1. Naslov predmeta A vista igra 1 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 3 (2+1) 4. Kontaktne ure Skupaj 30 (15+15) P 30 V S Ostale oblike ID 5. Stopnja 1 6. Letnik 1 7. Semester 1+2 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Klavir 10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski, 12. Posebnosti Individualno delo s študenti, manjše skupine 3-4 študentov, Celoletni predmet 13. Cilji in predmetno specifične kompetence A. GLOBALNI 1. glasbeno opismenjevanje na višji ravni 2. imediatno prepoznavanje zvočnega sporočila na osnovi vizualne percepcije notnega zapisa 3. prenos zapisa v gibalno-motorične impulze 4. prepoznavanje posameznih glasbenih struktur a. metrum b. ritem c. melodični potek d. harmonija 5. Čim boljše integriranje zgoraj navedenih struktur B. SPECIFIČNI 1. sprostitev gibalnega aparata 2. odzivnost na mentalni ravni 3. doseganje mentalno-fizične propustnosti v svrho prevajanja impulzov v akcijo 4. sposobnost prevajanja vizualne podobe v slušno predstavo (poslušanje z očmi) 5. sposobnost prevajanja vizualne podobe v ustrezen tehnični gib 6. takojšnje prepoznavanje specifike posameznega sloga po obdobjih Cilj a vista igre je razbiranje smisla glasbene fraze ob prvem srečanju z njo, ne pa "črkovanje" posameznih not oziroma pritiskanje posameznih tipk. Gre torej za "lepo" igranje, ki sicer ne more biti v večini primerov na ravni popolnosti, kot jo pričakujemo pri naštudirani skladbi, ki pa naj bi v zametku odražalo že vse prvine skladbe in podalo njeno smiselno, sporočilno zvočno podobo z okvirnim upoštevanjem a. primernega tempa in karakterja b. fraziranja in dinamike c. lepote tona in izraznosti 14. Opis vsebine Ugotavljanje sposobnosti in znanja posameznih študentov Prilagajanje snovi in zahtevnosti na individualni osnovi Branje skladb na klavirju dvo ročno, štiriročno ali osem ročno na dveh klavirjih Iskanje in prepoznavanje vzorcev Igranje klavirskih spremljav in posebne vaje: 1. vaje za splošno sproščanje telesa (osnova tehnike) 2. vaje za dihanje (osnova muzikalnega pretoka) 3. uglaševanje telesa in mentalnih struktur 4. vnaprejšnja priprava mentalnih "vzorcev" 5. vnaprejšnja priprava tehničnih formul, izvzetih iz literature 6. transponiranje vzorcev in formul 7. usvajanje osnovnih kadenc na instrumentu 8. pogovor o problemih, kot jih doživljajo študenti 9. odpravljanje težav na individualni ravni 15. Temeljna literatura 1. Bachovi korali 2. Učbeniki Associated Board London 3. Haydnove simfonije v priredbi za klavir štiriročno 4. Lažji primeri iz literature, obravnavane pri predmetu Klavirska literatura 5. Sonatine 6. Lažje vokalne in instrumentalne spremljave 7. Beethovnovi kvarteti v priredbi za klavir štiriročno 1
8. Srednje zahtevni primeri iz literature, obravnavane pri predmetu Klavirska literatura 9. Srednje zahtevni komorni parti, n. pr. klasične instrumentalne sonate (Donizetti, Elsner ) 20. Srednje zahtevne vokalne spremljave (Mendelssohn, Schubert ) 16. Predvideni študijski dosežki 16.1 Znanje in Razumevanje 1. sprostitev gibalnega aparata 2. odzivnost na mentalni ravni 3. doseganje mentalno-fizične propustnosti v svrho prevajanja impulzov v akcijo 4. sposobnost prevajanja vizualne podobe v slušno predstavo (poslušanje z očmi) 5. sposobnost prevajanja vizualne podobe v ustrezen tehnični gib 6. takojšnje prepoznavanje specifike posameznega sloga po obdobjih 16.2 Uporaba Uporaba za hitrejše obvladovanje snovi pri glavnemu predmetu in pri komorni igri, hitrejše razumevanje prebranega notnega zapisa 16.3 Refleksija Vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalski 16.4 Prenosljive spretnosti niso vezane le na en predmet 17. Metode poučevanja in učenja Delo z manjšimi skupinami, 3-4 študenti 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti 19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica praksi Sposobnost analitičnega obravnavanja notnega teksta pri prvem vpogledu Hitrejše in bolj natančno branje notnega zapisa, prepoznavanje harmoničnih struktur, stilnih značilnosti, Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri klavir. Pogoj za opravljanje izpita je redno obiskovanje pouka Izpit. Ocenjevalna lestvica: 10 (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 (prav dobro: solidni rezultati), 7 (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 do 1 (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi rednega obiska pouka in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta 20. Metode evalvacije kakovosti študentske ankete, samoevalvacija,,. 21. Sestavljalec učnega načrta Doc. Marina Horak, doc. Vladimir Mlinarić 2
1. Naslov predmeta A vista igra II 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 3 (2+1) 4. Kontaktne ure Skupaj 30 (15+15) P 30 V S Ostale oblike ID 5. Stopnja 6. Letnik 2 7. Semester 3+4 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer KLavir 10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski, 12. Posebnosti Individualno delo s študenti v skupinah 3-4, Celoletni predmet 13. Cilji in predmetno specifične kompetence A. GLOBALNI 1. glasbeno opismenjevanje na višji ravni, 2. imediatno prepoznavanje zvočnega sporočila na osnovi vizualne percepcije notnega zapisa 3. prenos zapisa v gibalno-motorične impulze, 4. prepoznavanje posameznih glasbenih struktur a. metrum, b. Ritem, c. melodični potek, d. harmonija 5. Čim boljše integriranje zgoraj navedenih struktur B. SPECIFIČNI 1. sprostitev gibalnega aparata, 2. odzivnost na mentalni ravni 3. doseganje mentalno-fizične propustnosti v svrho prevajanja impulzov v akcijo 4. sposobnost prevajanja vizualne podobe v slušno predstavo (poslušanje z očmi) 5. sposobnost prevajanja vizualne podobe v ustrezen tehnični gib 6. takojšnje prepoznavanje specifike posameznega sloga po obdobjih Cilj a vista igre je razbiranje smisla glasbene fraze ob prvem srečanju z njo, ne pa "črkovanje" posameznih not oziroma pritiskanje posameznih tipk. Gre torej za "lepo" igranje, ki sicer ne more biti v večini primerov na ravni popolnosti, kot jo pričakujemo pri naštudirani skladbi, ki pa naj bi v zametku odražalo že vse prvine skladbe in podalo njeno smiselno, sporočilno zvočno podobo z okvirnim upoštevanjem a. primernega tempa in karakterja, b. fraziranja in dinamike, c. lepote tona in izraznosti 14. Opis vsebine Ugotavljanje sposobnosti in znanja posameznih študentov Prilagajanje snovi in zahtevnosti