferijo. V primeru, da mesto doseže maksimalno kapaciteto prebivalstva, bi se v bližini razvilo novo. Šest mest bi bilo satelitsko nanizanih okoli centralnega mesta, skupaj pa bi v njih lahko živelo 58.000 ljudi. Mesta bi bila med seboj povezna s cestami in železnico. [2] Howard je ustvaril koncept vrtnega mesta kot odgovor na nekontrolirano rast prebivalstva po industrijski revoluciji. Vrtno mesto bi izboljšalo kakovost življenja in rešilo problem previsoke gostote prebivalstva. Ljudje bi živeli v manjših mestih prepredenih z zelenjem, coniranimi programi in pravičnim dostopom do dobrin za vse prebivalce. V središču mesta bi bili muzeji, bolnica, mestna hiša in vse ostale kulturne in javne stavbe. Središčnim programom sledi koncentrični pas trgovin in storitev v kombinaciji s parkom, sledil bi bivalni pas in na koncu še industrija. Mesto bi obkrožale kmetijske površine, s katerimi bi se mesto napajalo in bilo tako samozadostno. Pasovi so med seboj ločeni s pasovi zelenja. [3] Kljub načrtovanju z željo po izboljšanju kvalitete življenja v mestih so se tudi v vrtnih mestih pojavili problemi. Vrtna mesta namreč niso bila praktična, saj so škodila ekonomiji, urbanizem pa zaradi omejenega prostora ni izražal prvotno načrtovanega podeželskega in zelenega mesta. V vrtnih mestih so se zaradi zgoščenosti celotnega prebivalstva na majhnem območju velikokrat pojavila geta, veliko je bilo tudi kriminala. [4] Ideja vrtnega mesta je v urbanizmu zagotovo pustila velik pečat. Iz nje so se namreč razvili novi koncepti urbanističnega načrtovanja, kot so načela pametnega urbanizma in novi urbanizem. Vrtna mesta po svetu so se do danes večinoma preoblikovala v spalna in ekološka mesta. Koncept vrtnega mesta tako še ni zamrl, seveda pa ga morajo načrtovalci prilagoditi današnjim ekonomskim in socialnim standardom. [5] [1], [3]: Garden city, Encyclopedia Britannica. 2012 [2], [4], [5]: Garden city movement, Wikipedia. 2017 Slika 1: Howardow koncept vrtnega mesta (Howard, 1898)

12 Slika 2: Načrt vrtnega mesta New Rochelle (Adrian Iselin, Jr., 1885) Slika 3: Načrt vrtnega mesta Letchworth (Howard, 1909)

13 4.2 Definicija načrtovanja sodobnih mest Mestom se je vloga v sodobnem času močno spremenila. Mest se ne dojema več kot strojev, kjer se izvajajo glavni procesi industrije in ekonomije, temveč kot ekosisteme, kjer je ljudem omogočeno kvalitetno bivanje, delo in preživljanje prostega časa. Sodobno načrtovanje mest se tako ureja po desetih načelih pametnega urbanizma, ki v večini strmijo k zmanjšanju odpadkov, zmanjšanju porabe fosilnih goriv, uporabe ekoloških oblik prometa..., predvsem pa so načrtovana po merilu človeka. [1] Različni tipi sodobnih mest se v osnovi načrtujejo in urejajo po naštetih načelih, večina pa se jih še posebej osredotoča na določeno področje. Sodobno urejanje mesta tako največkrat najdemo pod naslednjimi imeni: Zeleno mesto, ki se osredotoča na zagotavljanje in urejanje kvalitetnih zelenih površin v mestih, zmanjšanju motoriziranega prometa, promovira mestno vrtnarstvo in spodbuja urejanje zelenih streh Trajnostno mesto se osredotoča predvsem na uporabo varčnih in učinkovitih materialov, uporabo trajnostne mobilnosti in zmanjševanju izpustov v okolje Pametno mesto se poslužuje uporabe najnovejših tehnologij in tako zagotavlja mestu