OSTAJAMO VAŠA PRVA IZBIRA Vaša Delavska hranilnica

OSTAJAMO VAŠA PRVA IZBIRA Vaša Delavska hranilnica

Poslovanje v letu 2017 Hranilnica je v prvih štirih mesecih 2017 povečala bilančno vsoto za 59,3 mio EUR, na 1.058,5 mio EUR oziroma za 5,9 %. Stanje kreditov nebančnemu sektorju je hranilnica v prvih štirih mesecih 2017 povečala za 24,1 mio EUR oz. za 5,6 %. Stanje kreditov prebivalstva beleži 8,5 % rast, stanje kreditov pravnih oseb pa 0,8 % rast. Vloge nebančnega sektorja so se v prvih štirih mesecih 2017 povečale za 58,3 mio EUR oz. za 6,3 %. Vloge prebivalstva so porasle za 34,5 mio EUR oz. za 5,3 %, vloge pravnih oseb pa so porasle za 23,8 mio EUR, oz. za 8,5 %. Vloge na osebnih računih beležijo 17 % rast, vloge na poslovnih računih pa 10 % rast. Število osebnih računov z rednimi prilivi se je v prvih štirih mesecih 2017 povečalo za 4.758 oz. za 7,4 %, število poslovnih računov pa za 2.158 oz. za 6,5 %. Čiste obresti so se v primerjavi z enakim obdobjem leta 2016 znižale za 3 %, čiste provizije pa so se povišale za 35 %. Hranilnica je v prvih štirih mesecih 2017 oblikovala 194 tisoč EUR neto oslabitev. Delež kreditov, pri katerih se pojavljajo zamude nad 90 dni in nad 200 EUR, je konec aprila v hranilnici znašal samo 1,22 % kreditnega portfelja, delež bruto nedonosnih izpostavljenosti, z zamudo nad 90 dni, ki zajame tudi bonitetne skupine D in E, med katerimi se terjatve redno odplačujejo, pa znaša samo 2,83 %. Hranilnica je v prvih štirih mesecih 2017 dosegla bruto dobiček v višini 1.280 tisoč EUR in neto dobiček v višini 1.062 tisoč EUR. Kapital hranilnice je konec marca 2017 znašal 44,2 mio EUR, količnik kapitalske ustreznosti pa 13,62 %. Konec aprila je imelo 626 delničarjev v lasti 365.981 delnic, knjigovodska vrednost delnice je znašala 140,31 evrov. Največji, 46,1 odstotni lastniki hranilnice so sindikati, občani imajo 44,6 odstotkov, 8,8 odstotkov imajo gospodarske družbe in podjetniki, 0,5 odstotka imajo društva. V skladu lastnih delnic ima hranilnica 0,04 odstotka delnic. Delež članov uprave v delniškem kapitalu znaša 0,12 odstotka. Nihče od posameznih lastnikov hranilnice ne presega 10 odstotkov lastništva.

Poslovanje v letu 2016 Leto 2016 je bilo za hranilnico v mnogočem prelomno. Zahtevne razmere na bančnem trgu, z negativnimi obrestnimi merami ter vse večjo konkurenco bank ter naraščajoče potrebe po kapitalu, zaradi rasti obsega poslovanja, so pred hranilnico postavile nove izzive, ki smo jih uspešno obvladali. Hranilnica je v letu 2016 uspešno izvedla potrebne dokapitalizacije, izjemno uspešno zaključila dva velika projekta: Livade Izola ter prodajo naložbe Aerodrom Maribor in ob tem dosegla rekorden bruto dobiček v višini 6,1 mio EUR. Hranilnica je v letu 2016 po revidiranih podatkih povečala bilančno vsoto za 88,4 mio EUR, na 999,2 mio EUR oziroma za 9,7 odstotkov. Od leta 2007 do 2016 je bilančna vsota porasla kar za 638 odstotkov. Stanje kreditov nebančnemu sektorju je hranilnica v letu 2016 povečala za 19,3 mio EUR oz. za 4,7 odstotkov. Stanje kreditov prebivalstva beleži 24,0 odstotno rast, stanje kreditov pravnih oseb pa se je znižalo za 4,7 odstotkov. Od leta 2007 do 2016 je stanje kreditov nebančnemu sektorju poraslo kar za 377 odstotkov. Vloge nebančnega sektorja so se v letu 2016 povečale za 78,8 mio EUR oz. za 9,2 odstotkov. Vloge prebivalstva so porasle za 62,6 mio EUR oz. za 10,6 