na individualni osnovi Branje skladb na klavirju dvo ročno, štiriročno ali osem ročno na dveh klavirjih Iskanje in prepoznavanje vzorcev Igranje klavirskih spremljav in posebne vaje: 1. vaje za splošno sproščanje telesa (osnova tehnike), 2. vaje za dihanje (osnova muzikalnega pretoka), 3. uglaševanje telesa in mentalnih struktur 4. vnaprejšnja priprava mentalnih "vzorcev", 5. vnaprejšnja priprava tehničnih formul, izvzetih iz literature, 6. transponiranje vzorcev in formul, 7. usvajanje osnovnih kadenc na instrumentu, 8. pogovor o problemih, kot jih doživljajo študenti 9. odpravljanje težav na individualni ravni 15. Temeljna literatura 1. Beethovnovi kvarteti in Haydnove simfonije 2. Mozartovi klavirski kvarteti (branje-sledenje dodatnim glasovom) 3. Lažje orkesterske redukcije (spremljave koncertov) 4. Zahtevnejše voklane spremljave (Debussy, Duparc ) 5. Manj znane skladbe iz klavirske literature 6. Orkesterske redukcije za en klavir, dva klavirja ali klavir štiriročno 7. Klavirski izvlečki oper in oratorijev 8. Težje spremljave (klavirskih) koncertov) 9. Spopadanje s sodobnimi notnimi zapisi zmerne težavnostne stopnje 10. Manj znane skladbe iz klavirske literature 16. Predvideni študijski dosežki 16.1 Znanje in razumevanje Razumevanje in takojšnja izvedba notnega zapisa 16.2 Uporaba Spremljava, korepeticije, komorna igra, Prvo branje solistične literature 16.3 Refleksija Vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalski praksi 16.4 Prenosljive spretnosti Sposobnost analitičnega obravnavanja notnega teksta pri niso vezane le na en predmet prvem vpogledu Hitrejše in bolj natančno branje notnega zapisa, prepoznavanje harmoničnih struktur, stilnih značilnosti 17. Metode poučevanja in učenja Delo z manjšimi skupinami, 3-4 študenti 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri za opravljanje študijskih obveznosti klavir. Pogoj za opravljanje izpita je redno obiskovanje pouka 19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna Izpit. lestvica Ocenjevalna lestvica 6-10 pozitivno 3
5 do 1 (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta po 1. semestru. 20. Metode evalvacije kakovosti študentske ankete, samoevalvacija,,. 21. Sestavljalec učnega načrta Doc. Marina Horak, doc. Vladimir Mlinarić 1. Naslov predmeta Analiza glasbenih oblik 1 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5 (2+3) 4. Kontaktne ure Skupaj 60 (30+30) P 30 V 15 S 15 Ostale oblike 5. Stopnja 1. 6. Letnik 1. letnik 7. Semester 1+2 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Vse razen kompozicije, orkestrskega in zborovskega dirigiranja 10. Steber programa B. Obvezni strokovni predmet 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Celoletni predmet 13. Cilji in predmetno specifične kompetence Poznavanje glasbenih oblik. Razvijanje sposobnosti samostojne analize pri študiju in razumevanju lastnega repertoarja. 14. Opis vsebine Seznanjanje z osnovnimi oblikovnimi enotami- motiv, dvotaktje, stavek, perioda, pesemska oblika itd. Poznavanje fuge in druge kontrapunktične oblike, Poznavanje sonatnega stavka, sonatne oblike in analiza nekaterih temeljnih del iz glasbene literature. 15. Temeljna literatura Vlastimir Peričić-Dušan Skovran : Nauka o muzičkim oblicima Umetnička akademija u Beogradu 1966 (395 str.)- izbrana poglavja Ian Bent: Analysis W.W.Norton 1987 (184 str.)- izbrana poglavja 16. Predvideni študijski dosežki 16.1 Znanje in -spoznavanje temeljnih glasbenih oblik - analiza nekaterih pomembnih del iz svetovne literature razumevanje 16.2 Uporaba - poglobljena interpretacija kot rezultat poznavanja in razumevanja oblikovne zgradbe 16.3 Refleksija - uporaba pridobljeni spoznanj pri izvajalski praksi 16.4 Prenosljive spretnosti niso vezane le na en predmet - vrednotenje in interpretacije glasbenih del glede na njihovo formalno strukturo - stilna interpretacija kot rezultat razumevanja formalnih in zgodovinskih dejavnikov 17. Metode poučevanja in učenja Predavanje, vaje in seminarju, samostojne analize 18. Pogoji za vključitev v delo Vpis v 1. letnik ustreznega programa oziroma za opravljanje študijskih obveznosti 19. Metode ocenjevanja in Ustni in pisni izpiti, seminarske naloge. Gostujočim študentom se krediti prvega ocenjevalna lestvica semestra priznajo na osnovi obiska in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta. 0d 6-10 (pozitivno) in 1-5 (negativno) 20. Metode evalvacije kakovosti,,., študentske ankete 21. Sestavljalec učnega načrta red.prof. Jani Golob asist. Vinko Šorli 4
5
1. Naslov predmeta Analiza glasbenih oblik 2 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5 (2+3) 4. Kontaktne ure Skupaj 60 (30+30) P 30 V 15 S 15 Ostale oblike 5. Stopnja 1. 6. Letnik 2 7. Semester 3+4 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Vse razen kompozicijein dirigiranja 10. Steber programa B. Obvezni strokovni predmet 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Celoletni predmet 13. Cilji in predmetno specifične kompetence Spoznavanje z glasbenimi oblikami v glasbi 20 in 21. stoletja Razvijanje Sposobnost samostojne analize pri študiju in razumevanju lastnega repertoarja. 14. Opis vsebine Seznanjanje z glasbenimi oblikami glasbe 20 in 21. stoletja. Praktična analiza izbranih del 15. Temeljna literatura Vlastimir Peričić-Dušan Skovran : Nauka o muzičkim oblicima Umetnička akademija u Beogradu 1966 (395 str.)- izbrana poglavja Ian Bent: Analysis izbrana poglavja W.W.Norton 1987 (184 str.) Alfred Blatter:Revisiting Music Theory -izbrana poglavja 16. Predvideni študijski dosežki Routledge 2007 16.1 Znanje in -spoznavanje temeljnih glasbenih oblik - analiza nekaterih pomembnih del iz svetovne literature razumevanje 16.2 Uporaba - poglobljena interpretacija kot rezultat poznavanja in razumevanja oblikovne zgradbe 16.3 Refleksija - uporaba pridobljeni spoznanj pri izvajalski praksi 16.4 Prenosljive spretnosti niso vezane le na en predmet 17. Metode poučevanja in učenja Predavanje, vaje in seminarju, samostojne analize 18. Pogoji za vključitev v delo Vpis v drugi letnik ustreznega programa oziroma za opravljanje študijskih opravljen izpit Analize glasbenih oblik C 1 obveznosti 19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica 0d 6-10 (pozitivno) in 1-5 (negativno) 20. Metode evalvacije kakovosti,,., študentske ankete 21. Sestavljalec učnega načrta red.prof. Jani Golob asist. Vinko Šorli - vrednotenje in interpretacije glasbenih del glede na njihovo formalno strukturo - stilna interpretacija kot rezultat razumevanja formalnih in zgodovinskih dejavnikov Ustni ali pisni izpit, seminarske naloge, Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta 6