konkurenčen, varen in učinkovit razvoj. V mestu se zbira velika količina raznih podatkov, ki se avtomatično odzovejo na nevarnosti v prostoru. Kolesarsko mesto se pri načrtovanju prilagaja predvsem infrastrukturi za pešce in kolesarje, strmi k zmanjšanju motoriziranega prometa in zagotavlja urejene rekreacijske površine za prebivalce. Slika 4: Vizualizcija trajnostnega mesta v Dubaju (the Diamond Group, 2017) Mesto brez odpadkov se drži načel reduce, reuse, recycle, s katerimi se promovira raba trajnostnih in lokalnih proizvodov in materialov, recikliranja odpadkov in pred novogradnje postavlja prenovo opuščenih stavb. [1]: Sustainable city, Wikipedia. 2017 Slika 5: Vizualizacija zelenega mesta na Kitajskem (Stefano Boeri Architetti, 2017)

14 4.3 Definiranje desetih načel pametnega urbanizma [1] Deset načel pametnega urbanizma, ki temelijo na smernicah, ki so jih formulirali na International Congress of Modern Architecture CIAM- Congrès International d Architecture Moderne Mednarodnega kongresa moderne arhitekture, pod mentorstvom Josepa Lluisa Serta in v sodelovanju s Team Ten je razvil prof. Christopher Charles Benninger. Ravnovesje z naravo Mesta je potrebno načrtovati tako, da pri tem ne presežemo sposobnosti ekosistema, da se sam obnovi. Pri tem se večinoma osredotočamo na kazalce okolja, ki spremljajo sečnjo gozdov, onesnaževanje voda in zraka, odlaganju odpadkov v okolju, porabo fosilnih goriv, erozijo tal Za preverjanje stanja v okolju je potrebno redno zbiranje podatkov in izvajanje analiz, s katerimi lahko določimo najvišjo določeno vrednost, do katere je dovoljeno izkoriščanje virov in ustrezno reagiramo v primeru presega le teh. Z analizo kazalnikov lahko določimo kritična območja in jih ustrezno zavarujemo. Upoštevanje historičnega ozadja Pri grajenju novega in prenovi obstoječega stavbnega tkiva je pomembno upoštevati zgodovinski kontekst stavbe, okoliških objektov in podobe celotnega mesta. Vsako intervencijo moramo načrtovati tako, da se z okolico sklada oblikovno, materialno in tipološko. Potrebno je ohraniti obstoječe kulturne spomenike in poskrbeti, da novi posegi ne ovirajo pogleda na prostorske dominante. Stavbe je potrebno načrtovati tako, da spoštujejo krajevno ikonografijo in simbole. Vse te zahteve lahko dosežemo z ustreznim registrom in zakonodajo, ki regulira in definira kulturno dediščino. Z ustreznimi predpisi in omejitvami je potrebno podati navodila, katere načrtovalci upoštevajo pri načrtovanju. Kljub varovanju dediščine pa ne smemo pustiti, da zaradi zgodovine trpi razvoj mesta. Dediščino ohranimo v čim večji meri, kolikor je to le mogoče, jo dokumentiramo in obnovimo. Pri gradnji uporabljamo moderne materiale in tehnike, ki pa morajo biti skladni z obstoječimi. Raznolikost javnih prostorov Zavedati se moramo, da v mestu živijo različni ljudje, ki za življenje potrebujejo drugačen življenjske razmere. Zagotoviti je potrebno prostore za druženje, povezovanje in socialno vključenost posameznikov, kljub temu pa je uporabnikom potrebno zagotoviti določeno mero individualnosti in privatnosti. Zagotoviti je tako potrebno naslednje oblike prostorov: -prostor za individualno izkustvo je prostor, ki posamezniku zagotavlja sproščujoče preživljanje prostega časa, kjer se lahko odmakne od mestnega hrupa in pestrega