odstotkov, vloge pravnih oseb pa so porasle za 16,2 mio EUR, oz. za 6,2 odstotkov. Vloge na osebnih računih beležijo 54 odstotno rast, vloge na poslovnih računih pa 62 odstotno rast. Od leta 2007 do 2016 so vloge porasle kar za 742 odstotkov. Število osebnih računov z rednimi prilivi se je v letu 2016 povečalo za 12.366 oz. za 23,9 odstotkov, število poslovnih računov pa za 5.952 oz. za 21,9 odstotkov. Od leta 2007 do 2016 je število osebnih računov poraslo od 6.784 na 64.008 oz. za 844 odstotkov, število poslovnih računov pa od 934 na 33.150, oz. kar za 3.449 odstotkov. Čiste obresti je hranilnica, primerljivo z letom 2015, povečala za 7 odstotkov, čiste provizije pa za 19 odstotkov. Hranilnica je v letu 2016 na novo oblikovala 2.206 tisoč EUR oslabitev. Delež kreditov, pri katerih se pojavljajo zamude nad 90 dni in nad 200 EUR, je konec decembra v hranilnici znašal samo 1,42 odstotka kreditnega portfelja, delež bruto nedonosnih izpostavljenosti, z zamudo nad 90 dni, ki zajame tudi bonitetne skupine D in E, med katerimi se terjatve redno odplačujejo, pa znaša samo 3,23 odstotkov. Hranilnica je v letu 2016 dosegla bruto dobiček v višini 6.068 tisoč EUR in neto dobiček v višini 5.455 tisoč EUR. Od leta 2007 do 2016 se je bruto dobiček povišal za 776 odstotkov, neto dobiček pa kar za 939 odstotkov! Kapital hranilnice je konec decembra znašal 45,4 mio EUR, količnik kapitalske ustreznosti pa 14,95 odstotkov. Od leta 2007 do 2016 se je kapital povišal kar za 419 odstotkov. Konec decembra je imelo 626 delničarjev v lasti 365.981 delnic, knjigovodska vrednost delnice je znašala 139,49 evrov. Največji, 46,4 odstotni lastniki hranilnice so sindikati, občani imajo 45,0 odstotkov, 8,1 odstotkov imajo gospodarske družbe in podjetniki, 0,5 odstotka imajo društva. V skladu lastnih delnic ima hranilnica 0,03 odstotka delnic. Delež članov uprave v delniškem kapitalu znaša 0,10 odstotka. Nihče od posameznih lastnikov hranilnice ne presega 10 odstotkov lastništva.

Naših 26 let Hranilnico je novembra 1990 ustanovilo 28 ustanovnih članic. V projekt hranilnice je na ustanovni seji hranilnice poleg ZSSS verjelo le 6 panožnih sindikatov, 4 regijski sindikati, 15 občinskih sindikatov, Zveza društev upokojencev Slovenije in Zveza delovnih invalidov Slovenije. Razvojno pot Delavske hranilnice lahko razdelimo v tri obdobja, obdobje prvih desetih let, ki ga je zaznamovalo obdobje majhnih razvojnih korakov in potrjevanja hranilnice na bančnem trgu, na obdobje osmih let pred finančno in gospodarsko krizo ter na obdobje zadnjih osmih let, v katerem je hranilnica v očeh prebivalstva in pravnih oseb vedno bolj pridobivala pravo in celovito podobo bančne institucije, si gradila svoj ugled in zaupanje. Obdobje 1991 do 2001 Hranilnica je pričela s poslovanjem v okviru predpisov prejšnje države in si je leta 1992 pridobila dovoljenje Banke Slovenije za bančno poslovanje. S poslovanjem je hranilnica pričela v prvih štirih mesecih 2017 1991, v družbi 25 bank, 19 hranilnic in 65 hranilno kreditnih služb. Postopoma je hranilnica pridobivala vse večji ugled med prebivalstvom, pri vedno večjem številu sindikatov in tudi med gospodarskimi družbami, saj so v tem času postale poleg sindikatov njeni lastniki tudi ugledne gospodarske družbe kot so Gorenje Velenje, Eti Izlake in Lafarge Trbovlje. Po skromnejših razvojnih korakih prvih let in v pogojih dvoštevilčne