1. Naslov enote / predmeta / modula Ansambelsko petje I 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 3 (1+2) 4. Kontaktne ure Skupaj 60 (30+30) P 30 V 30 S- Ostale oblike 5. Stopnja Univerzitetni dodiplomski študij prve stopnje 6. Letnik 2 7. Semester 3+4 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Petje 10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski, 12. Posebnosti Individualno delo v manjših skupinah. Predmet ansambelsko petje se podobno izvaja v vseh letnikih, saj pri predmetu skupaj delujejo študentje različnih letnikov (2,3). V vsakem letniku izvajajo novo literaturo in opravljajo obveznosti z novim programom. Celoletni predmet 13. Cilji in predmetno specifične kompetence Gre za predmet skupinskega muziciranja, kamor so vključeni študentje različnih letnikov in tudi različnih stopenj z navedenimi cilji, ki jih skozi večletno delo nadgrajujejo in poglabljajo ter izpopolnjujejo prakso umetniškega nastopanja, hkrati pa širijo svoj repertoar. V različnih letnikih študentje vedno izvajajo novo literaturo. -Obvladovanje bistvenih elementov komorne igre: intonacija, skupna igra, zvočna uravnoteženost, barvno in dinamično niansiranje, fraziranje, artikulacija, agogika. - Razvijanje glasbenega okusa in muzikalnosti. - Poznavanje različnih stilov z ustrezno literaturo od reenesanse do najsodobnejših del: madrigali, moteti, kantate,oratorija in opere kot tudi koncertne pesemske literature v različnih večglasnih zasedbah. - Sposobnost samozavestnega nastopanja z občutkom za skupinsko muziciranje Sposobnost sporazumevanja članov ansamblov v različnih odrskih situacijah in pogojih -Sposobnost hitrega učenja partov. 14. Opis vsebine -Seznanjanje z individualnimi sposobnostmi posameznih študentov in na tej osnovi premišljeno oblikovanje posameznih skupin. - Skrbno in primerno izbrana literatura, ki omogoča skupinam postopno rast in oblikovanje od manj zahtevne (a za osnovno postavitev zelo pomembne) literature do težjih del (kar je odvisno od sposobnosti posamezne komorne skupine). - Navajanje na kakovostno samostojno delo, ki je posebno v primerih sposobnejših skupin in zahtevnejših sestavov neobhodno (operni ansambli). -Izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi komorni ansambli pridobijo nujne izkušnje. 15. Temeljna literatura Monteverdi: Zbirka motetov: Sacrae Cantiunculae, Monteverdi: Zbirka madrigalov, Monteverdi: Canconette, Bach: Cantate, Purcell: dueti, Pergolesi: Stabat Mater, Handel: oratoriji in opere, Handel: zbirka 21 duetov,carissimi: oratoriji in maše H. Schutz: oratoriji in moteti, Mozart: lažji dueti terceti in kvarteti itd iz maš in oper, Brahms: Liebeslieder, Brahms: Neuesliebeslieder, Schumann: Dueti itd. 16. Predvideni študijski dosežki 16.1 Znanje in sposobnost prilagajanja skupinskega, komornega petja razumevanje procesov in metod vadenja Razumevanje razumevanje in razčiščevanje intonančnih in tonskih problemov poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in pri samostojnem domačem delu stilna interpretacija z osnovami analize 16.2 Uporaba izkoriščanje pridobljenih veščin ansambelskega petja in interpretacijskih znanj pri izvajalski praksi 7
16.3 Refleksija vrednotenje sposobnosti skupinskega petja vrednotenje interpretacije vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri drugih izvajalskih praksah 16.4 Prenosljive spretnosti niso vezane le na en predmet 17. Metode poučevanja in učenja Pouk v manjših skupinah 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti 19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica Vpis v 2. letnik smeri petje glasbeno izražanje in izvajalska praksa (pri solističnem petju in pri izvajanju vokalnoinštrumentalnih del, komornih vokalnih del in oper) poznavanje stilne interpretacije (pri harmoniji, kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe) analiza (pri zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretičnih predmetih) poznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja. Za opravljene študijske obveznosti se ob rednem obiskovanju pouka ansambelskega petja ocenijo interni ter javni nastopi v tekočem študijskem letu. Ocenjevalna lestvica: 10 (odlično), 9 (prav dobro), 8 (prav dobro), 7 (dobro), 6 (zadostno), 5 1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). 20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija samoevalavacija, javno predstavljanje študijskih dosežkov z nastopi 21. Sestavljalec učnega načrta Red. prof. Eva Novšak Houška, Pija Brodnik, Marjan Trček, prof. 8
1. Naslov enote / predmeta / modula Ansambelsko petje II 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 3 (1+2) 4. Kontaktne ure Skupaj 60 P 30 V 30 S- Ostale oblike 5. Stopnja 1 6. Letnik 3 7. Semester 5+6 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Petje 10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski, 12. Posebnosti Individualno delo v manjših skupinah. Predmet ansambelsko petje se podobno izvaja v vseh letnikih, saj pri predmetu skupaj delujejo študentje različnih letnikov (2,3). V vsakem letniku izvajajo novo literaturo in opravljajo obveznosti z novim programom., Celoletni predmet 13. Cilji in predmetno specifične kompetence Gre za predmet skupinskega muziciranja, kamor so vključeni študentje različnih letnikov in tudi različnih stopenj z navedenimi cilji, ki jih skozi večletno delo nadgrajujejo in poglabljajo ter izpopolnjujejo prakso umetniškega nastopanja, hkrati pa širijo svoj repertoar. V različnih letnikih študentje vedno izvajajo novo literaturo. -Obvladovanje bistvenih elementov komorne igre: intonacija, skupna igra, zvočna uravnoteženost, barvno in dinamično niansiranje, fraziranje, artikulacija, agogika. - Razvijanje glasbenega okusa in muzikalnosti. - Poznavanje različnih stilov z ustrezno literaturo od reenesanse do najsodobnejših del: madrigali, moteti, kantate,oratorija in opere kot tudi koncertne pesemske literature v različnih večglasnih zasedbah. - Sposobnost samozavestnega nastopanja z občutkom za skupinsko muziciranje Sposobnost sporazumevanja članov ansamblov v različnih odrskih situacijah in pogojih -Sposobnost hitrega učenja partov. 