dogajanja. Ti ambienti so obkroženi z zelenjem in vodnimi površinami, kot na primer parki in sprehajalne steze. -prostor za družine zagotavlja družinam in prebivalcem sproščene ambiente v bližini njihovih bivališč, kjer se lahko vsakodnevno družijo in preživljajo prosti čas. Pod takšne prostore spadajo otroška igrišča in parki. -prostor za stanovalce stanovanjskih četrti je prostor, kjer je zagotovljeno zbiranje stanovalcev določene stanovanjske okolice. Tam se organizirajo dogodki, ki omogočajo povezovanje stanovalcev. -prostor za skupnosti je prostor, kjer se ljudje vsakodnevno videvajo in ga uporablja velika količina ljudi. Pod prostor za skupnost spadajo večje ulice, trgi in rekreacijske površine. -javni prostori za zbiranje množic predstavljajo promenade, parki, stadioni, glavni trgi Gre za prostore, kjer je možno organizirati množične dogodke. Tam se zberejo velike količine ljudi, ki se družijo, spoznavajo in povezujejo. Za kakovostno življenje prebivalcev je v mestu potrebno zagotoviti vsakega od naštetih prostorov. Po mestu morajo biti razporejeni tako, da so kar se da enakovredno dostopni za vse stanovalce. Sodobna tehnološka opremljenost Mesta je pri načrtovanju potrebno opremiti in za gradnjo uporabiti najnovejše tehnologije. Pri gradnji stavb z uporabo modernih materialov povečamo učinkovitost, zmanjšamo vplive na okolje in zagotovimo večjo varnost objektov. Pri gradnji infrastrukture se z novejšimi tehnologijami zmanjša čas in cena gradnje, poveča pa se vzdržljivost in varnost. Mesta je potrebno opremiti s senzorji, ki redno zbirajo podatke in se na njih odzovejo. S tem lahko na primer kontroliramo in reguliramo količino proizvedenih odpadkov, z opremljenim prometnim omrežjem zmanjšamo prometne zastoje in v primeru prometnih nesreč zagotovimo hitrejše posredovanje. [1]: Entrepreneurial Urbanism & Design. 10 Principles of Intelligent Urbanism in City Planning and Urban Design. 2015

15 Merilo človeka Pametni urbanizem spodbuja načrtovanje po merilu človeka. Dosežemo ga tako, da gradimo nizke stavbe, v pritličja stavb umestimo mešane javne programe, omogočamo čim boljše povezave za pešce in omejimo okoliški motorizirani promet. Pritličja višjih stavb se umakne proti ulici, spodbuja se gradnja arkad in zapolnjevanje le teh z javnimi programi. V prostor je potrebno umestiti veliko naravnih materialov in zelenja, ki dajo uporabniku izkustvo narave. Ulice morajo biti načrtovane tako, da se ljudje srečujejo in povezujejo. V prostor je potrebno umeščati zelene površine in pešcem prijazne površine, kot na primer promenade, rekreacijske poti, arkade, poti ob vodotokih Parkirne površine je potrebno v močno obljudenih prostorih skriti pod zemljo, zagotoviti infrastrukturo za kolesarje in načrtovati mešane soseske. Motorizirani promet je potrebno umakniti pod zemljo, izpostaviti glavne dominante in prepoznavne točke mesta.v prostoru so pomembne vizualne dominante, površine za pešce pa morajo biti kar se da razgibane, polne ambientov in parkovnih površin. Regionalna povezanost Mesto ni samo center z ožjo okolico, temveč tudi okoliška manjša naselja, kraji in vasi. Vsako mesto ima svoje gravitacijsko polje, v katerem predstavlja upravno središče s storitvami in izobraževalnimi ustanovami. Pametni urbanizem strmi k čim večji samooskrbnosti