zgodovina taborništva Pripravila: Špela Rožman Taborniška organizacija je del svetovnega gibanja, s katerim se človek skuša približati naravi in naravnemu življenju. V stoletjih razvoja se je namreč naravi odtujil, čeprav je sam njen sestavni del. Prvi znanilci novega gibanja so se pojavili že v renesansi. Kasneje, ko je spontano približevanje naravi in njeno čaščenje nekoliko zamrlo, so na potrebo po naravni vzgoji in življenju opozarjali razni umetniki, filozofi in pedagogi. Med njimi so najbolj pomembni Jan Amos Komensky, Jean Jeacques Rousseau, John Basedaw in Henry David Toreau. ernest thompson seton in gozdovniška organizacija V začetku 20. stoletja je to gibanje zavzelo prve prave organizacijske oblike. Leta 1902 je nastala gozdovniška organizacija. Največ zaslug za njen nastanek in delovanje ima Ernest Thompson Seton naravoslovec, popotnik, pisatelj in slikar, po rodu Anglež. V mladosti je popotoval po Severni Ameriki, se družil z indijanskimi plemeni in preučeval njihovo življenje, delovanje in družbeno zgradbo. Na teh potovanjih so nastala njegova odlična dela, kot so Rolf Gozdovnik, Winipeški volk, Črni kljusač... Leta 1900 je kupil farmo blizu New Yorka. Tam je za okoliške dečke pripravil tridnevno taborjenje, na katerem jim je predstavil lepote narave, življenje indijancev in nazadnje tudi zamisel gozdovniške organizacije. Prve dni junija 1902 je ustanovil prvo enoto Woodcraft Indians, kar pomeni začetek gozdovništva. Za označbo svoje nove vzgojne metode je vzel besedo»woodcraft«, ki pomeni spretnost živeti v gozdu oziroma v naravi. Gozdovniki (Woodcraft Indians) so v načinu življenja in delovanja posnemali Indijance. Gozdovniška organizacija se je razmahnila po vsem svetu, predvsem med mladino, ker ji je nudila veliko možnosti za telesni in duševni razvoj ter dokazovanje njihovih sposobnosti. Ernest T. Seton je sodeloval tudi z Baden Powellom, poznejšim ustanoviteljem skavtske organizacije. Bil je celo prvi načelnik ameriške skavtske organizacije, vendar se je kasneje z njim razšel, ker se ni strinjal s takratno privrženostjo skavtov vojaški vzgoji in urjenju.
Bil je velik romantik, estet in ljubitelj narave, kar je dalo pečat gozdovniški organizaciji in njeni rahli organiziranosti. Gozdovniške organizacije niso bile nikoli povezane v mednarodno zvezo, ampak so delovale predvsem lokalno, pod različnimi vplivi in v različnih oblikah. Vezala jih je ljubezen do narave in vzgoja mladih v dobre ljudi. robert baden powell in skavtska organizacija Še bolj množična je postala skavtska organizacija. Leta 1907 jo je ustanovil lord Robert Baden Powell. Bil je vojak v lndiji in Afriki, kjer je ugotavljal, da primerno izurjena mladina lahko veliko pomaga pri izvidniških in kurirskih nalogah. Že v burskih vojnah (v Južni Afriki) je organiziral izvidniški (skavtski) odred iz vrst tamkajšnje mladine. Imenoval jih se»scouts«ali izvidniki, kar je obdržal kot ime za skavtsko organizacijo. Prilagodil je Setonove ideje o gozdovništvu za potrebe Evropejcev, predvsem Angležev. Organizacijo samo je oblikoval na osnovi vojaških izkušenj. Leta 1907 je organiziral svoj prvi poskusni tabor na Borwnsea Islandu, kjer je preizkusil svojo zamisel. Zbral je dečke različnih starosti in iz različnih socialnih okolij, ter jih učil skavtskih veščin. Razdelil jih je v vode, v katerih je bil najstarejši vodnik. Ta je prevzel odgovornost za ravnanje svojega voda na taboru in zunaj njega. Baden Powell (Bi Pi) je pozneje rekel, da je prav taka organizacija skrivnost njegovega uspeha. Organizacijo je poimenoval Boy Scout Association, javnost pa z njo seznanil s knjigo Scouting for boys, ki je še danes eden osnovnih priročnikov skavtskih organizacij. Leta 1910 je bila ustanovljena tudi Girl Guides Association, katere predsednica je bila Bi Pijeva sestra Agnes, ki je tudi priredila knjigo in program za deklice. Skavtizem je doživel v vseh teh letih nesluten razvoj in predstavlja dandanes eno največjih organiziranih interesnih gibanj na svetu. Skavti, združeni v sedanjem svetovnem skavtskem gibanju, so organizirani v 225 državah in jih je preko 26 milijonov. Temeljni principi današnje skavtske organizacije so: spoštovanje in ljubezen do svoje domovine, svetovno bratstvo med skavti, pomoč bližnjemu, življenje v skladu s skavtskimi zakoni in prisego, prostovoljno članstvo, neodvisnost glede političnih vplivov in enoten vzgojni program. Skavtska organizacija je v okviru OZN danes priznana kot sestavni del UNESCA in veliko prispeva k prijateljstvu in miru med narodi sveta, medsebojnemu razumevanju in spoštovanju.