14. Opis vsebine -Seznanjanje z individualnimi sposobnostmi posameznih študentov in na tej osnovi premišljeno oblikovanje posameznih skupin. - Skrbno in primerno izbrana literatura, ki omogoča skupinam postopno rast in oblikovanje od manj zahtevne (a za osnovno postavitev zelo pomembne) literature do težjih del (kar je odvisno od sposobnosti posamezne komorne skupine). - Navajanje na kakovostno samostojno delo, ki je posebno v primerih sposobnejših skupin in zahtevnejših sestavov neobhodno (operni ansambli). -Izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi komorni ansambli pridobijo nujne izkušnje. 15. Temeljna literatura Monteverdi: Zbirka motetov: Sacrae Cantiunculae, Monteverdi: Zbirka madrigalov, Monteverdi: Canconette, Bach: Cantate, Purcell: dueti,pergolesi: Stabat Mater, Vivaldi: Gloria, Handel: oratoriji in opere, Haendel: zbirka 21 duetov, Carissimi: oratoriji in maše, H. Schutz: oratoriji in moteti, Mozart: maše, Mozart: Bastien in Bastienne, dueti, terceti,kvarteti iz oper: Don Giovanni, Le nozze di Figaro, La finta Giardiniera, Die Zauberfloete, itd. Brahms: Liebeslieder, Brahms: NeueLiebeslieder, Schumann: Dueti, Bellini: La sonnambula, Donizzetti: Don Pasquale, Ljubezenski napoj, La favorita, Verdi: Rigoletto, Messa di Requiem, Don Carlos, Un Ballo in Maschera, Il trovatore, Rossini: Il barbiere di Seviglia, Viliem Tell, Puccini: Gianni Schicchi, Suor Angelica, La Boheme, itd. F. Lehar: Vesela vdova, J. Strauss: Netopir, Gerschwin: Porgy in Bess 16. Predvideni študijski dosežki 16.1 Znanje in sposobnost prilagajanja in usklajenega petja razumevanje procesov in metod vadenja Razumevanje razumevanje in razčiščevanje intonančnih in tonskih problemov poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in pri samostojnem domačem delu stilna interpretacija z osnovami analize 16.2 Uporaba izkoriščanje pridobljenih veščin ansambelskega petja in interpretacijskih znanj pri izvajalski praksi 9
16.3 Refleksija vrednotenje sposobnosti skupinskega petja vrednotenje interpretacije vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri drugih izvajalskih praksah 16.4 Prenosljive spretnosti niso vezane le na en predmet glasbeno izražanje in izvajalska praksa (pri solističnem petju in pri izvajanju vokalnoinštrumentalnih del, komornih vokalnih skladb in oper) poznavanje stilne interpretacije (pri harmoniji, kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe) analiza (pri zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretičnih predmetih) poznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja 17. Metode poučevanja in učenja Pouk v manjših skupinah. 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma Vpis v 3. letnik smeri petje. za opravljanje študijskih obveznosti. 19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna Za opravljene študijske obveznosti se ob rednem obiskovanju pouka ansambelskega lestvica petja ocenijo interni ter javni nastopi v tekočem študijskem letu. Ocenjevalna lestvica: 10 (odlično), 9 (prav dobro), 8 (prav dobro), 7 (dobro), 6 (zadostno), 5 1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). 20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija samoevalavacija, javno predstavljanje študijskih dosežkov z nastopi 21. Sestavljalec učnega načrta Red. prof. Eva Novšak Houška, Pija Brodnik, Marjan Trček, prof. 10
1. Naslov predmeta Antropologija glasbe: Glasbe sveta 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 6 4. Kontaktne ure Skupaj 60 P 60 S V Ostale oblike 5. Stopnja 1. 6. Letnik 3. 7. Semester 1. 8. Študijski program Muzikologija-enopredmetni 9. Študijska vse Glasbena umetnost smer 10. Steber programa C. Izbirni strokovni predmet 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Predmet je matičen na programu Muzikologija (Filozofska fakulteta) 13. Cilji in predmetno specifične kompetence Študent pozna zgodovino, teorijo in recepcijo obravnavanih glasbenih zvrsti v njihovem kulturnem kontekstu. Razvije sposobnost: kritičnega vrednotenja glasbe in sposobnost kritičnega opazovanja družbene vloge glasbe. 14. Opis vsebine Študnet spoznava: glasbo kot univerzalni, vsečloveški pojav v različnih sociokulturnih kontekstih; antropološki pogled na glasbene prakse sveta in faktorje, ki jih določajo (zemljepisni, zgodovinski, demografski, verski, jezikovni in dr.); aplikacijo teoretičnih izhodišč na enajst svetovnih glasbenih regij; pojmovanja zunanjih in notranjih meja med regijami ter študij stičnih točk med njimi; vplive evropskih glasb na druge dele sveta in zunajevropske vplive na evropske glasbe; konceptualizacijo ljudskih, umetnih in popularnoglasbenih praks ter procese kot so akulturacija, transkulturacija, idr.; različne glasbene prakse v raznovrstnih kontekstih od vaških veselic do simfoničnih koncertov in Eurosonga; raznovrstne raziskovalne pristope glede na glasbene zvrsti in regionalne značilnosti; pisne in druge vire (knjižne izdaje, periodika, diskografija, avdiovizualni priročniki). 15. Temeljna literatura Blacking, John. How Musical is Man? 1976. Manuel, Peter. Popular Musics of the Non-Western World. 1988. Merriam, Alan. Antropologija glasbe. 2000. Muršič, Rajko. Neubesedljive zvočne igre. 1993. Nettl, Bruno in dr. (ur.). Excursions in World Music. 1997. Pettan, Svanibor. Rom Musicians in Kosovo: Interaction and Creativity. 2002. Seeger, Anthony. Why Suya Sing. 2004. Shehan Campbell, Patricia. Teaching Music Globally. 2004. Stokes, Martin (ur). Ethnicity, Identity and Music. 1994. Titon, Jeff Todd (ur.). Worlds of Music. 1996. 16. Predvideni študijski dosežki 16.1 Znanje in razumevanje Razumevanje strukturnih in kontekstualnih aspektov obravnavanja glasbe ter odnosa med glasbo in kulturo v pristopih znanstvenikov v različnih delih sveta. 16.2 Uporaba Vpliv študijskih izkušenj iz drugih delov sveta na celostno in večplastno dojemanje glasbe v lastnem prostoru. 16.3 Refleksija Kritično obravnavanje virov in metodoloških postopkov. 16.4 Prenosljive spretnosti niso vezane le na en predmet Spretnost uporabe domače in tuje literature ter slušnih in avdiovizualnih virov. Spretnost interpretiranja podatkov in izvajanja izbranih glasbenih primerov. 17. Metode poučevanja in učenja Predavanja, individualne naloge, sodelovalno izvajanje glasbe. 18. Pogoji za vključitev v delo Vpis v letnik študija. oziroma za opravljanje študijskih Kolokvija in opravljene individualne naloge so pogoj za pristop k ustnemu izpitu. obveznosti 19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica Kolokvija, izpit. Kolokvija prispevata vsak po 50% končne ocene, ustni izpit omogoča izboljšanje končne ocene. Ocenjevalna lestvica: 1-5 negativno, 6-10 pozitivno; za ocenjevanje veljajo določila Statuta Univerze v Ljubljani in Pravil Filozofske fakultete. 11