mest, zato vsako mesto poleg centra in okolice potrebuje tudi okoliške površine za pridelovanje hrane in surovin. Pri načrtovanju je potrebno mesto povezati tudi z drugimi okoliškimi regionalnimi centri. Mesta se namreč povezujejo v sistem, ki med seboj sodeluje, trguje in si konkurira. Mesta se lahko med seboj povežejo s komunalnimi službami, transportnimi koridorji in si med seboj zagotavljajo storitve. Planiranje v prostoru je proces, ki se mora tako kot na sedanjost vedno osredotočati tudi na prihodnost. Predvideti mora scenarije, ki so možni v prihodnosti in se na njih ustrezno pripraviti. Pametno upravljanje Vsa našteta načela pametnega urbanizma pa morajo biti predvsem dobro in pametno upravljana. Politike v mestu morajo biti pravične, transparentne in dostopne vsem. To se zagotovi s trdno pravno in zakonodajno podlago, ki jo je potrebno spoštovati in redno nadzorovati. Upoštevati je potrebno želje prebivalcev in hitro in pametno reagirati na morebitne probleme v prostoru. Dobro vodstvo mesta vsak projekt izvede v javno korist in ne izkorišča zaupanja prebivalcev. Učinkovitost sistema Dobro, učinkovito in racionalno delovanje mesta dosežemo z ravnotežjem med porabo energije in časa ter dobljenimi ugodnostmi. Med ugodnosti se štejejo varnost, udobje, dostopnost, produktivnost, higiena Pametni urbanizem mora zagotavljati učinkovitost raznih javnih funkcij, kot so dostop do javnega prevoza, javnih dobrin, javnih programov, zdravstvenih ustanov, zelenih prostorov Dostopnost do javnih dobrin, programov in zdravstvenih ustanov lahko mesto zagotovi z ustreznim javnim prevozom in javnimi parkirnimi površinami. Javni prevoz mora povezovati celotno mesto, tudi primestne površine. Programi morajo biti po mestu razporejeni enakomerno, tako da imajo prebivalci enake možnosti za njihovo izkoriščanje. V mestih je potrebno racionalno organizirati porabo prostora, vendar še vedno zagotavljati kvalitetne pogoje za življenje. Enodružinske stavbe so tako v centru mesta neprimerna oblika zazidave, saj porabijo preveč prostora. Za mesta so zato bolj primerni večstanovanjski objekti, katerim pa je potrebno zaradi manjših zasebnih površin zagotavljati širok nabor javnih površin. Priložnost za razvoj Mesto mora posamezniku zagotoviti možnost za osebni, socialni in ekonomični razvoj s tem, da mu omogoča dostop do raznih storitev, organizacij in informacij na področju zaposlovanja, izobraževanja, zdravstvene oskrbe in rekreacije. Prebivalci morajo imeti tudi zagotovljen dostop do zavetja, varnosti in osnovnih higienskih potrebščin. Mesto mora zagotoviti tudi vso potrebno komunalno in prometno infrastrukturo, javni prevoz in enake pravice za vse prebivalce. Trajnostno gibanje Pametni urbanizem spodbuja infrastrukturo za pešce in kolesarje, avtobusni, železniški in podzemni javni promet. Pomembnejše točke v mestu morajo biti z javnim prevozom čim boljše povezani, saj se tam zbira največ ljudi. Okoli teh točk se posledično oblikujejo soseske visoke gostote in storitve. Avtomobilski promet se omeji v centrih mesta, v okolici pa je vseeno potrebno poskrbeti za dobro opremljene sisteme avtocest in prometnic. Potrebno je zagotoviti urejene parkirne površine v okolici točk zbiranja v podzemnih parkiriščih in garažnih hišah v območjih z visoko gostoto pozidanosti.