DRŽAVA ČLANI LETNICA VČLANITVE V WOSM ZAČETEK TABORNIŠTVA Alžirija 10.000 1963 1939 Avstralija 124,424 1953 1908 Avstrija 16,455 1922 1912 Belgija 92,691 1922 1911 Brazilija 58,493 1922 1910 Kanada 272.070 1946 1909 Čile 35.180 1922 1909 Kitajska 72.927 1937 1912 Hrvaška 3.865 1993 1915 Češka 35.610 1996 1920 Egipt 74.598 1922 1918 Nemčija 133.942 1950 1910 Grčija 17.378 1922 1910 Italija 115.449 1922 1912 Makedonija 3.500 1997 1921 Poljska 187.022 1996 1919 Portugalska 52.208 1922 1913 Slovenija 10.000 1994 1915 Švedska 71.033 1922 1911 Švica 31.553 1922 1912 Turčija 11.252 1950 1923 Združeno kraljestvo 630.954 1922 1907 ZDA 5.632.897 1922 1909 OSTALIH 200 DRŽAV 19.000.000
skavti in gozdovniki pri nas Pri nas sta skavtstvo in gozdovništvo naletela na plodna tla. Prve skavtskim podobne oddelke smo dobili že leta 1911. Ti so zaradi prve svetovne vojne prenehali delovati. Po različnih poskusih je bila leta 1921 ustanovljena Zveza izvidnikov in planink, ki se je zaradi nesoglasij razcepila, a pozneje zopet združila. Ta organizacija se je povezovala v Slovansko in Mednarodno skavtsko zvezo. V Sloveniji je bila prva skavtska župa ustanovljena leta 1923. Ta je povezovala skavtske enote stege, ki so nastajali leto poprej pod vplivom poljskih in čeških skavtov in Zveze izvidnikov in planink. Delo mlade skavtske organizacije se je kmalu razmahnilo po vsej Sloveniji. Prvi župni starešina je bil Pavel Kunaver. Leta 1932 je izšel prvi prevod Bi Pijeve knjige z naslovom Skavt. Razgibano skavtsko življenje je nasilno prekinila okupacija. Tudi Setnovo gozdovništvo ni ostalo brez vpliva na naših tleh. Toda samo v Sloveniji. Leta 1925 se je iz skavtske organizacije odcepil del narodnosocialistične mladine in ustanovil Združenje slovenskih tabornikov. Ta organizacija se je po letu 1929 preimenovala v Jugoslovansko gozdovniško ligo, kljub temu, da je obstajala samo v Sloveniji, z izjemo močne družine v Zagrebu. Leta 1939 je bila v Slovenščino prevedena tudi temeljna knjiga gozdovništva Rolf Gozdovnik. Tako kot skavtska organizacija, se je gozdovniška obdržala tja do druge svetovne vojne. zveza tabornikov slovenije v času jugoslavije Taborništko organizacijo so na pobudo Zveze socialistične mladine ustanovili predvojni skavti in gozdovniki. Prevzeli so naziv»tabornik«, ki ga je Hinko Pajer uporabil kot naziv za obe gibanji v nekem članku iz leta 1924. 22. aprila 1951 je bilo v počastitev 10. obletnice Osvobodilne fronte ustanovljeno Združenje tabornikov Slovenije. Za prvega starešino so izvolili prof. Živka Lovšeta. Prve enote so bile ustanovljene v Sevnici, Postojni, Slovenski Bistrici, Šmartnem ob Paki, Ljubljani in Mariboru. Leto kasneje so bile ustanovljene še taborniške organizacije na Hrvaškem, v Srbiji ter Bosni in Hercegovini. Zveza taborniških organizacij Jugoslavije (Saviez Izviđača Jugoslavije SIJ) je bila ustanovljena leta 1953. V Jugoslaviji se je taborniška organizacija močno razmahnila. Že leta 1953 je imela 10.000 članov, kasneje pa je to število naraslo na blizu 300.000. Temu so botrovali širok, zanimiv in izviren program, osebni in prijateljski odnosi med čani in stalna aktivnost taborniških odredov. V Sloveniji se je leta 1959 Združenje preimenovalo v Zvezo tabornikov Slovenije, ki ga nosi še danes. ZTS v tem obdobju ni bila vključena v svetovno skavtsko zvezo, saj se zaradi politične situacije v Jugoslaviji ni mogla razglasiti za apolitično, kar pa je eden od pogojev za včlanitev.
zveza tabornikov slovenije v samostojni sloveniji Že leta 1989 se je začela Zveza tabornikov Slovenije notranje preoblikovati in se vračati k izvirnim idejam taborništva. Leta 1991 je po osamosvojitvi Slovenije zapustila SIJ in nadaljevala popolno preobrazbo v sodobno skavtsko organizacijo. Leta 1994 je Zveza Tabornikov Slovenije kot državna skavtska organizacija postala članica WOSM (Svetovna organizacija skavtskega gibanja). Po programu WOSM a je začela z izvajanjem»woodbadge«tečajev tečaj za vodje tabornih enot. S priklučitvijo so se našim članom odprle nove možnosti mednarodnega sodelovanja. Taborniki in tabornice se lahko od tedaj udeležujemo svetovnih skavtskih Jamboreejev. Današnja taborniška organizacija si prizadeva razviti in izboljšati svoj program in še naprej zagotavljati rast organizacije. K temu pomembno prispevata revija Tabor, ki nepretrgoma izhaja vse od ustanovitve taborniške organizacije, in republiška GOZDNA ŠOLA v Bohinju, ustanovljena leta 1957. V njej se na raznih tečajih usposabljajo vodstveni kadri taborniške organizacije. Danes šteje Zveza tabornikov Slovenije 8.000 aktivnih članov organiziranih v klube, družine in vode.