20. Metode evalvacije kakovosti,,., študentska anketa. 21. Nosilec in drugi izvajalci Izr. prof. dr. Svanibor Pettan predmeta 12
1. Naslov enote / predmeta / modula ARANŽIRANJE ZA MALE ANSAMBLE (Modul Jazz) 2. Koda enote 1. Število ECTS kreditov 4 (2+2) 1. Kontaktne ure Skupaj 60 (30+30) P-30 S-0 V-30 Ostale oblike 5. Stopnja 2. 6. Letnik Vsi 7. Semester oba 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Kompozicija in glasbena teorija, orkestrsko in zborovsko dirigiranje 10. Steber programa Strokovni izbirni 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Aranžiranje za male andamble se izvaja kot sestavni del modula Jazz in se zaključi z delno oceno. Modul je uspešno opravljen, ko študent dobi pozitivne ocene pri vseh njegovih sestavnih delih. Iz vseh delnih ocen se izračuna skupna končna ocena modula (glej rubriko 19 - obisk vaj in koncertov malih-combo- zasedb, celoletni predmet 13. Cilji in predmetno specifične kompetence - obvladovanje aranžiranja za male (combo) zasedbe - obvladovanje aranžersko-stilskih zakonitosti posameznih jazzovskih obdobij in stilov - sposobnost transkripcije jazzovskih partitur 14. Opis vsebine - razvijanje in uporaba različnih tehnik aranžiranja, vključujoč specifične tehnike kot constant coupling, variable coupling, line writing, soli writing, background writing, shout choruses - analiza že izdelanih in izdelava lastnih aranžmajev glede na stilsko opredelitev 15. Temeljna literatura Izbrana poglavja iz: Ted Pease and Ken Pullig: Modern Jazz Voicing Berklee Press 2001, 134 strani Henry Mancini: Sounds and Scores; Northridge Music Inc 1986, 243 strani Don Sebesky: The Contemporary Arranger; Alfred Publishing Co. 1975, 245 strani Jerry Coker: A Guide to Jazz Composition & Arranging; Advance Music 1998, 76 strani Bill Dobbins: Jazz Arranging and Composing; Advance Music1986, 151 strani Nelson Riddle: Arranged by Nelson Riddle; Nelson Riddle 1985, 197 strani Rayb Dick Grove: Arranging Concepts Complete; Alfred Publishing 1985, 433 strani Sammy Nestico: The Complete Arranger; Fenwood Music Co. 1993, 340 strani Jack Perricone: Melody in Songwriting; Berklee Press 2000, 180 strani 16. Predvideni študijski dosežki 16.1 Znanje in Razumevanje - sposobnost izdelave aranžmaja za različne sestave male-combo-zasedbe, - sposobnost natančne analize skladb in aranžmajev različnih jazzovskih stilov 16.2 Uporaba - Uporaba znanja pri komponiranju in/ali aranžiranju skladb v jazzovskem stilu - Sposobnost izdelave aranžmaja glede na zasedbo in stil 16.3 Refleksija.- vrednotenje lastnih dosežkov -vrednotenje kreativne improvizacije v jazzu v kontekstu stilnega razvoja in zavedanje o zgodovinsko pogojenih razlikah v raznih jazzovskih stilih -vrednotenje teoretičnega znanja s področja jazz harmonije in harmonske analize in glasbene zgodovine -vrednotenje in umeščanje lastnega aranžerskega stila v današnja stilne opredelitve 16.4 Prenosljive spretnosti niso vezane le na en predmet - glasbeno izražanje v določenem jazz stilu - partiturna igra - oblikovna in harmonska analiza 17. Metode poučevanja in učenja predavanja, individualne naloge 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma pogoj za vključitev v delo je vpis v letnik študija ter opravljene naloge, ki so pogoj za za opravljanje študijskih obveznosti pristop k letnemu izpitu 19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica 20. Metode evalvacije kakovosti,,., Študentska anketa Kolokvij po prvem semestru in izpit (50%/50%) od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) Končna ocena modula jazzje sestavljena na podlagi pozitivnih ocen (6-10) vseh sestavin in delnih izpitov modula (povprečna ocena). Gostujočim študentom se kreditne točke po prvem semestru priznajo na osnovi kolokvija 13
21. Sestavljalec učnega načrta Doc. Jaka Pucihar, mag., Doc. Rok Golob, Red.prof. Jani Golob 14
1. Naslov enote / predmeta / modula Aranžiranje za velike ansamble (Modul Jazz) 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 4 (2+2) 4. Kontaktne ure Skupaj 60 (30+30) P-30 S-0 V-30 Ostale oblike 5. Stopnja 2. 6. Letnik Vsi 7. Semester 1.2 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Kompozicija in glasbena teorija, orkestrsko in zborovsko dirigiranje 10. Steber programa Izbirni strokovni 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Aranžiranje za male andamble se izvaja kot sestavni del modula Jazz in se zaključi z delno oceno. Modul je uspešno opravljen, ko študent dobi pozitivne ocene pri vseh njegovih sestavnih delih. Iz vseh delnih ocen se izračuna skupna končna ocena modula (glej rubriko 19 - obisk vaj in koncertov velikih zasedb-big bandov 13. Cilji in predmetno specifične kompetence - obvladovanje aranžiranja za male (combo) zasedbe - obvladovanje aranžersko-stilskih zakonitosti posameznih jazzovskih obdobij in stilov - sposobnost transkripcije jazzovskih partitur 14. Opis vsebine - razvijanje in uporaba različnih tehnik aranžiranja, vključujoč specifične tehnike kot constant coupling, variable coupling, line writing, soli writing, background writing, shout choruses - analiza že izdelanih in izdelava lastnih aranžmajev glede na stilsko opredelitev 15. Temeljna literatura Dick Lowell and Ken Pullig: Arranging for Large Jazz Ensemble; Berklee Press 2003, 204 strani Henry Mancini: Sounds and Scores; Northridge Music Inc 1986, 243 strani Don Sebesky: The Contemporary Arranger; Alfred Publishing Co. 1975, 245 strani Jerry Coker: A Guide to Jazz Composition & Arranging; Advance Music 1998, 76 strani Bill Dobbins: Jazz Arranging and Composing; Advance Music1986, 151 strani Nelson Riddle: Arranged by Nelson Riddle; Nelson Riddle 1985, 197 strani Rayburn Wright: Inside the Score; Kendor Music Inc. 1982, 191 strani Dick Grove: Arranging Concepts Complete; Alfred Publishing 1985, 433 strani Sammy Nestico: The Complete Arranger; Fenwood Music Co. 1993, 340 strani Jack Perricone: Melody in Songwriting; Berklee Press 2000, 180 strani 16. Predvideni študijski dosežki 16.1 Znanje in Razumevanje - sposobnost izdelave aranžmaja za različne sestave (male-combo-zasedbe, big band in ritmo-simfonični orkester) - sposobnost natančne analize skladb in aranžmajev različnih jazzovskih stilov 16.2 Uporaba - Uporaba znanja pri komponiranju in/ali aranžiranju skladb v jazzovskem stilu - Sposobnost izdelave aranžmaja glede na zasedbo in stil 16.3 Refleksija.