16 5. Definiranje razvojnih potreb v Novi Gorici 5.1 Analiza Trajnostne urbane strategije Nove Gorice [1] Trajnostna urbana strategija Nove Gorice je prepoznala štiri glavne probleme, s katerimi se mora soočiti in jih bo poskušala rešiti do leta 2020. Nova Gorica ima danes v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije status središča Primorske regije in je središče nacionalnega pomena. Mesto pa ima zaradi lege ob meji z Italijo, bližine morja in sodelovanja z občinama Šempeter-Vrtojba in italijansko Gorico velik potencial, da postane mednarodno središče in poveže Ljubljano z Vidmom, Trstom in Benetkami. Mesto tako želi do leta 2020 še povečati svoj položaj v prostoru tako na regionalni kot tudi na mednarodni ravni. To želi doseči z boljšo promocijo in privabljanjem ljudi v mesto. Zaradi finančne in gospodarske krize se je brezposelnost v Novi Gorici močno povečala. Mesto se je dolgo zanašalo na igralniško industrijo, zato se niso ukvarjali z razvojem podjetništva. V mestu primanjkuje predvsem malih in srednje velikih podjetij. Oblast želi nove podjetnike privabiti z izboljšanjem pogojev za nastajanje in rast podjetij. Mesto je v preteklih letih sredstva vlagala v razvoj kanalizacijskega omrežja, čistilnih naprav in višanje kvalitete vode. V prihodnosti bo potrebno prenoviti še sistem javne razsvetljave, dalinjskega ogrevanja in energetske učinkovitosti stavb. Popraviti in urediti je potrebno tudi površine za pešce in kolesarje. Za glavni problem TUS definira upad prebivalcev v mestu. Predvsem se je povečalo odseljevanje ljudi v italijansko Gorico in upadlo priseljevanje le teh. Zmanjšalo se je predvsem število mladih. Mesto želi mladim do leta 2020 ponuditi nova delovna mesta, pozitivno poslovno okolje in kakovostno življenjsko in socialno okolje. Priložnosti je potrebno ponuditi prebivalcem urbanih sosesk in ranljivim skupinam omogočiti vključevanje v mestno skupnost. Slika 6: Trajnostna urbana strategija mesta Nova Gorica 2020 [1]: Trajnostna urbana strategija 2020. Mestna občina Nova Gorica, Nova Gorica. 2015

17 5.2 Definiranje ugotovitev razvojnih analiz [1] Stanje okolja v Novi Gorici ni problematično, saj so vsi kazalniki v mestu na sprejemljivi ravni. Podatke o stanju pitne vode in površinskih vodah redno zbira občina, vsako leto pa pripravi tudi poročilo. Ostali okoljski podatki so dostopni na spletni strani ARSO, prostorski podatki pa so objavljeni na spletnem prostorskem portalu PISO. Zbiranje podatkov še vedno marsikdaj ne poteka avtomatično, kar je v času moderne tehnologije nepotrebno in potratno. Samo zbiranje podatkov pa ni dovolj. Podatke je potrebno tudi preveriti, analizirati in med seboj povezati in tako iz njih pridobiti infomacije, s katerimi lahko izboljšamo življenje v mestu. V občini so definirana kritična območja in so zato primerno varovana s predpisi in omejitvami. Kljub temu, da je Nova Gorica mlado mesto, je še vedno potrebno spoštovati zgodovino načrtovanja. Edvard Ravnikar je mesto ustvaril po principu vrtnega mesta, zato je potrebno nove ureditve prilagoditi obstoječi zazidavi. Ohranjati je potrebno kulturno dediščino in spomenike, ki so zgodovinsko pomembni za razvoj mesta. Kulturna dediščina je v mestu definirana, vendar je slabo vzdrževana. Dediščino je potrebno obnoviti, restavrirati ali ji poiskati novo oziroma začasno rabo. Nova Gorica je tehnološko zelo zaostala in nujno potrebuje tehnološko prenovo. Mesto namreč nima skoraj nobene tehnološke prednosti pred okoliškimi kraji. Parkirišča so neurejena in neavtomatizirana, podatki o okolju in prometu