DUŠA DUHOVNA ŠOLA DAROVANJE AROVANJE IN ŽRTEV 2011-12, št. 6 Stran 1
REFLEKSIJA 2011-12, št. 6 Stran 2
IZ DON BOSKOVEGA ŽIVLJENJA Janez Bosko je kot bogoslovec večkrat izkusil, da je njegov poklic v nevarnosti. Bil je povabljen na zabavo, kjer je videl moralno slaba dejanja; na nekem drugem praznovanju je on sam igral na violino in opazil, kako so drugi začeli plesati na njegovo glasbo Izkusil je, da svetne zabave niso primerne za tistega, ki hoče svoje življenje posvetiti Gospodu, in je sklenil, da se jih bo izogibal. Z Božjo pomočjo mu je to tudi uspelo. Sam je zapisal:»res je, da te [svetne zabave] pogosto niso grešne, gotovo pa je, da je zaradi pogovorov,ki tam potekajo, zaradi oblačenja, govorjenja in ravnanja vedno kakšno tveganje za izmaličenje kreposti, posebno za najnežnejšo krepost čistosti.«zato je modro, da se takim priložnostim ognemo. Na nekih duhovnih vajah je od voditelja dobil nasvet:»z odmaknjenostjo in pogostim obhajilom se izpopolni in ohrani poklic ter se oblikuje pravi duhovnik.«tega nasveta se je vedno držal. Janez je bil v bogoslovju starejši od svojih sošolcev. Po tretjem letniku je prosil škofa, da bi čez počitnice predelal snov četrtega letnika in opravil izpite ter pridobil eno leto. To je tudi storil in bil po uspešno opravljenih izpitih sprejet v peti letnik ter bil celo postavljen za prefekta, kar je najvišja služba, ki jo lahko opravlja bogoslovec. Že kot bogoslovec je z lahkoto razlagal Božjo besedo in pogosto so ga iskali za pridiganje in slavnostne govore. Za neko slovesnost se je posebej dobro pripravil in bil prepričan, da bo požel slavo. Zgodilo pa se je, da je imel na poti nesrečo in s pridigo ni bilo nič. Ta dogodek je razumel kot Božji opomin in sklenil, da bo v prihodnosti pridige pripravljal v večjo Božjo čast, ne pa zato, da bi se izkazal učenega in izobraženega. ASKEZA V LJUBEZNIVOSTI IN IZPOLNJEVANJU BOŽJE VOLJE V semenišču so Janeza Boska vsi imeli radi: tako predstojniki kot bogoslovci.»kdor je potreboval, da bi mu obril brado ali napravil tonzuro, se je zatekel k Bosku. Kdor je potreboval duhovniški biret, kdor je moral sešiti ali zašiti kakšno obleko, se je obrnil na Boska.«To Janezovo darovanje, ki je zanj večkrat predstavljalo žrtev, se je obrestovalo, saj mu je prineslo priljubljenost in spoštovanje ter dobro počutje v semenišču. 2011-12, št. 6 Stran 3
Po mašniškem posvečenju so mu bile ponujene tri dobre službe, vendar se je po nasvetu svojega duhovnega voditelja odločil, da se še za dve leti posveti študiju in konkretni pripravi na duhovniško poslanstvo. Gotovo je bila to zanj odpoved lastni volji, a pristanek na Božjo voljo je njegovo življenje vodil v pravo smer. MOLITEV K SVETEMU DUHU Duh resnice in ljubezni, kakor si bil navzoč v Jezusu, bodi tudi v nas. Pridi na pomoč naši slabotnosti. Posreduj za nas z neizrekljivimi dihi. Uči in spominjaj nas vsega, kar nam je Jezus razodel v evangeliju. Razsvetljuj nas, da ga bomo bolje razumeli in dosledno uresničevali v svojem vsakdanjem življenju. Amen. BOŽJA BESEDA Lk 9,51-62 51 Ko so se dopolnjevali dnevi, da bi bil vzet v nebesa, se je tudi sam trdno odločil iti v Jeruzalem. 52 Pred seboj je poslal svoje glasnike, ki so spotoma prišli v neko samarijsko vas, da bi vse pripravili zanj; 53 vendar ga tam niso sprejeli, ker je bil namenjen v Jeruzalem. 54 Ko sta to videla učenca Jakob in Janez, sta rekla:»gospod, ali hočeš, da rečeva, naj pade ogenj z neba in jih pokonča?«55 Jezus se je obrnil k njima in ju pograjal. 56 Nato so odpotovali v drugo vas. 57 Ko so potovali, mu je med potjo nekdo rekel:»za teboj bom hodil, kamor koli pojdeš.«58 Jezus pa mu je dejal:»lisice imajo brloge in ptice neba gnezda, Sin človekov pa nima, kamor bi glavo naslonil.«59 Nekomu drugemu pa je rekel:»hôdi za menoj!«a ta je dejal:»gospod, dovôli mi, da prej grem in pokopljem svojega očeta.«60 Rekel mu je:»pústi, naj mrtvi pokopljejo svoje mrtve, ti pa pojdi in oznanjaj Božje kraljestvo!«61 Spet drug mu je rekel:»hodil bom za teboj, Gospod, a dovôli mi, da se prej poslovim od svojih domačih.«62 Jezus pa mu je dejal:»nihče, kdor položi roko na plug in se ozira nazaj, ni primeren za Božje kraljestvo.«2011-12, št. 6 Stran 4