- vrednotenje lastnih dosežkov -vrednotenje kreativne improvizacije v jazzu v kontekstu stilnega razvoja in zavedanje o zgodovinsko pogojenih razlikah v raznih jazzovskih stilih -vrednotenje teoretičnega znanja s področja jazz harmonije in harmonske analize in glasbene zgodovine -vrednotenje in umeščanje lastnega aranžerskega stila v današnja stilne opredelitve 16.4 Prenosljive spretnosti niso vezane le na en predmet - glasbeno izražanje v določenem jazz stilu - partiturna igra - oblikovna in harmonska analiza 17. Metode poučevanja in učenja predavanja, individualne naloge 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma pogoj za vključitev v delo je vpis v letnik študija ter opravljene naloge, ki so pogoj za za opravljanje študijskih obveznosti pristop k letnemu izpitu 19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica pisni izpit, kolokviji od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) Končna ocena modula Jazz je sestavljena na podlagi pozitivnih ocen (6-10) vseh sestavin in delnih izpitov modula (povprečna ocena). 15
20. Metode evalvacije kakovosti,,., Študentska anketa 21. Sestavljalec učnega načrta Doc. Jaka Pucihar, mag. 16
1. Naslov modularnega predmeta Big band I (MODUL JAZZ) 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 3 (1+2) 4. Kontaktne ure Skupaj 60 (30+30) P-15 S-0 V-45 Ostale oblike 5. Stopnja 1 6. Letnik 1,2,3 7. Semester 1+2 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Vse, razen kompozicije in glasbene teorije, dirigiranja in sakralne glasbe 10. Steber programa C. Izbirni strokovni predmet 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Celoletni predmet, vpis na podlagi avdicije za instrumente, ki sestavljajo Big band 13. Cilji in predmetno specifične kompetence - obvladovanje harmonsko-stilskih zakonitosti posameznih jazzovskih obdobij in stilov - sposobnost natančnejše analize jazzovskih partitur in jazzovske improvizacije -igranje v veliki zasedbi-big bandu 14. Opis vsebine - študij in obvladovanje standardnega jazz repertoarja 15. Temeljna literatura Izbran repertoar orkestrov Glenn Miller, Duke Elligton, Count Basie, Stan Kenton in 16. Predvideni študijski dosežki dr. 16.1 Znanje in - sposobnost orientacije v jazzovski literaturi razumevanje - sposobnost igranja v big bandu, raumevanje in obladovanje specifičnega fraziranja - spoznavanje različnih stilov in obvladovanje skupne igre v orkestru 16.2 Uporaba - Uporaba znanja pri lastni improvizaciji v določenem jazzovskem stilu 16.3 Refleksija - vrednotenje lastnih dosežkov - zavedanje in vrednotenje različne improvizacije v različnih jazzovskih stilih -vrednotenje teoretičnega znanja s področja jazz harmonije in harmonske analize, -vrednotenje uspešnosti pridobljenega znanja pri kreiranju lastnega sila v improvizaciji 16.4 Prenosljive spretnosti niso vezane le na en predmet - glasbeno izražanje v določenem jazz stilu - predstavitev jazz standardov na inštrumentu - oblikovna in harmonska analiza 17. Metode poučevanja in učenja predavanja, individualne naloge 18. Pogoji za vključitev v delo Vpis v letnik oziroma za opravljanje študijskih obveznosti 19. Metode ocenjevanja in Oceni se uspešnost na vajah in nastopih, ocena predstavlja 25 % ocene celotnega ocenjevalna lestvica modula jazz. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) 20. Metode evalvacije kakovosti,,., Študentska anketa 21. Sestavljalec učnega načrta Doc. Jaka Pucihar, mag. Doc. Rok Golob Red.prof. Jani Golob 17
1. Naslov modularnega predmeta COMBO 1 (modul jazz) 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 3 (1+2) 4. Kontaktne ure Skupaj 30 (15+15) P- S-0 V-30 Ostale oblike 5. Stopnja 1 6. Letnik 1,2,3 7. Semester Oba 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Vse, razen kompozicije in glasbene teorije, dirigiranja in sakralne glasbe 10. Steber programa C. Izbirni strokovni predmet 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Celoletni predmet, vpis na podlagi avdicije za instrumente, ki sestavljajo Big band 13. Cilji in predmetno specifične kompetence - obvladovanje harmonsko-stilskih zakonitosti posameznih jazzovskih obdobij in stilov - sposobnost natančnejše analize jazzovskih partitur in jazzovske improvizacije -igranje v mali zasedbi -combo 14. Opis vsebine - študij in obvladovanje standardnega jazz repertoarja 15. Temeljna literatura Izbrana poglavja iz: Fake Book (standardi raznih jazzovskih avtorjev z vpisano osnovno harmonizacijo), 16. Predvideni študijski dosežki različne izdaje 16.1 Znanje in - sposobnost orientacije v jazzovski literaturi - sposobnost igranja jazz standardov v mali zasedi-combo razumevanje 16.2 Uporaba - Uporaba znanja pri lastni improvizaciji v določenem jazzovskem stilu 16.3 Refleksija. - vrednotenje lastnih dosežkov - zavedanje in vrednotenje načina improvizacije v različnih jazzovskih stilih -vrednotenje teoretičnega znanja s področja jazz harmonije in harmonske analize, -vrednotenje uspešnosti pridobljenega znanja pri kreiranju lastnega sila v improvizaciji 16.4 Prenosljive spretnosti niso vezane le na en predmet 17. Metode poučevanja in učenja vaje 18. Pogoji za vključitev v delo Vpis v letnik oziroma za opravljanje študijskih Vpis celotnega modula jazz obveznosti 19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica Od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) 20. Metode evalvacije kakovosti,,., Študentska anketa 21. Sestavljalec učnega načrta Doc. Jaka Pucihar, mag. Doc. Rok Golob Red.prof. Jani Golob - glasbeno izražanje v določenem jazz stilu - predstavitev jazz standardov na inštrumentu - oblikovna in harmonska analiza Oceni se uspešnost na vajah in nastopih, ocena predstavlja 25 % ocene celotnega modula jazz. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta. 18
19