se zbirajo ročno, večine podatkov, ki bi lahko pripomogli k boljšim življenjskim pogojem pa sploh še ne zbirajo. Veliko mora mesto storiti tudi na področju urejanja javnega prostora. Razen mestnega parka so zelene površine neurejene in nekvalitetne. Primanjkuje urbane opreme, ponoči pa so ti prostori tudi slabo osvetljeni. Velik potencial za ureditev prijetnih ambientov za kvalitetno preživljanje prostega časa prebivalcev predstavljajo okoliške vzpetine z gozdovi in območja ob vodotokih. Prostori med stavbami so zaradi pomanjkanja prostora velikokrat spremenjeni v začasna, neurejena parkirišča. To onemogoča kvalitetno preživljanje časa družinam, ki živijo v večstanovanjskih stavbah. Najbolj primanjkuje večjih javnih površin, ki bi bile primerne za organiziranje večjih javnih dogodkov. Ob skoraj vseh cestah je pas za pešce in kolesarje, vendar zaradi bližine prometa ti prostori niso kvalitetni. V mestu se v centru mesta pojavljata obe skrajnosti neprimerne zazidave. Na eni strani imamo visoke in gosto naseljene soseske, kjer ljudje živijo zelo utesnjeno, primanjkuje pa jim zunanjih prostorov za rekreacijo in preživljanje prostega časa. Na drugi strani pa se po celem mestu pojavljajo enostanovanjski objekti z okoliškimi zasebnimi površinami, ki v primerjavi z večstanovanjskimi objekti porabijo veliko preveč prostora. Mesto Nova Gorica je bilo načrtovano po načelih vrtnega mesta, katerega glavno načelo je bila funkcionalnost. Ulice so široke, ob stavbah je veliko zelenja, programi so conirani, prometna mreža pa je racionalizirana za čim hitrejše potovanje skozi mesto. Vse te značilnosti pa so ravno nasprotno od današnjega dojemanja mesta po merilu človeka. V Novi Gorici tako opazovalec ne dobi občutka mestnega okolja, saj so fasade odmaknjene od ulic, razdalje med objekti in uporabnimi površinami javnega prostora prevelike (ni vzpostavljen stik med ljudmi). Zelenje ni urejeno, mesto pa nima jasno opredeljenega (po občutenju) mestnega središča. Mesto je načrtovano na ortogoalni mreži, ki daje občutek neskončnosti in zaradi ponovljivosti sistema, dolgočasnosti. V prostoru primanjkuje tudi dogajanja, kulturnih znamenitosti in višinskih dominant. Nova Gorica je zasnovana kot mesto za avtomobile, kar se bo v prihodnosti zagotovo moralo spremeniti. Mesto ima velik potencial, da postane kolesarsko mesto, saj ima zaradi širokih cest veliko prostora za razvoj kolesarskega omrežja. V mestu deluje tudi avtobusni javni potniški promet, ki pa ne povezuje mesta z okoliškimi naselji. Pomen javnega potniškega prometa bi bilo smiselno vrniti tudi železniškemu prometu, saj je infrastruktura že zgrajena. Urediti je potrebno tudi trenutno neurejeno stanje parkirnih površin. Mesto se mora povezati z okoliškimi večjimi mesti in se uveljaviti kot mednarodno središče med Italijo in Slovenijo. Za to potrebuje transportne koridorje, zato je potrebno železniško infrastrukturo povezati do italijanske strani. Večina storitev v Novi Gorici se zaradi coniranih programov nahaja v središču mesta. Zaradi tega so programi najbolj dostopni le tistim, ki živijo bližje centra. S tem so zapostavljeni predvsem prebivalci manjših okoliških naselij, ki imajo zaradi slabe povezanosti periferije z jedrom otežen dostop do želenih dobrin. [1]: Trajnostna urbana strategija 2020. Mestna občina Nova Gorica, Nova Gorica. 2015