RAZLAGA Jezus je na poti v Jeruzalem. Obdan z učenci in somišljeniki je končal oznanjevanje v Galileji. Namenil se je v Jeruzalem kakor vsak dober in pravoveren Jud. Po poti je šel skozi Samarijo, kjer z učenci ni bil sprejet. Samarijska vas ga je zavrnila zaradi načelnega verskega nasprotovanja do Judov. V učencih, Jakobu in Janezu, je to povzročilo jezo in željo po maščevanju. Toda Jezus se je obrnil in odpotoval v drugo vas. Jezus je namreč poznal srce Samarijanov, ki so bili celo boljši od Judov. To nakazujejo tudi njegove prilike o dobrem Samarijanu (Lk 10,29-37), dogodek o gobavem Samarijanu (Lk 17,11-19) ter ženi Samarijanki (Jn 4). Pot proti Jeruzalemu je za Jezusa pomenila tako realno kot tudi duhovno pot k poveličanju na križu. Kdor torej želi prehoditi to pot z njim, mora izpolniti visoke zahteve apostolskega poklica. Učenec, ki želi slediti Jezusu, ne more pričakovati mirnega življenja, ampak mora deliti življenje s svojim Učiteljem, ki je polno odpovedi, žrtev in trpljenja. Prav ta jasnost in korenitost mnoge navdušuje. Želijo hoditi za Jezusom in slediti njegovim naukom. Odpoved za Božje kraljestvo po drugi strani pomeni stokratno povračilo tukaj na zemlji, še bolj pa pri Bogu. Biti z Jezusom in hoditi za njim v vsakem primeru, ne glede na stan ali poklic, zahteva neke vrste radikalno odločitev. Nič ni večjega od Jezusa samega. V primerjavi z njim je vse drugo majhno: premoženje, starši, odnosi... Prvi želi slediti Jezusu, pa Jezus od njega zahteva nenavezanost na udobnosti življenja. Drugega pokliče Jezus. On je namreč tisti, ki kliče in pozna človeka v srce. Spet drugi želi hoditi za Jezusom, a Jezus pokaže na vztrajnost in zvestobo. PODELITEV V SKUPINI 1. Pot je simbol za duhovno potovanje. Razmislimo, kakšno duhovno pot smo že prehodili in kje na tej poti se nahajamo danes. 2. Kaj menimo o Jezusovih zahtevah v odlomku? Katere so danes konkretne zahteve krščanskega življenja? 2011-12, št. 6 Stran 5
MOLITEV Psalm 121, 1-8 Svoje oči vzdigujem h goram: od kod bo prišla moja pomoč? Moja pomoč je od GOSPODA, ki je naredil nebo in zemljo. Naj ne da, da bi tvoja noga omahovala, tvoj varuh naj ne dremlje. Glej, ne dremlje, ne spi, Izraelov varuh. GOSPOD je tvoj varuh, GOSPOD je tvoja senca, nad tvojo desno roko. Podnevi te ne bo udarilo sonce, ne luna ponoči. GOSPOD te bo varoval vsega hudega, varoval bo tvoje življenje. GOSPOD bo varoval tvoje odhajanje in prihajanje, od zdaj in do večnosti. Pozdravljena, Kraljica (Salve regina) Pozdravljena, Kraljica, Mati usmiljenja, življenje, veselje in upanje naše, pozdravljena! K tebi vpijemo izgnani Evini otroci, k tebi zdihujemo žalostni in objokani v tej solzni dolini. Obrni torej, naša pomočnica, svoje milostljive oči v nas in pokaži nam po tem izgnanstvu Jezusa, blagoslovljeni sad svojega telesa. O milostljiva, o dobrotljiva, o sveta Devica Marija! 2011-12, št. 6 Stran 6
Domača naloga Preberi: Spomini, str. 66-81 H kakšni askezi (odpovedi) me Gospod vabi, da bi živel bolj polno življenje? Kakšna je Božja volja za moje življenje? Naslednja DUŠA: 17. april 2012 Osebno prizadevanje DAN 5 minut ob SP, dnevnik TEDEN sv. maša, prostovoljno dobro delo MESEC spoved, pogovor z duhovnim voditeljem, DUŠA LETO duhovne vaje 2011-12, št. 6 Stran 7
2011-12, št. 6 Stran 8