1. Naslov enote / predmeta / modula Čembalo 1 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 22 (13+9) 4. Kontaktne ure Skupaj 60 P V S Ostale oblike ID 60 (30+30) 5. Stopnja 1 6. Letnik 1 7. Semester 1+2 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Čembalo 10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski, 12. Posebnosti Individualno delo s študenti, celoletni predmet 13. Cilji in predmetno specifične kompetence a) spoznavanje, razvoj in izpopolnjevanje čembalistične tehnike b) spoznavanje zgodovinske izvajalske praske in artikulacijskih zakonitosti glasbe za čembalo in zgodovinskih inštrumentov s tipkami c) razvijanje slušnih, spoznavnih in doživljajsko-retoričnih sposobnosti d) spoznavanje značilnosti različnih nacionalnih stilov celotnega odobja glasbe za čembalo in zgodovinske inštrumente s tipkami ( renesansa, zgodnji barok, barok, rokoko in sturm&drang ), posebej XVI in XVII stoletja e) priprava na nastopanje f) priprava na samostojno izvajalsko in fakultativno delo 14. Opis vsebine a) sistematičen pregled študentovega tehničnega znanja, razvoj specifične igralske in manualne čembalistične tehnike b) obliki artikulacijske tehnike z uporabo c) vpogled v zgodovinske izvire in sodobno fakultativno literaturo d) seznanjanje in vpogled v oblike, retoriko in filozofijo glasbene in splošne kulture XVI in XVII stoletja e) vpogled v zakonitosti ornamentacije in tempa glasbe in njenih oblik za čembalo in zgodovinske inštrumente s tipkami f) privajanje na pravilno samostojno domače delo g) izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje 15. Temeljna literatura 1) Plesne oblike in varijacije XVI / XVII stoletja a) Angleški virginalisti: pavane, galiarde, varjacije ( W. Byrd, O. Gibbons, J. Bull, G. Farnaby, T. Morley,etc ) b) Flamsko - Nizozemska šola: Varijacije Sweelinkove šole c) Italijanska šola: varijacije, galliarde, correnti ( A. Da Montana, Piccini, B. Storace, G. Frescobaldi, etc ) 2) STILUS FANTASTICUS - Toccata XVI/XVII stoletja Toccate A. in G. Gabrielija, A. Maioneja, G. Frescobaldija iz zbirke I in II, J. J. Froberger, etc 3) STILUS POLIPHONICUS Fantazije, Ricercari, Capricci in Canzone XVI/XVII stoletja: A. Gabrieli ( Canzone alla francese, Ricercari ), G. Frescobaldi ( Capricci ), J.J. Froberger ( 6 Capriccia i 6 Ricercara zbirke 1658 ), J.P. Sweelinck ( Fantazije, Ricercari, etc. ), Fantazije J.Bull-a i W.Byrd-a. 4) Suite Nemške šole XVII/XVIII stoletja J.J. Froberger ( Zbirke 1649 i 1656 ), J.K.F. Fischer ( Le Parnasse musical 1738 ), D. Buxtehude ( Buch der Suiten ), J.S. Bach ( Angleške svite e-mol, a-mol, F-dur/ Francoske svite d-mol, G-dur ), etc. 16. Predvideni študijski dosežki 16.1 Znanje in sposobnost kontrole in primerjava atrikulacijskih zakonov, retorike in stilistike razumevanje procesov in metod vadenja Razumevanje poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in pri samostojnem domačem delu stilna interpretacija z osnovami analize in natančnega poznavanja primerjave zgodovinske izvajalne prakse 16.2 Uporaba uporaba pridobljenih interpretativnih znanj pri izvajalski praksi samokontrola 16.3 Refleksija vrednotenje tehničnega obvladovanja instrumenta 20
17. Metode poučevanja in učenja 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti 19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica vrednotenje interpretacije vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri zgodovinski izvajalski praksi 16.4 Prenosljive spretnosti niso glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. pri zboru, komorni igri, igri v in z orkestrom ) vezane le na en poznavanje stilne interpretacije (pri harmoniji, kontrapunktu, predmet analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe) analiza - (pri zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretičnih predmetih) poznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja čemabilstične didaktike Individualno delo s študentom, izvajalska praksa. Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri čembala in mora zadovoljavati splošne kriterije čembalske katedre. Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit, na katerem študent predstavi (igra) naštudirani program. Izpit mora vsebovati: a) Pavane in Galiarde, Varijacije Angleških virginalistov, Flamansko-Nizozemske šole, Italijanske šole XVI/XVII stoletja b) Polifona skladba XVI/XVII stoletja c) Toccata XVII stoletja d) Svita Nemške šole XVII/XVIII stoletja e) Basso Continuo: 1 počasni in 1 hitri stavek iz Literature ( Npr. Haendlove sonate za flauto in b.c., Corelli sonate za violino in b.c. etc). Ocenjevalna lestvica: 10 (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 (prav dobro: solidni rezultati), 7 (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 do 1 (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). 20. Metode evalvacije kakovosti - študentske ankete, samoevalvacija,,. - Javno predstavljanje študijskih dosežkov z nastopi, udeležbo na državnih in mednarodnih tekmovanjih 21. Sestavljalec učnega Doc. Vladimir Mlinarič, Egon Mihajlovič načrta 21
1. Naslov enote / predmeta / modula Cembalo 2 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 22 (13+9) 4. Kontaktne ure Skupaj 60 P V S Ostale oblike ID 60 (30+30) 5. Stopnja 1 6. Letnik 2 7. Semester 3+4 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Čembalo 10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski, 12. Posebnosti Individualno delo s študenti. Celoletni predmet 13. Cilji in predmetno specifične a) nadaljnje izpopolnjevanje čembalistične tehnike kompetence b) razvijanje slušnih, spoznavnih in doživljajskih sposobnosti c) spoznavanje značilnosti različnih nacionalnih stilov celotnega odobja glasbe za čembalo in zgodovinskih inštrumentov s tipkami posebno XVII in XVIII stoletja d) priprava na nastopanje e) priprava na samostojno izvajalsko delo f) praktična uporaba bassa continua ( General-Basa ) 14. Opis vsebine a) sistematičen pregled študentovega tehničnega znanja, razvoj specifične igralske in manualne čembalitične tehnike b) obliki artikulacijske tehnike z praktično uporabo in vpogled v zgodovinske vire in sodobno fakultativno literaturo c) seznanjanje in vpogled v oblike, retoriko in filozofijo glasbene in obče kulture XVII in XVIII stoletja d) vpogled v zakonitosti ornamentacije in tempa glasbe in njenih oblikov za čembalo in zgodovinske inštrumente s tipkami e) vzpostavljanja pravilnega samostojnega domačega dela f) izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje 15. Temeljna literatura a) Virtuozna oblika varijacij perioda XVII stoletja ( T.Tomkons: Barafostus Dreame; J. Bull: The Kings Hunt, Ut Re Mi Fa Sol La, Walsingham...; W.Byrd: The Bells, Pavana&Galliarda Passamezzo, Wolseys Wilde, Walsinhgam...; J.P. Sweelinck: Ut Re Mi..., Fantasia Chromatica,... b) težje Toccate stila Fantasicus G. Frescobaldi, M. Rossi, J.J. Froberger,... c) Francoski klavsenisti XVII in XVIII stoletja preludiji brez menzure in svite J.H. d Anglebert-a, L. Couperin-a, Ch. de Chambonniéra, F. Couperin-a, J.-Ph. Rameau-a, etc. d) Svite XVIII stoletja Haendel ( Les grandes Suites, Zbirke svit ), J.S. Bach ( Partite, Angleške Svite ) e) Neapelsko-Španska glasba XVIII stoletja Sonate D. Scarlatti-ja i P. A. Soler-a f) POLIFONE KOMPOZICIJE XVIII vijeka Težji Preludiji i Fuge iz WTK I & II, Toccate, Fantazije i Fuge J. S. Bacha g) Sodobna glasba slovensih skladateljev 22