18 6. Predlog razvoja mesta Nova Gorica v prihodnosti 6.1 Potrebe Nove Gorice za nadaljnji razvoj po načelih pametnega urbanizma NAČELO PAMETNEGA URBANIZMA POTREBA MESTA Učinkovitost sistema - decentralizacija programov - vzpostavitev več manjših centrov s storitvami izven mestnega središča - definiranje tiplogije gradnje v mestnem središču - ureditev degradiranih območij Ravnovesje z naravo Upoštevanje historičnega ozadja Sodobna tehnološka opremljenost Različni javni prostori -avtomatično zbiranje podatkov -analiziranje podatkov za pridobivanje informacij o okolju in izdelavo smernic -uporaba trajnostnih oblik prevoza -aktivno varovanje okoliških ogroženih vrst rastlin in živali -definiranje pomembnih zgodovinskih elementov mesta -obnova degradirane kulturne dediščine -povezava kulturnih in zgodovinskih spomenikov -promocija zgodovine in kulture mesta -mesto je potrebno opremiti z avtomatičnimi senzorji -ureditev in avtomatizacija parkirišč -tehnološka prenova stavb -prenova sistema javne razsvetljave -prenova kanalizacijskega omrežja -prenova železniškega omrežja -ureditev rekreacijskih površin ob vodotokih in zelenih površinah -ureditev javnih površin za zbiranje množic -ureditev neurejenih zelenih površin med stavbami -revitalizacija opuščenih prometnic v območje umirjenega prometa -vzpostavitev javnih prostorov za druženje izven centra mesta Merilo človeka Priložnosti za razvoj Trajnostno gibanje Regionalna povezanost Pametno upravljanje - vzpostavitev mestnega središča -decentralizacija programov - vzpostavitev con umirjenega prometa - nadgradnja ortogonalne mreže z višinskimi dominantami in diagonalnimi povezavami - definiranje ulic s fasadami stavb - ureditev neurejenih zelenih površin - zagotovitev novih delovnih mest - izboljšanje pogojev za nastanek manjših in srednje velikih podjetij - privabljanje mladih družim - socialna stanovanja - vzpostavitev izobraževalnega centra - dopolnitev kolesarskega omrežja - prenova železniškega omrežja - zmanjšanje motornega prometa v središču mesta - zagotovitev parkirišč v podzemnih garažah in parkirnih hišah - vzpostavitev con umirjenega prometa - železniška povezava med Ljubljano in Vidmom, Benetkami in Trstom - intelektualno in izobraževalno središče za širšo okolico - povezava z italijanskimi pristanišči in letališči - transparenten sistem načrtovanja prostora - vključevanje prebivalcev v načrtovanje Tabela 3: Potrebe Nove Gorice za nadaljnji razvoj po desetih načelih pametnega urbanizma Tabela 4: Potrebe Nove Gorice za nadaljnji razvoj po desetih načelih pametnega urbanizma

19 7. Reference Projekt: General Maister Park Lokacija: Ljubno ob Savinji, Slovenia Načrtovalec: Bruto (Matej Kučina, Tanja Maljevac), 2010 Nabrežje reke Savinje je v projektu urejeno s povezovanjem likov, ki so z betonskim robom rezmejeni med seboj. Zapolnjujeta jih trava in pesek, tako da se v uredtivi pojavljajo trije materiali; trava, pesek in beton svetlega odtenka. Vsaka ploskev je ravna, višinska razlika pa je premagana z različnimi nakloni teh ploskev. Prav ta enostavnost, čiste poteze in estetika so lastnosti, ki sem jih uporabil v svoji rešitvi. [1] Slika 7: Načrt ureditve nabrežja v Ljubnem ob Savinji, Slovenija Slika 8: Ureditev nabrežja v Ljubnem ob Savinji, Slovenija Projekt: Kampus Politechnika Gdanska Lokacija: Gdansk, Poljska Načrtovalec: Olsztyn Studio, 2014 Projektna rešitev predstavlja tlakovano promenado, obkroženo s travo in zelenjem. Promenado priknja visoka tristrana piramida, prekrita z zelenjem. V svojo rešitev sem vpeljal zelene otoke, ki prav tako, kot v referenci, ne ovirajo pretočnosti prostora, hkrati pa omogočajo programe na le teh in ustvarjajo zanimive zelene ambiente. [2] Slika 9: Idejna zasnova promenade na kampusu v Gdansku, Poljska [1]: Bruto Landscape Architecture, General Maister Park. 2010 [2]: Olsztyn Studio, Kampus Politechnika Gdanska. 2014