inflacije se je vsako leto povečevalo tudi število družbenikov vse do leta 2000, ko se je hranilnica, v skladu z bančnim zakonom, preoblikovala v delniško družbo. To isto leto je za kasnejši razvoj hranilnice prelomno, ko je hranilnica pridobila tudi dovoljenje za opravljanje plačilnega prometa doma in s tujino. Z odprtjem poravnalnega računa pri Banki Slovenije in kasnejšo pridobitvijo licenc za večino bančnih poslov in drugih finančnih storitev, je hranilnica postala enakopraven bančni subjekt na slovenskem bančnem trgu. Hranilnica je, poleg depozitnih, varčevalnih in kreditnih poslov za prebivalstvo in za pravne osebe, pričela z odpiranjem osebnih in poslovnih računov, s kartičnim poslovanjem za fizične in pravne osebe in s ponudbo elektronskih bank za fizične in pravne osebe. Hranilnica se je vključila v jamstveno shemo bank in hranilnic in postala članica Združenja bank Slovenije. Leta 2000 je hranilnica pripojila Mariborsko hranilnico in posojilnico in pričela s postopnim in racionalnim razvojem svoje poslovne mreže. Obdobje 2002 do 2008 Odločujoč mejnik v razvoju hranilnice pomeni leto 2005, ko smo sprejeli nov poslovni model, s katerim smo prebivalstvu, samostojnim podjetnikom in majhnim ter srednjim podjetjem ponudili bančne in druge finančne storitve po bistveno nižjih cenah od preostalega bančnega sektorja. Tako smo danes najcenejša bančna institucija na slovenskem bančnem trgu, kar pogosto ugotavljajo Banka Slovenije, Zveza potrošnikov Slovenije, uredništvi časopisa Finance in Moje Finance. To so razlogi, da beležimo tako velik pretok komitentov iz preostalega bančnega okolja v Delavsko hranilnico.

V iskanju tržnih priložnosti se v tem obdobju, za razliko od mnogih drugih, nismo odločili za hazard na kapitalskih trgih, nismo sodelovali v nobeni kreditni aktivnosti prevzemanja podjetij, nismo financirali nobenih, danes še vedno nasedlih gradbenih projektov, nismo se vključili v bančno konkurenco kreditne ponudbe v švicarskih frankih, pri čemer smo v tistem obdobju utrpeli celo škodo na račun manjše kreditne aktivnosti hranilnice. Obdobje 2009 do 2015 Zaradi omenjene poslovne politike je hranilnica krizo pričakala v odlični kondiciji, zato je lahko v obdobju, ko je večina bank zmanjševala kreditno izpostavljenost, močno povečala kreditiranje ne le fizičnih oseb, temveč se je vse bolj usmerjala tudi v kreditiranje gospodarstva, predvsem manjših družb. S tem je ob kreditnem krču, ki je vladal na bančnem trgu, mnogim družbam zagotovila prepotrebna likvidna sredstva in jim tako omogočila preživetje in posledično ohranitev mnogih delovnih mest. Vse večja prepoznavnost hranilnice ter ugodni pogoji poslovanja so v hranilnico pritegnili vse več komitentov, zato beležimo izredno rast osebnih in poslovnih računov. Hranilnica je v celotnem obdobju postopoma širila poslovno in bankomatsko mrežo in trenutno z 38 poslovalnicami pokriva celotno Slovenijo. V spodnji tabeli prikazujemo ključne podatke o poslovanju hranilnice v letih 2007-2017:

KLJUČNI PODATKI IZ POSLOVANJA DELAVSKE HRANILNICE V LETIH 2007 DO APRIL 2017 Vsebina 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 30.4. 2017 Rast 2017/2007 I. IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA v 1000 EUR v 1000 EUR v 1000 EUR v 1000 EUR v 1000 EUR v 1000 EUR v 1000 EUR v 1000 EUR v 1000 EUR v 1000 EUR v 1000 EUR Bilančna vsota 135.316 172.823 227.433 255.925 280.401 335.928 472.366 670.912 910.810 999.174 1.058.460 682% Skupni znesek vlog nebančnega sektorja 110.534 150.889 186.838 217.059 238.160 283.712 414.940 626.445 852.336 931.129 989.460 795% a) pravnih in drugih oseb 35.295 36.909 39.652 48.953 46.924 60.849 105.024 172.184 262.972 279.184 302.983 758% b) prebivalstva 75.239 113.980 147.186 168.106 191.236 222.863 309.916 454.261 589.364 651.944 686.478 812% Skupni znesek kreditov nebančnemu sektorju 90.634 99.686 133.658 146.770 172.985 217.803 257.367 350.415 413.063 432.408 456.557 404% a) pravnim in drugim osebam 2.921 2.936 30.325 23.029 34.859 61.709 83.542 134.402 167.393 162.738 164.100 5518% b) prebivalstvu 87.713 96.750 103.333 123.741 138.126 156.094 173.825 216.013 245.670 269.670 292.457 233% II. IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA v 1000 EUR v 1000 EUR v 1000 EUR v 1000 EUR v 1000 EUR v 1000 EUR v 1000 EUR v 1000 EUR v 1000 EUR v 1000 EUR v 1000 EUR Čiste obresti 2.592 2.845 4.242 5.676 6.642 8.013 9.106 13.056 14.269 15.322 5.024 481% Čisti neobrestni prihodki 3.327 3.973 4.101 3.895 3.331 4.540 4.225 6.939 8.201 14.960 3.290 197% Stroški dela, splošni in administrativni stroški 4.334 5.393 6.094 6.778 7.306 8.234 10.043 12.409 14.529 16.586 5.984 314% Amortizacija 579 790 888 958 1031 1.091 1.247 1.541 1.881 2.197 771 299% Oslabitve in rezervacije 313 353 967 787 523 1.464 1.112 2.583 2.007 5.430 278 166% Poslovni izid pred obdavčitvijo 693 408 597 1.048 1.113 1.764 2.219 3.461 4.053 6.068 1.280 454% Čisti poslovni izid 525 341 468 824 845 1.458 1.922 2.935 3.462 5.455 1.062 507% III. ŠTEVILO ZAPOSLENIH 90 105 114 128 140 155 193 227 261 297 300 233% IV. DELNICE Število delničarjev 182 199 237 241 282 346 387 530 599 626 626 244% Število delnic 106.691 106.691 106.691 106.691 146.691 166.691 199.691 264.691 324.691 365.981 365.981 243% Knjigovodska vrednost delnic (v EUR) 91,93 89,58 98,42 102,79 100,95 110,07 119,39 133,76 132,66 139,49 140,31 53% V. IZBOR KAZALCEV a) Kapital skupni kapital (v 1000 EUR) 8.741 11.784 14.148 13.019 17.739 19.729 23.804 29.533 37.946 45.392 44.153* 405% kapitalska ustreznost v % 8,77 11,1 11,05 8,6 10,95 10,75 11,46 11,38 12,56 14,95 13,62* 55% b) Profitabilnost v % Obrestna marža 2,00 1,77 2,08 2,35 2,5 2,58 2,28 2,29 1,75 1,59 1,48-26% Marža finančnega posredništva 4,65 4,33 4,19 3,97 3,75 4,04 3,67 3,51 2,76 3,14 2,45-47% Donos na aktivo pred obdavčitvijo 0,54 0,25 0,29 0,44 0,42 0,57 0,56 0,61 0,50 0,63 0,38-30% Donos na kapital pred obdavčitvijo 8,21 4,16 6,12 10,03 8,52 11,54 11,67 12,32 10,30 12,93 7,63-7% Donos na kapital po obdavčitvi 6,22 3,47 4,81 7,89 6,71 9,54 10,11 10,45 8,80 11,62 6,33 2% * na dan 31.3.2017

Krizo smo preživeli uspešno in z večjim tržnim deležem, ker vemo kaj hočemo Uprava hranilnice bo storila vse potrebno, da bo nadaljnje poslovanje hranilnice potekalo odgovorno in skrbno na način, da bodo pravočasno in strokovno prevzeta in obvladana vsa bančna tveganja: kreditno, likvidnostno, obrestno, kapitalsko, operativno, tveganje dobičkonosnosti in ugleda. Varnost poslovanja in doseganje presežne likvidnosti štejemo kot dva najpomembnejša postulata poslovanja hranilnice. Družbeno odgovornost hranilnice si razlagamo kot odgovornost za posledice naših ravnanj ali vplivov na družbo. Ko poskušamo oceniti družbeno odgovornost hranilnice, potem lahko rečemo, da je prvi