16. Predvideni študijski dosežki h) Klavikord a) Uvod u tehniko igranja, b) 18 Probestücke nebst freyen Fantasien C.Ph.E. Bach, 6 Sonat W. Fr. Bach-a i) Orgle a) Srednjeveška literatura ( Codex Faenza, Robertsbridge-fragment,... ) b) Renesansa: Andrija Antico Motovunjanin ( Frottole ), M.A. Cavazzoni ( Recercari, Motetti,...) c) Stylus Phantasticus: Toccate venecijanske šole ( A. Gabrieli, C. Merulo,... ), Toccate južno-italjanske in rimske šole ( Mayone, Trabacci, Frescobaldi,... ) d) Stilus Polyphonicus: Ricercari, Fantasie, Canzone e) Španska glasba XVI stoletja: Tientos, Glosas in Fantasia-e ( T.de Santa Maria, A. de Cabezon, S. de Heredia,... )d) Preludijumi in Fuge J.S. Bach-a in D. Buxtehude-a, Choralvorspiele ( J. S. Bach ) 16.1 Znanje in sposobnost kontrole in primerjava atrikulacijskih zakonov, retorike in stilistike razumevanje procesov in metod samostojnege razumevanje recepcije materije pri vadenju poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in pri samostojnem domačem delu stilna interpretacija z osnovami analize in natančnega poznavanja primerjave zgodovinske izvajalne prakse 16.2 Uporaba uporaba pridobljenih interpretativnih in fakultativnih znanj pri izvajalski praksi samokontrola 16.3 Refleksija vrednotenje tehničnega obvladovanja instrumenta vrednotenje interpretacije in vporaba stilističnih zakonitosti vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri zgodovinski izvajalski praksi 16.4 Prenosljive spretnosti niso vezane le na en predmet glasbeno izražanje in izvajalska praksa na čembalu, klavikordu, orglah in komorni igri praktična primenjava bassa continua pri komorni igri pri oddelkih za godala, petje in pihala poznavanje čembalistične, orgelske, klavikordske in splošne glasbene literature XVI XVIII stoletja poznavanje stilne interpretacije (pri harmoniji, kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe) analiza - (pri zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretičnih predmetih) poznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja čemabilstične didaktike 17. Metode poučevanja in učenja a) Individualno delo s študentom b) zgodovinska izvajalska praksa, stilistika, ornamentika, agogika c) seminarji, ki jih organizira AG 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti 19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica Pogoj za vključitev v program je opravljen komisijski ispit glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri čembala za prvo akademsko leto in mora zadovoljavati splošne kriterije Pogoj za opravljanje izpita drugega akademskega leta sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit, na katerem študent predstavi (igra) naštudirani program. Izpit mora vsebovati: 1) Težja Toccata ali Varijacije virtuoznega karaktera perioda XVII stoletja 2) Težji Preludijum in Fuga ( WTC )/ Fantazija in Fuga ali Toccata J. S. Bacha 3) Svita s Preludijom non mesuré francuskega klavsenista XVII stoletja i deli svite francoskih klavsenistov XVIII stoletja 4) Svita XVIII stoletja ( Bach, Haendel,... ) 5) min. 4 Sonate različitega karaktera D. Scarlattija ali P.A. Solera 6) Sodobna skladba Sovensekga skladatelja 23
7) Klavikord min. Dve skladbe iz Opusa 18 Probestücke... C.Ph. E. Bach-a 8) Basso Continuo Realizacija ene sonate, canzone, pesmi ali opernega odlomka XVII stoletja, ena kompletna sonata ali varijacije XVIII stoletja 9) Orgle a) 2 Toccate + 2 Polifone skladbe italijanske šole XVII stoletja b) 2 Tienta ali Glosas španske šole XVI stoletja c) 2 skladbe iz renesanse ali poznega srednjega veka d) lažja orgelska skladba Bach-a ali Buxterhude-a Ocenjevalna lestvica: 6-10 (Pozitivno) 5 do 1 (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). 20. Metode evalvacije kakovosti - študentske ankete, samoevalvacija,,. - Javno predstavljanje študijskih dosežkov z nastopi, udeležbo na državnih in mednarodnih tekmovanjih 21. Sestavljalec učnega načrta Doc. Vladimir Mlinarič, Egon Mihajlovič 1. Naslov enote / predmeta / modula Cembalo 3 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 24 (12+12) 4. Kontaktne ure Skupaj 60 P V S Ostale oblike 60 ID (30+30) 5. Stopnja 1 6. Letnik 3 7. Semester 5+6 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Čembalo 10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski, 12. Posebnosti Individualno delo s študenti, celoletni predmet 13. Cilji in predmetno specifične a) nadaljnje izpopolnjevanje čembalistične tehnike kompetence b) razvijanje slušnih, spoznavnih in doživljajskih sposobnosti c) spoznavanje značilnosti različnih nacionalnih stilov celotnega odobja glasbe za čembalo in zgodovinskih inštrumentov s tipkami posebno XVIII, XX in XXI stoletja d) izdelovanje skladb poudarek na samostojnosti študenta pri razumevanju in izdelovanju skladb e) priprava na nastopanje f) priprava na samostojno izvajalsko delo g) praktična uporaba bassa continua ( General-Basa ) 14. Opis vsebine a) sistematičen pregled študentovega tehničnega znanja, razvoj specifične igralske in manualne čembalitične tehnike b) obliki artikulacijske tehnike z praktično vporabo in uvid v zgodovinske izvore in sodobno fakultativno literaturo c) seznanjanje in uvid v oblike, retoriko in filozofijo glasbene in obče kulture od XVI do XVIII, in XX stoletja d) izdelava in izvedba individualnega programa za izpopolnjevanje elementov, ki so potrebni za kontrolirano obvladovanje instrumenta. e) vpogled v zakonitosti ornamentacije in tempa glasbe in njenih oblikov vza čembalo in zgodovinske inštrumente s tipkami f) vzpostavljanja pravilnega samostojnega domačega dela g) izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje 24