20 Projekt: Resalat eco-corridor promenade Lokacija: Iran, Islamic republic of Tehran Načrtovalec: Erfan Farahmand, 2015 Referenca predstavlja zeleni pas integriran v okoliško urbano tkivo. Promenada na sredini zelenega pasu je center dogajanja in pretoka ljudi, z mostom pa je rešena problematika mešanja motoriziranega in nemotoriziranega prometa. Tudi sam sem v svoji rešitvi promenado, ki med zelenjem predstavlja središče vseh dejavnosti in dogajanja dvignil nad cestišče, in s tem zagotovil pretočnost tako pešcev kot avtomobilov. [1] Slika 10: Prerez idejne rešitve v Iranu Slika 11: Idejni projekt promenade med zelenjem v Iranu [1]: Erfan Farahmand, Resalat eco-corridor promenade. 2015

LEGENDA: kolesarske poti površine za pešce 21 podzemna garaža garažna hiša 8. Predstavitev projekta Prikaz 23: Umestitev lokacije v prostor površina za nemotoriziran promet 200m 500m

22 8.1 Koncept projekta Izbrana lokacija se nahaja v neposredni bližini središča vseh kulturnih in upravnih stavb v mestu. Kljub jasno načrtovanemu središču pa mesto nima središča dogajanja, večjega javnega prostora, kjer bi se ljudje lahko družili in srečevali. Lokacija se predvsem na jugu povezuje s pomembnejšimi okoliškimi točkami zbiranje. Kot pomembnejše točk +e LEGENDA: prostorska dominanta točka zbiranja območje stanovanj pot obiskovalca Prikaz 24: Koncept ureditve 200m 250m

23 8.2 Namenska raba in parcelacija 4/1 NAMENSKA RABA PARCELE 3/1 Območja stanovanj 1/1, 1/2, 1/3, 1/4, 1/5, 1/6, 1/7, 1/8, 1/9, 1/10 1/1 Območja centralnih dejavnosti 2/1, 2/2, 2/3, 2/4, 2/5, 2/6, 2/7, 2/8, 2/9, 2/10, 2/11, 2/12 1/2 Območja zelenih površin 3/1, 3/2, 3/3, 3/4 1/3 1/4 Območja prometnih površin 4/1, 4/2, 4/3, 4/4, 4/5, 4/6 Tabela 5: Namenska raba s pripadajočimi parcelami 1/5 1/6 1/7 3/2 V rešitvi sem na enem mestu koncentiral čim več različnih rab in s tem želel ustvariti novo mestno središče. Lokacijo sem programsko na dva dela razdelil s cesto, ki služi napajanju načrtovanih programov. Južna polovica ureditve predstavlja poslovno in kulturno središče. Poslovni objekti zagotavljajo maso ljudi v dopoldanskih in zgodnje popoldanskih urah, kulturni program z večnamensko dvorano in večjo zunanjo prireditveno ploščadjo pa večerne obiskovalce. Severna polovica pa predstavlja bolj umirjeno stanovanjsko območje z eno poslovno stavbo in trgovskim objektov. Skozi cel dan prostor na obeh polovicah živi zaradi storitvenih dejavnosti v pritličjih stavb. S pasažami sem zagotovil, da je dostop do programov in objektov možen iz ulice in promenade. S tem sem dosegel, da dejavnosti ob okoliških cestah ne bojo zamrle kljub temu, da jih je večina koncentrirana na promenadi. Pogledi skozi pasaže so načrtovani tako, da ima uporabnik neoviran pogled skozi celoten prostor. Povezave skozi prostor so z izjemo diagonalne promenade skladne z obstoječo mrežo okoliških povezav. Zelenje in relief otokov na promenadi se simbolično viša proti gozdnati višinski dominanti. 4/5 1/8 4/2 2/1 2/4 2/3 2/6 3/4 2/9 1/9 2/2 2/5 2/7 2/8 1/10 3/3 4/4 4/3 2/10 2/11 2/12 LEGENDA: Območja stanovanj 4/6 Območja centralnih dejavnosti Območja zelenih površin Območja prometnih površin Prikaz 25: Predvidena namenska raba in parcelacija v projektu 125m

Kidričeva ulica 24 Ščedne Vojkova cesta Vojkova cesta Kidričeva ulica Ulica Gradnikove brigade Ulica Gradnikove brigade Ulica Gradnikove brigade Prikaz 26: Načrtovana rešitev 100m

25 Prikaz 27: Vizualizacija načrtovanega projekta z aktivnim nočnim dogajanjem