vidik te družbene odgovornosti varno, etično in uspešno poslovanje hranilnice, spoštovanje pravil in standardov, saj ob doseganju teh ciljev, z vidika družbene odgovornosti, prispevamo k stabilnosti in ugledu slovenskega bančnega sistema in hkrati z uspešnim poslovanjem preko davka na dohodek prispevamo v državno blagajno. S svojim razvojem in rastjo znižujemo stopnjo brezposelnosti, s tem, ko zaposlujemo prvič zaposlene in s svojimi 300 zaposlenimi preko dohodnine ponovno prispevamo v državno blagajno. Z reševanjem problemov drobnega gospodarstva, v večini primerov restrukturiranja, hranilnica prispeva k ohranjanju zaposlenosti in k preprečevanju morebitnih stečajev podjetij. Nenazadnje tudi cenovni model hranilnice odraža družbeno odgovornost hranilnice, v vseh primerih, ko z nižjimi cenami storitev prispevamo k lajšanju socialnih stisk zaposlenih in nezaposlenih delavcev, kot tudi upokojencev. Klasične oblike družbene odgovornosti pa so donacije in sponzorstva, do katerih je hranilnica tradicionalno odzivna. Načrtovane rezultate poslovanja in kvaliteto poslovanja ustvarjajo vsi zaposleni v hranilnici, zato smo na njih ponosni in se jim ob tej priložnosti še enkrat zahvaljujemo. Ljubljana, maj 2017 Dušan Grlica, predsednik uprave hranilnice

ZA POTREBNE INFORMACIJE SMO VAM NA VOLJO V VSEH NAŠIH POSLOVNIH ENOTAH: Brežice, Cesta prvih borcev 9, tel.: 07 620 05 00, Celje, Miklošičeva 4, tel.: 03 620 93 80, Domžale, Ljubljanska cesta 82, tel.: 01 320 77 20 Hrastnik, Ulica Prvoborcev 1a, tel.: 03 620 94 60, Izola, Cankarjev drevored 2a, tel.: 05 620 35 30, Jesenice, Cesta maršala Tita 63, tel.: 04 281 53 20, Kamnik, Tomšičeva 11, tel.: 01 320 66 70, Koper, Gortanov trg 1, tel.: 05 620 34 00, Kranj, Koroška cesta 19, tel.: 04 281 53 07, Litija, Ljubljanska cesta 3, tel.: 01 320 66 80, Ljubljana- Center,Miklošičeva 5, tel.: 01 300 02 11 (217, 221), Ljubljana- Center, Dalmatinova 4, tel.: 01 300 02 04, Ljubljana- Fužine, Nove Fužine 8, tel.: 01 320 76 90, Ljubljana- Stožice, Dunajska 185, tel.: 01 300 20 70, Ljubljana-Šiška, Pavšičeva 4, tel.: 01 320 66 50, Ljubljana-Vič, Čampova 2, tel.: 01 320 77 00, Maribor-Center, Glavni trg 25, tel.: 02 620 93 30, Maribor-Center, Gosposka ul. 24, tel.: 02 620 93 45, Maribor-Nova vas, Kardeljeva cesta 57, tel.: 02 621 24 80, Murska Sobota, Lendavska 3, tel.: 02 620 93 70, Nova Gorica, Ulica Tolminskih puntarjev 4, tel.: 05 620 34 10, Novo mesto, Glavni trg 10, tel.: 07 620 54 30, Postojna, Titov trg 3, tel.: 05 620 35 40, Ptuj, Ulica heroja Lacka 12, tel.: 02 620 93 60, Ravne na Koroškem, Trg svobode 20, tel.: 02 621 24 90, Rogaška Slatina, Prvomajska ulica 29A, tel.: 03 620 05 50, Sevnica, Glavni trg 24, tel.: 07 620 05 10, Sežana, Partizanska cesta 7, tel.: 05 620 35 20, Slovenj Gradec, Glavni trg 26, tel.: 02 620 94 40, Slovenska Bistrica, Ljubljanska cesta 1, tel.: 02 620 93 50, Slovenske Konjice, Stari trg 12, tel.: 03 620 05 60, Šmarje pri Jelšah, Rogaška cesta 25, tel.: 05 620 37 50 Šoštanj, Trg svobode 12, tel.: 03 620 37 60 Trbovlje, Trg revolucije 6a, tel.: 03 620 94 20, Velenje, Šaleška 20 in Kidričeva cesta 12, tel.: 03 620 93 90, Zagorje ob Savi, Cesta Borisa Kidriča 5, tel.: 03 620 05 70, Žalec, Ul. Savinjske čete 5 in Šlandrov trg 28, tel.: 03 620 94 70, vsak delovni dan od 8.30 do 17.00 ure. E-mail: info@delavska-hranilnica.si Spletni naslov: www.delavska-hranilnica.si